Na
podlagi petega odstavka 49. člena v povezavi s tretjim odstavkom
64. člena Zakona o ohranjanju narave
(Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1,
8/10 – ZSKZ-B in 46/14)in 16. člena Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na
30. redni seji dne 21. 3. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Naravnem spomeniku Dovžanova soteska |
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(cilji in namen) |
|
(1) Območje Dovžanove soteske se zavaruje kot Naravni spomenik Dovžanova
soteska (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik). |
(2) Varstveni cilj naravnega spomenika je ohranitev paleozojskih kamnin
in okamnin, geoloških profilov in struktur, gorske reke Tržiške Bistrice
s sotesko, pregradnim slapiščem v kremenovem konglomeratu, z brzicami,
skočniki, drasljami in slapiči, rastišči endemita Zoisova zvončica (Campanula
zoisii) in združbe mahu (Ptilium crista castrensis) in
rdečega bora (Pinus silvestris). |
(3) Namen naravnega spomenika je s pravili ravnanj in z izvajanjem
upravljavskih nalog dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka.
Namen naravnega spomenika je omogočiti tudi obiskovanje in ogledovanje
naravnega spomenika ter povečevanje ozaveščenosti o pomenu varstva
narave. |
(4) Naravni spomenik je odprt za javnost. |
|
2. člen |
|
(vsebina) |
|
Ta
odlok določa območje naravnega spomenika, varstvene režime in pravila
ravnanj v naravnem spomeniku, način upravljanja, upravljavske naloge ter
način njihovega financiranja in izvajanja nadzora. |
|
3. člen |
|
(ustanovitev) |
|
Z
ustanovitvijo naravnega spomenika se nadaljuje varovanje območja
Naravnega spomenika Dovžanova soteska, ustanovljenega z Odlokom o
razglasitvi Dolžanove soteske za naravni spomenik (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 12/88). |
|
4. člen |
|
(ime in znak naravnega spomenika) |
|
(1) Ime naravnega spomenika je »Naravni spomenik Dovžanova soteska«. |
(2) Naravni spomenik ima svoj znak, ki je določen v prilogi št. 1, ki je
sestavni del tega odloka. |
(3) Znak in ime naravnega spomenika ter njune prevode in izpeljanke
lahko uporablja Občina Tržič. Znak in ime lahko z dovoljenjem in pogoji
ali predhodnim dogovorom Občine Tržič uporabljajo tudi druge pravne in
fizične osebe v skladu s cilji naravnega spomenika. |
|
OBMOČJE NARAVNEGA SPOMENIKA |
|
5. člen |
|
(opis naravnega spomenika) |
|
(1) Naravni spomenik Dovžanova soteska se nahaja v osrednjem delu
Karavank, tri kilometre severno od Tržiča, med naseljema Čadovlje in
Dolina z manjšim zaselkom Na Jamah. |
(2) Naravni spomenik obsega 1,5 km dolgo sotesko z gorsko reko Tržiško
Bistrico, Borovo peč (920 m) nad desnim bregom, pobočje Samuha (1172 m)
in zahodni del Vratnega vrha (1062 m) nad levim bregom. Območje obsega
148,58 ha. |
(3) Na območju naravnega spomenika se nahajajo naravne vrednote
državnega pomena ident. št. 46 Dovžanova soteska, ident. št. 326 Tržiška
Bistrica s pritoki do Tržiča, ident. št. 1595 Borova peč nad Dovžanovo
sotesko, ident. št. 1596 Rjava peč nad Dovžanovo sotesko, ident.
št. 44649 Jama v piramidi, ident. št. 44647 Partizanska tehnika (jama)
in lokalnega pomena ident. št. 5034 Dovžanova soteska – Tržiškobistriško
slapišče, območje pa je tudi del posebnega varstvenega območja – območja
Natura 2000 (SI3000285 Karavanke) in ekološko pomembnega območja
(SI21300 Karavanke). |
(4) V naravnem spomeniku so nahajajo objekti kulturne dediščine EŠD
470719 Čadovlje pri Tržiču – Partizanska podzemna jama pod piramidami,
EŠD 5529 Čadovlje pri Tržiču Partizanska tehnika in EŠD 11200
Jamenšnikova sušilnica za lan in sadje. |
(5) V Dovžanovi soteski se nahaja najpopolnejše zaporedje
spodnjepermskih plasti Južnih Karavank, ki obsegajo spodnjepermske
kamnine Dovžanovosoteške formacije, Bornove formacije in rigeljske
plasti. V Dovžanovosoteški formaciji v litostratigrafski enoti z imenom
Apnenec Dovžanove soteske je nahajališče 81 vrst brahiopodov, med njimi
21 do tedaj nepoznanih vrst. V zaporedju Bornove formacije pa je
nahajališče prvič opisane nove fuzulinidne vrste kroglaste foraminifere Pseudoschwagerina
carniolica Kahler & G. Kahler, kasneje preimenovana v vrsto Sphaeroschwagerina
carniolica in je zaščitni znak Dovžanove soteske. V strugi Tržiške
Bistrice in na brežinah so zaradi močne erozije razgaljene geološke
strukture kot so plasti, prelomi in gube. |
(6) Reka Tržiška Bistrica v soteski oblikuje različne geomorfološke in
hidrološke oblike. V zgornjem delu soteske se nahaja največje pregradno
slapišče v kremenovem konglomeratu pri nas. V delu, kjer se strmec
zniža, so brzice, skočniki, draslje in slapiči ter številni zaobljeni
bloki kremenovega konglomerata, ene najtrših sedimentnih kamnin, ki so
se v preteklosti odtrgali iz Borove peči. Nad sotesko se na levem bregu
vzpenjajo kamniti stolpi z imenom Kušpegarjevi turni, pod katerimi so
podzemne jame in spodmoli. |
(7) Na termofilnih karbonatnih stenah uspevata Zoisova zvončica (Viola
zoysii) in lepi jeglič (Primula auricula), na pobočjih nad
sotesko pa je nahajališče redke združbe mahu (Ptilium crista
castrensis) in rdečega bora (Pinus silvestris) ter pestri
gozdni habitatni tipi. |
|
6. člen |
|
(meja naravnega spomenika) |
|
(1) Meja naravnega spomenika je določena na državni topografski karti v
merilu 1:5000. |
(2) Karta iz prejšnjega odstavka tega člena se hrani kot podatek o
zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot pri ministrstvu,
pristojnem za ohranjanje narave, v izvirniku pa pri pristojnem organu
Občine Tržič. |
(3) Meja naravnega spomenika iz prvega odstavka tega člena je
informativno prikazana na informativni karti v merilu 1:7000, ki je kot
priloga št. 2 sestavni del tega odloka. |
|
VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA |
|
7. člen |
|
(varstveni režimi) |
|
(1) Na območju naravnega spomenika so prepovedani vsi posegi, dejavnosti
in ravnanja, ki bi lahko spremenili geološke, geomorfološke, hidrološke
in botanične lastnosti naravnega spomenika, življenjske razmere
rastlinskih in živalskih vrst, značilnosti habitatnih tipov, poslabšali
kakovost habitatov ali kako drugače spremenili značilnosti naravnega
spomenika. Zlasti pa je prepovedano: |
1. odvzemati in poškodovati kamnine, okamnine in minerale, |
2. zasipavati, kopati ali drugače spreminjati oblikovanost površja, |
3. odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja, prodišča in dna struge, |
4. izvajati regulacije, akumulacije in druge posege v strugo in obrežje
Tržiške Bistrice s pritoki ter izvajati regulacije, melioracije,
utrjevati ali uravnavati brežine Tržiške Bistrice in njenih pritokov, |
5. spreminjati vodni režim in hidroenergetsko izkoriščati Tržiško
Bistrico in njene pritoke, |
6. odlagati, metati, nameščati v vodo ali spuščati po vodi predmete ali
škodljive in nevarne snovi, |
7. graditi nove objekte in naprave, |
8. krčiti gozd, |
9. uporabljati biološko nerazgradljiva olja, maziva in druge, škodljive
snovi pri gospodarjenju z gozdom in urejanju vodotoka, |
10. prati motorna vozila, kmetijsko mehanizacijo in druga prevozna
sredstva ter opremo, |
11. odstranjevati obvodno drevesno in grmovno vegetacijo, razen v okviru
redne sanitarne sečnje, urejanja geoloških točk, razgledov na sotesko in
zagotavljanja varnosti na cestni infrastrukturi, |
12. odlagati odpadke in zemljine, |
13. parkirati prevozna sredstva izven urejenih in označenih parkirnih
površin in voziti se z vozili izven za ta namen urejene infrastrukture, |
14. izvajati športno-rekreativne dejavnosti, ki so v nasprotju z
varstvenimi cilji tega odloka, |
15. kurjenje, |
16. umetno osvetljevati ali zatemnjevati objekte ali druge naravne
pojave in dele naravnega spomenika ter nameščati okrasne osvetlitve, |
17. izkopavati, lomiti, nabirati ali drugače poškodovati rastline,
odvzemati rastline in živali iz narave ter se približevati gnezdiščem
ali kotiščem živali ali izvajati druga ravnanja, s katerimi se živali
namerno vznemirjajo, poškodujejo ali uničujejo, |
18. vnašati invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste, |
19. urejati nova plezališča, |
20. obešati ali postavljati oglaševalske objekte, |
21. metati ali drugače prožiti eksplozivna telesa in povzročati hrup, ki
je večji od predpisanih vrednosti s področja varstva pred hrupom, |
22. snemati filme, videospote in druge video produkte za javno
predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z varstvenimi cilji tega
odloka in brez predhodnega dogovora z upravljavcem spomenika, |
23. izvajati predstave, nastope, shode in druge množične prireditve in
tekmovanja, katerih vsebina je v nasprotju z varstvenimi cilji tega
odloka in brez predhodnega dogovora z upravljavcem spomenika. |
(2) Načrti, programi in akti rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi
dobrinami v naravnem spomeniku morajo biti usklajeni s tem odlokom ter
skrbništvom in načrtom delovanja. |
(3) Znanstveno raziskovalna dejavnost v naravnem spomeniku se izvaja v
skladu s tem odlokom. Izvajalec oziroma institucija je dolžan priglasiti
raziskavo vsaj en mesec pred začetkom izvajanja pri pristojni
organizaciji za ohranjanje narave. V priglasitvi je potrebno navesti
podatke o obsegu, načinu, času in trajanju raziskave. Po opravljeni
raziskavi je izvajalec dolžan predložiti poročilo in posredovali
znanstveno raziskovalne dosežke pristojni organizaciji za ohranjanje
narave in Občini Tržič. Raziskani material se vrne skrbniku za namen
ogledovanja. |
(4) Odvzemanje mineralov in fosilov iz narave zaradi raziskovalnih,
izobraževalnih in razstavnih namenov je izjemoma dovoljeno v skladu z
zakonom s področja ohranjanja narave. |
(5) Raziskave so v nasprotju z varstvenimi cilji tega odloka, če ne
prispevajo k varstvu in ohranjanju kamnin in okamnin, geoloških profilov
in struktur, geomorfoloških pojavov, rastlinskih in živalskih vrst ter
habitatnih tipov oziroma upravljanju naravnega spomenika, kadar je
predvidena invazivna raziskovalna metoda ali kadar bi izvedba raziskav
lahko negativno vplivala na življenje ptic ali drugih živali ter
geoloških pojavov, mineralov in fosilov. |
(6) Snemanje filmov, videospotov, fotografij in drugih videoproduktov za
javno predvajanje je v nasprotju z varstvenimi cilji tega odloka, če
naravni spomenik ni predmet snemanja, ampak je uporabljen le kot prostor
za snemanje vsebin, katerih sporočilnost z naravnim spomenikom nima
vsebinske povezave ali je celo v nasprotju z varstvenimi režimi. Vsa
snemanja za javno predvajanje je treba prijaviti občini, zaradi
preveritve njihove skladnosti z varstvenimi cilji tega odloka najmanj 15
dni pred nameravanim ravnanjem. |
(7) Urejanje prostora in posegi se izvajajo skladno z varstvenimi režimi
iz tega odloka ter veljavnim občinskim prostorskim aktom za območje
naravnega spomenika. |
|
8. člen |
|
(izjeme od varstvenih režimov) |
|
(1) Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je v
skladu z varstvenimi cilji tega odloka v območju naravnega spomenika
ravnanja dovoljeno: |
– izvajati ukrepe varstva narave in naravovarstvene naloge, |
– graditi ali postavljati objekte, ki so namenjeni interpretaciji
naravnega spomenika in objekte, ki so namenjeni varovanju ljudi in
obiskovanju naravnega spomenika, |
– izvajati naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju
urejanja voda v skladu s sprejetimi načrti ali programi izvajanja teh
javnih služb, |
– vzdrževati, rekonstruirati, zamenjati obstoječo gospodarsko
infrastrukturo in infrastrukturo za interpretacijo, |
– izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo negativni
vplivi na naravni spomenik iz okolice in se kot naravovarstveni pogoji
ali usmeritve opredelijo v dovoljenjih, soglasjih, mnenjih ali
naravovarstvenih smernicah, |
– gospodariti z gozdovi skladno z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom, |
– izvajati posege, ravnanja in dejavnosti za potrebe kmetijske
dejavnosti skladno z namensko rabo in pod pogoji, ki se jih določi v
prostorskem aktu, |
– na
stavbnih zemljiščih odstraniti, obnavljati, rekonstruirati ali
nadomeščati obstoječe objekte. |
|
RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI |
|
9. člen |
|
(razvojne usmeritve) |
|
(1) Na območju naravnega spomenika se poleg izvajanja in izpolnjevanja
varstvenih ukrepov za ohranjanje narave spodbujajo dejavnosti in
izvajajo posegi, ki omogočajo spoznavanje in raziskovanje narave.
Prednostno se izvaja izobraževalne programe za povečevanje znanja o
geoloških, geomorfoloških in hidroloških pojavih ter spoznavanja
naravnih procesov in spodbuja znanstvenoraziskovalno delo. V ta namen se
lahko za obiskovalce vzpostavi naravi primerna ali ustrezna
infrastruktura za usmerjanje, obiskovanje in ogledovanje, obstoječe
ureditve pa se objavlja. Naravni spomenik se v sodelovanju z
vzgojno-izobraževalnimi institucijami lahko namenja za praktični šolski
pouk kot učilnica v naravi in v sodelovanju z univerzo in raziskovalnimi
institucijami znanstvenemu raziskovanju in strokovnemu izobraževanju. |
(2) V naravnem spomeniku se razvija tiste rekreativne dejavnosti, ki ne
vplivajo negativno na naravne vrednote, biotsko pestrost območja ter ne
povzročajo prekomernega hrupa. Plezališče se ohranja v obstoječem obsegu
in se ga le vzdržuje. |
(3) Na območju zaselka Na Jamah se lahko na stavbnih zemljiščih uredi
oziroma spremeni namembnost obstoječih objektov ali delov objektov v
objekte za gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost je lahko namenjena
prodaji domačih proizvodov in/ali oddajanju sob oziroma namestitvenim
kapacitetam. |
|
10. člen |
|
(obiskovanje in vstop v spomenik) |
|
(1) Vstop v naravni spomenik je za posamezne obiskovalce prost. |
(2) Informacija o pravilih, pogojih obiskovanja, vodenju in o odprtosti
poti v naravnem spomeniku se objavi na javnosti vidnem oziroma dostopnem
mestu. |
|
11. člen |
|
(ureditev prometa) |
|
Za
doseganje ciljev naravnega spomenika se promet ureja po načelih
trajnostne mobilnosti. |
|
UPRAVLJANJE NARAVNEGA SPOMENIKA |
|
12. člen |
|
(urejanje in delovanje naravnega
spomenika) |
|
(1) Posamezne naloge upravljanja v naravnem spomeniku izvaja Občina
Tržič, ki s skrbnikom oziroma izvajalcem pogodbenega varstva sklene
pogodbo. Pogodba se sklene za določen čas, vendar najmanj za pet let in
se lahko podaljša. |
(2) Skrbnik oziroma izvajalec pogodbenega varstva mora izpolnjevati
naslednje pogoje: |
– da
je njeno delovanje usmerjeno k varovanju narave in ozaveščanju o njenem
varstvu in ima reference s tega področja, |
– da
izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za opravljanje nalog, |
– da
lahko izvaja dela na področju izobraževanja in interpretacije,
naravoslovnega turizma, vzdrževanje interpretacijske infrastrukture in
vodenja projektov in izkaže reference s tega področja, |
– da
ima izdelan predlog izvajanja programa varstva in razvoja naravnega
spomenika. |
(3) Skrbnik oziroma izvajalec pogodbenega varstva naravnega spomenika
opravlja naslednje naloge: |
– pripravi predlog načrta delovanja in urejanja naravnega spomenika za
dobo podelitve skrbništva in letni program dela, |
– izvaja akcije, s katerimi se preprečujejo škodljivi vplivi na naravo, |
– spremlja stanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in vseh
dejavnikov, ki nanje vplivajo in o tem obvešča pristojno organizacijo za
varstvo narave in Občino Tržič in pripravlja poročila o stanju naravnega
spomenika, |
– sodeluje z izvajalci javnih služb na območju skrbništva, |
– zbira informacije o naravnem spomeniku in zagotavlja dostop do
informacij, |
– upravlja habitatne tipe in habitate vrst z uravnavanjem zaraslosti
vegetacije in vodnih režimov, odstranjevanjem tujerodnih vrst in drugimi
aktivnostmi, |
– vzdržuje poti, mostove, ograje, opazovališča, označbe, izobraževalno
opremo in pripomočke, stavbe za obiskovanje in urejene odprte prostore
za obiskovalce (igrišče, ploščad, parkirišče) ter drugo infrastrukturo
za obiskovanje naravnega spomenika, |
– pripravlja in izvaja programe za obiskovalce in druga strokovna
gradiva, vodi obiskovalce po naravnem spomeniku, z usmerjanjem,
izobraževanjem in predstavljanjem načinov mirnega in tihega doživljanja
narave, |
– predstavlja naravni spomenik in ozavešča javnost o pomenu varstva
narave v dogovoru z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, |
– izvaja druge v letnem programu dela določene naloge, |
– pripravlja letno poročilo o delu in poročilo ob zaključku skrbništva. |
(4) Na območju naravnega spomenika izvaja organizacija, pristojna za
ohranjanje narave, naslednje naravovarstvene naloge: |
– spremlja ravnanja, posege in dejavnosti ter doseganje varstvenih
ciljev naravnega spomenika, |
– izvaja ukrepe varstva in akcije, s katerimi se preprečujejo škodljivi
vplivi na naravo ali izboljšuje stanje, |
– sodeluje pri pripravi letnega programa dela in ga potrjuje z mnenjem, |
– sodeluje pri pripravi načrta urejanja in delovanja naravnega spomenika
ter ga potrjuje z mnenjem, |
– sodeluje z mnenjem pri podelitvi skrbništva oziroma izbiri izvajalca
pogodbenega varstva. |
|
13. člen |
|
(načrt delovanja in urejanja naravnega
spomenika) |
|
(1) Upravljanje naravnega spomenika se izvaja na podlagi petletnega
načrta delovanja in urejanja naravnega spomenika. |
(2) V načrtu delovanja in urejanja naravnega spomenika so določene
zlasti naslednje vsebine: |
– opis in ocena stanja narave in analiza dejavnikov, ki na stanje
vplivajo, |
– naloge in aktivnosti za uresničevanje varstvenih in razvojnih ciljev
naravnega spomenika, |
– konkretizacija varstvenih režimov in varstvenih usmeritev ter njihova
umestitev v prostor, vključno z usmeritvami in pogoji za obiskovanje
naravnega spomenika, |
– načrt zagotavljanja finančnih sredstev, |
– kazalniki, s katerimi se po določenem časovnem obdobju prikaže stopnja
doseganja varstvenih ciljev naravnega spomenika in učinkovitost
upravljanja. |
(3) Predlog načrta delovanja in urejanja naravnega spomenika pripravi
skrbnik oziroma izvajalec pogodbenega varstva; potrdi ga občinski svet.
S predlogom načrta delovanja in urejanja naravnega spomenika se
predhodno seznani organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. |
(4) Skrbnik oziroma izvajalec pogodbenega varstva o uresničevanju načrta
delovanja in urejanja naravnega spomenika letno poroča občini in
organizaciji, pristojni za ohranjanje narave. |
(5) Načrt delovanja in urejanja naravnega spomenika se upošteva pri
izdelavi naravovarstvenih smernic. |
|
OBISKOVANJE NARAVNEGA SPOMENIKA |
|
14. člen |
|
(infrastruktura za interpretacijo v
naravnem spomeniku) |
|
Infrastruktura za interpretacijo naravnega spomenika je infrastruktura,
ki je namenjena za obiskovanje in ogledovanje geoloških, geomorfoloških
pojavov in hidroloških pojavov, botaničnih posebnosti, gozda in naravnih
vrednot. Med infrastrukturo za interpretacijo spadata tudi paštba in
vstopna info točka ter razstavno izobraževalno središče RIS Dolina. |
|
15. člen |
|
(razstavno izobraževalno središče) |
|
(1) Razstavno izobraževalno središče (RIS Dolina) se nahaja v naselju
Dolina in je izven območja naravnega spomenika. |
(2) RIS Dolina je namenjeno izobraževanju, interpretaciji in promociji
naravnega spomenika. |
(3) Za vstop v RIS Dolina Občina Tržič pobira vstopnino, ki se jo nameni
za delovanje in urejanje naravnega spomenika. |
|
16. člen |
|
(vodenje obiskovalcev po naravnem
spomeniku) |
|
(1) Vodenje obiskovalcev po naravnem spomeniku obsega spremljanje in
usmerjanje obiskovalcev ter interpretacijo o naravnih pojavih,
strukturah in procesih v naravnem spomeniku, o naravnih vrednotah,
rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih
v naravnem spomeniku ter pomenu varstva naravnega spomenika ter
izvajanje programov za obiskovalce. |
(2) Vodnika zagotovi skrbnik oziroma izvajalec pogodbenega varstva ali,
izjemoma in po predhodnem pisnem dogovoru z njim, druga oseba. |
(3) Vodenje obiskovalcev po naravnem spomeniku se izvaja proti plačilu.
Pridobljena sredstva se nameni za delovanje in urejanje naravnega
spomenika. |
|
FINANCIRANJE |
|
17. člen |
|
(finančni viri) |
|
Sredstva za upravljanje naravnega spomenika se pridobivajo iz: |
– proračuna Občine Tržič; |
– vstopnine v RIS; |
– prihodkov od vodenja po naravnem spomeniku; |
– prihodkov od storitev in prodaje publikacij, promocijskih in drugih
izdelkov; |
– prihodkov od oddaje prostorov v najem v RIS-u v času manjšega obiska
za dogodke, ki so v skladu s cilji naravnega spomenika; |
– prihodkov od snemanj filmov, videospotov in video produktov za javno
predvajanje; |
– prihodkov od izvajanja dogodkov v naravnem spomeniku; |
– drugih prihodkov, povezanih z naravnim spomenikom; |
– dotacij in donacij; |
– sredstev iz lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov ali
organizacij ter mednarodnih programov pomoči; |
– drugih virov. |
|
NADZOR |
|
18. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji, v
skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, Medobčinski inšpektorat
Kranj ter naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki. |
|
KONČNE DOLOČBE |
|
18. člen |
|
(prenehanje veljavnosti odloka) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka se v delu, ki se nanaša na naravno
dediščino, preneha uporabljati Odlok o razglasitvi Dolžanove soteske za
naravni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/88). |
|
19. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0003/2016 |
Tržič, dne 22. marca 3018 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r.
|
|
|