Na podlagi 119. in v povezavi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 – UPB1) je Občinski svet Občine Poljčane na 19. redni seji, dne 20. 10. 2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN)

ZA KAMNOLOM SKRBINJEK

I.  Splošne določbe

1. člen

(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1)  S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2020) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) ZA KAMNOLOM SKRBINJEK - v nadaljnjem besedilu OPPN.

(2)  OPPN je izdelal projektivni biro Region Brežice d.o.o. pod št. 3252/U-19.

2. člen

(Vsebina odloka)

(1)  Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2)  Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.

II.  Opis prostorske ureditve

3. člen

(Namen OPPN)

(1)  S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v kamnolomu Skrbinjek.

(2)  Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.

4. člen

(Obseg ureditvenega območja)

(1)  Ureditveno območje OPPN je velikosti cca. 5,2 ha.

Območje urejanja z OPPN obsega naslednje parcelne številke: 592/13, 592/14 in del parc. št. 1210/1 (njen JV del - od stika parcele z zahodno parcelno mejo parc. št. 592/13 in 592/14), vse k.o. Poljčane.

(2)  Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)  Območje urejanja z OPPN se nahaja na severovzhodnem pobočju Rančke in leži cca. 80 m od najbližjih stanovanjskih objektov in cca. 350 m od obstoječega kamnoloma Poljčane. Na oddaljenosti cca. 50 m od kamnoloma, teče potok Bela in poteka regionalna cesta R1 219/1237 Podplat - Poljčane - Slovenska Bistrica, na katero se priključi obstoječa makadamska dostopna cesta s katere je omogočen dostop do kamnoloma.

(2)  Predvideni kamnolom je oddaljen od območja poselitve in je dobro dostopen ter povezan z bližnjo in daljno okolico preko obstoječega cestnega omrežja.

(3)  Čez območje poteka linijski objekt površinskih voda (od SZ proti JV) - struga neimenovanega vodnega toka, ki se steka v strugo potoka Bela.

(4)  Predvidena ureditev predstavlja odpiranje novega pridobivalnega prostora in pridobivanje dolomita - tehničnega kamna s sprotno in končno sanacijo ter rekultivacijo. Predvidena ureditev se nahaja v neposrednem nadaljevanju nekdanjega kopa Skrbinjek in predstavlja le nadaljevanje in razvoj obstoječe dejavnosti (pridobivanje dolomita - tehničnega kamna) z navezavo na obstoječe ureditve, kar je racionalno in ekonomično, vsekakor pa je pomembno in v širšem interesu lokalne skupnosti realizirati možnosti in ponuditi trgu kvaliteten material iz lastnega kamnoloma.

(5)  Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z uporabo sodobne mehanizacije, z upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo, katera bo omogočala sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti oz. zmanjšati na minimum.

6. člen

(Umestitev v prostor)

(1)  Pridobivanje mineralne surovine s sprotno sanacijo in rekultivacijo je zasnovano na način, da se v največji meri upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru.

(2)  Obstoječe ureditve na območju celotnega predvidenega kamnoloma Skrbinjek se ohranjajo in v osnovi ne spreminjajo. Vse dejavnosti v predvidenem kamnolomu se bodo izvajale znotraj območja OPPN, tehnološki procesi bodo obsegali zgolj odkopavanje, nakladanje in odvoz mineralne surovine. Predelava in deponiranje pa se bo izvajalo v sosednjem kamnolomu Poljčane.

(3)  Odpiranje novega pridobivalnega prostora se nahaja v neposrednem nadaljevanju nekdanjega kopa Skrbinjek, predvidena ureditev predstavlja novo zasnovo celotnega kamnoloma, ki obsega celotno območje OPPN - formira se nov osnovni plato in do 5 novih etaž, čemur se smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve.

(4)  Saniran in rekultiviran kamnolom bo ponovno gozdna površina.

7. člen

(Vrste dopustnih gradenj)

(1)  Na območju OPPN je dovoljena:

·  gradnja objektov

·  rekonstrukcija objektov

·  rušitve objektov

·  sprememba namembnosti objektov ali njihovih delov (skladno z dopustnimi dejavnostmi)

·  gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

·  vzdrževanje objektov.

8. člen

(Vrste dopustnih objektov)

(1)  Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):

1  stavbe

1274  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnica) 

2  gradbeni inženirski objekti

21121  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

23010  objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin

24205  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje; oporni zidovi; objekti za zadrževanje plazov)

3111  trajno reliefno preoblikovanje terena

(2)  Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnica do vključno 50 m²; gozdne ceste; pešpoti; kolesarske poti; jahalne steze; prometna signalizacija in prometna oprema; vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³; ograje višine do 2,20 m; oporni zid višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2,00 m; utrjene površine; utrjene brežine; ekološki otoki; urbana oprema; objekti za oglaševanje in informacijski panoji; proizvod kot celota dan na trg (gradbiščni kontejner, sanitarni WC kontejner); merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.

9. člen

(Vrste dopustnih dejavnosti)

(1)  Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Ur.l. RS št. 17/08):

A  KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO

·  dovoljeno je:  (02) Gozdarstvo

  (02.1) Gojenje gozdov in druge

  gozdarske dejavnosti

  (02.2) Sečnja

  (02.4) Storitve za gozdarstvo

B  RUDARSTVO

·  dovoljeno je:  (08.11) Pridobivanje kamna

  (09.900) Storitve za drugo rudarjenje

  (raziskovalne storitve, jemanje

  vzorcev, geološka opazovanja,

  vrtanje in sondiranje)

Pogoji in usmeritve za gradnjo

10. člen

(1)  Na območju OPPN se izvaja odpiranje novega pridobivalnega prostora s sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(2)  Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu ZRud-1 Ur.l. RS št. 61/2010, 62/2010 popr., 76/10 - Zrud-1A, 57/12 - ZRud-1B, 111/13 - Zrud-1C, 14/14 - Zrud-1-UPB3, 61/17 – GZ).

11. člen

(Ureditev v času pridobivanja)

(1)  Znotraj celotnega območja OPPN se izvede odpiranje novega pridobivalnega prostora - formira se nova zasnova celotnega kamnoloma in se temu smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve.

Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam.

(2)  Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, faznost se prilagodi na naravne danosti in potrebe optimizacije tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja.

(3)  Pred začetkom pridobivanja na še neodkritih gozdnih površinah, je potrebno izvesti posek posameznih dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije - humus in jalovina se deponirata ločeno.

Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja.

(4)  Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od spodaj navzgor«, katera omogoča minimalne potrebne posege v prostor, ne povzroča takojšnjega odprtja velikih površin in omogoča sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(5)  Pridobivanje se izvaja z vrtanjem in občasnim razstreljevanjem; odstreljeni material se z etaž odriva z bagrom na spodnjo etažo - premet materiala; na osnovnem platoju se ga naloži na kamione in prepelje na predelavo v sosednji kamnolom Poljčane; drobljenje in sejanje pridobljenega materiala, ki se ga bo sprotno odvažalo, se bo v celoti izvajalo v separaciji sosednjega kamnoloma Poljčane; nakladanje in transport materiala se izvaja s sodobnimi nakladalci in kamioni nosilnosti do 15 m³.

(6)  Za potrebe zaposlenih se na osnovnem platoju lahko postavita kontejner za zaposlene ter premični sanitarni WC kontejner.

(7)  V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin - dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti.

(8)  Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma morajo biti podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega ravnovesja na eksploatacijskem območju.

12. člen

(Sprotna sanacija in rekultivacija)

(1)  V času pridobivanja se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija - predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši korekcijski posegi.

(2)  Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih delov z jalovino ter prekrivanjem s humusom v debelinah zadostnih za predvidene zasaditve (robovi končnih sanacijskih etaž - berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine prekrite s travno rušo).

Končni naklon saniranih brežin je odvisen od oblikovanja in geoloških pogojev - naklone je potrebno verificirati s stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta.

Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij.

Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali.

(3)  Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami - končna ureditev je gozdna površina.

13. člen

(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)  Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo negativnih vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne razmere območja (ograje, podporni zidovi, gozdne poti, učne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, opazovalnice, informacijske table).

(2)  Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in reliefne značilnosti.

14. člen

(Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin)

(1)  Ozelenitve in pogozditve območja kamnoloma se izvajajo načrtno in sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst - izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali.

(2)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka.

15. člen

(Lega objektov na zemljišču)

(1)  Lega širitve pridobivalnega prostora je definirana z mejo območja OPPN in mejo odkopnega prostora ter odmiki meje območja OPPN od sosednjih parcelnih meja.

16. člen

(Velikost in oblika parcel)

(1)  Obstoječa parcelacija - razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne spreminja.

IV.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

17. člen

(1)  Območje predvidenega kamnoloma Skrbinjek je prometno in infrastrukturno opremljeno, gradnja novih prometnic in infrastrukturnih vodov na območju OPPN ni predvidena.

(2)  Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.

18. člen

(Pogoji za prometno urejanje)

(1)  Dovoz oz. dostop do območja OPPN ostane obstoječ z obstoječe regionalne ceste R219 Podplat – Poljčane – Slovenska Bistrica in nadalje z odcepa po obstoječi dostopni poti, ki omogoča formiranje uvozov na predvideni osnovni plato in sicer skladno s potrebami in bodočim razvojem kamnoloma.

(2)  Obstoječi cestni priključek na regionalno cesto R219 Podplat – Poljčane – Slovenska Bistrica je predhodno potrebno rekonstruirati skladno z zakonodajo.

(3)  Za potrebe izvedbe rekonstrukcije cestnega priključka je potrebno izdelati projektno dokumentacijo cestnega priključka na državno cesto. Hkrati je potrebno izdelati tudi analizo prometa na cestnem priključku, v skladu z zakonodajo.

(4)  Odkopna metoda pridobivanja omogoča vodenje transportnih poti znotraj kamnoloma samega (osnovna platoja, dostopi do etaž, etaže), le te so namenjene delovnemu procesu z delovnimi stroji ter tudi dostopu do gozdnih površin.

(5)  Pri vseh predvidenih ureditvah je potrebno upoštevati zaščito obstoječe gozdne ceste in transportnih poti pred erozijo. Meteorne in druge morebitne odpadne vode iz območja OPPN, ne smejo biti speljane na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.

(6)  Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in povrniti v prvotno stanje.

(7)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka.

Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez

19. člen

(Vodovodno omrežje)

(1)  Na območju OPPN ni vodovodnega omrežja, nove vodovodne povezave in novi priključki niso predvideni.

20. člen

(Kanalizacija)

(1)  Komunalne odpadne vode: na območju OPPN ni komunalnih odpadnih voda, novi kanalizacijski vodi in priključki niso predvideni.

(2)  Padavinske odpadne vode: na območju OPPN padavinske vode razpršeno ponikajo.

21. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1)  Na območju OPPN ni obstoječih SN in NN naprav in vodov, nove elektroenergetske povezave in priključki niso predvideni.

22. člen

(Omrežje zvez)

(1)  Na območju OPPN po vzhodnem delu poteka obstoječi vod omrežja zvez, nove povezave in priključki niso predvideni.

V.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

23. člen

(Varstvo kulturne dediščine)

(1)  Ureditve na območju OPPN ne posegajo v varovan objekt ali evidentirano območje kulturne dediščine.

(2)  Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča ali investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(3)  Pri načrtovanju izvajanja del v območju, ko se pridobivalni prostor približa območju enote dediščine Ljubično - Znamenje (EŠD 6988), je treba tehnologijo dela prilagoditi pogojem za ohranjanje dediščine in preprečevanje morebitnih poškodb. To vključuje izvajanje rednega nadzora, preveritev pogojev za izvedbo del in upoštevanje varnostnega odmika.

(4)  Pred izvedbo del v območju, ko se pridobivalni prostor približa območju enote dediščine Ljubično - Znamenje (EŠD 6988) se obvesti pristojno službo ZVKDS in pridobi konkretne usmeritve, glede izbire tehnologije in način izvedbe del.

(5)  Varstvo morebitnih tangiranih arheoloških ostalin zagotavlja v nadaljnjih postopkih in sicer konkretno z izvajanjem strokovnega nadzora med posegi (pripravljalna in zemeljska dela), ki se bodo izvajali v sklopu izvajanja OPPN. Zato je potrebno pri izvajanju del na območju OPPN zagotoviti občasni strokovni nadzor nad izvedbo del s strani pristojnega strokovnjaka za arheološke raziskave.

VI.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

24. člen

(Varovanje pred onesnaženjem tal)

(1)  Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju - zahtevni zaščitni ukrepi.

(2)  Humus s področja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati v območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, da je možno, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji.

(3)  Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija.

(4)  V času pridobivanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).

(5)  Za sanacijo in rekultivacijo se lahko uporabi le zemeljski izkop, ki je nastal znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke ali gradbene proizvode nastale po predelavi odpadkov.

(6)  Mehanizacija, ki se uporablja za odkopavanja in transport mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe.

(7)  V času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

(8)  Potencialno nevarnost onesnaževanja okolja namreč lahko predstavlja morebitno izlitje naftnih derivatov, ker bodo v kamnolomu obratovali stroji z motorji z notranjim izgorevanjem. Delovne stroje, kot so buldožerji, bagri, nakladači, se oskrbuje v območju kamnoloma Poljčane. Vsa mobilna vozila kot so kamioni in ostala vozila, se z gorivom oskrbujejo na javnih črpalkah ali na enak način kot ostala mehanizacija.

Znotraj območja OPPN večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena. V sosednjem kamnolomu Poljčane imajo za to urejeno lokacijo, kamor je treba odpeljati stroj ali napravo v okvari in tam izvesti popravila. Predvideno je le kratkotrajno zadrževanje vozil v sklopu delovnega procesa. Izvajalec mora imeti na razpolago ustrezne absorpcijske materiale, ki jih lahko uporabi v primeru morebitnega izlitja. Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo.

(9)  Skladiščenje goriva, maziva, razstreliv in drugih eksplozivnih sredstev v kamnolomu ni predvideno. Mehanizacija se z gorivom oskrbuje na pralni ploščadi v sosednjem kamnolomu Poljčane. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in primerno opremljeno. Omenjene delovne operacije in parkiranje mehanizacije po končanem delavniku se izvajajo v kamnolomu Poljčane. Potrebno je onemogočiti tudi odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu. Za delavce se postavi prenosni WC.

(10)  Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse za potrebe pridobivanja postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.

(11)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka.

25. člen

(Varovanje pred prekomernim hrupom)

(1)  Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa, se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom (SVPH), najbližji stanovanjski objekti na oddaljenosti cca. 80 m v III. stopnji varstva pred hrupom (SVPH).

(2)  Predvideno izkoriščanje v kamnolomu ne bo bistveno prispevalo k povišanju ravni hrupa pri bližnjih stanovanjskih objektih - med območjem pridobivanja in obstoječimi objekti so gozdne površine, ki predstavljajo naravno protihrupno bariero; vir hrupa se bo premikal po območju izkoriščanja, tako bo v večji meri oddaljen več kot 80 m.

(3)  V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 6:00 do 18:00 ure.

(4)  Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.

26. člen

(Varovanje pred onesnaženjem zraka)

(1)  Pri izkoriščanju, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju.

(2)  Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja peskokopa na 5 km/h in doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.

Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov.

(3)  Izkopan material, ki se ga po fazi pridobivanja prepelje na predelavo v kamnolom Poljčane mora biti naložen tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).

(4)  V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja.

(5)  Umestitev naprav bo tudi v prihodnje takšna, da bo morebiten vpliv prašenja minimalen in lokalno omejen, v vsakem primeru pa ne bo presegal mej pridobivalnega prostora.

(6)  Za zmanjšanje lokalnih emisij in preprečevanje emisij večjega obsega so podana naslednji omilitveni

ukrepi:

a.  Neutrjene manipulacijske površine znotraj območja kamnoloma je potrebno v času sušnega vremena stalno močiti.

b.  Tovornim vozilom je potrebno pred vožnjo po javnih površinah očistiti pnevmatike v primeru, da se je tovorno vozilo pred tem pomikalo po neutrjenih površinah.

c.  Delovni stroji in mehanizacija morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni.

d.  V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih strojev za daljši čas je potrebno ugasniti motor.

e.  Vožnja po podlagi, kjer je možnost nastanka prašenja, naj bo počasna in naj ne presega hitrosti 15 km/h. Po potrebi se take poti dodatno utrdi.

f.  Vegetacijo v kamnolomu in okolici naj se odstranjuje preudarno, prav tako naj se jo kasneje čim hitreje in čim bolje sanira, saj le ta veliko pripomore pri zadrževanju in neširjenju prašnih delcev.

g.  Uporablja naj se transportne poti znotraj območja kamnoloma. Potrebno je uporabljati princip skrajšanja transportnih poti in se izogibati prevozov skozi poseljena območja.

h.  Zmanjšanje površin, s katerih je možno razpršeno emitiranje prašnih delcev, na najmanjšo možno mero: sprotno zagrinjanje in zasaditev že izkoriščenih površin kamnoloma in drugih površin na območju kamnoloma, ki niso v uporabi, skladno z rudarskim projektom.

(7)  Spremljanje stanja okolja:

·  Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v okoljskem poročilu (izvedba dnevnih meritev koncentracij prašnih delcev PM10 vsaj enkrat v času izvajanja plana, minimalno vsaj dva tedna (priporočljivo pa en mesec) v času sušnega obdobja (kumulativna meritev v času izvajanja obeh planov (OPPN Skrbinjek in OPPN Poljčane).

·  Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja na območju OPPN in širše izboljšuje ali slabša in ali se uresničuje opredeljeni okoljski cilj. Za spremljanje stanja je zadolžen investitor.

27. člen

(Varstvo voda)

(1)  Območje OPPN se nahaja znotraj varovanega območja, v VVO III (III. vodovarstveno območje) in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov.

(2)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja.

(3)  Območje leži v III. vodovarstvenem območju (gre za občinski nivo varovanja vodnih virov: Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepi za varovanje kakovosti in količine vode, Ur.l. RS, št. 9/95), kar zahteva določene vodovarstvene ukrepe: Pri vrtanju, med obratovanjem in vzdrževanjem je potrebno izvesti vse ukrepe za preprečitev odtekanja, ponikanja, ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode ali zajetje; po prenehanju uporabe vrtine jo je potrebno ukiniti tako, da preprečimo kakršno koli onesnaženje podzemne vode ali zajetja; prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločijo snovi, škodljive za vodo. Prepovedana je gradnja skladišča naftnih derivatov s prostornino nad 200m3 v zaključeni tehnološki celoti in nad 25m3 za posamezne rezervoarje; prepovedano je graditi nove proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode.

(4)  Ureditev odvodnjavanja na območju OPPN mora biti načrtovana in izvedena tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča oz. je preprečena erozija, mora biti usklajena z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja.

Odvajanje padavinskih voda se izvede na način, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok - padavinske vode prioritetno razpršeno ponikajo, dovoljena je izvedba zadrževalnikov, usedalnikov ter tudi ponikovalnic, ki morajo biti locirane izven povoznih, transportnih in manipulacijskih površin.

(5)  V času pridobivanja in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov, ki bi lahko z izcejanjem onesnaževali meteorno vodo, ki je speljana proti potoku Bela. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj.

(6)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 24. člena tega odloka.

(7)  Humus s področja odpiranja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati na območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, ko je mogoče, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je treba deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji. Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija. V času izkoriščanja je treba izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).

(8)  Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport (nakladalci, bagri,...), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je treba takoj obvestiti pristojne organe in pristopiti k sanaciji. Za te primere mora biti izdelan poslovnik (načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje.

(9)  V območju, kjer bo potekalo izkoriščanje, večja popravila in večja servisno vzdrževalna dela na gradbenih strojih (menjava olja, zamenjava večjih delov ali druga dela na motorju ali ostalih delih stroja, pri katerih bi lahko prišlo do večjega izlitja goriva, olja ali drugih nevarnih tekočin iz stroja) niso dovoljena. To naj se izvaja izven območja kamnoloma, v ustrezno opremljenih servisnih delavnicah.

(10)  Oskrba gradbene mehanizacije in delovnih strojev z gorivom in mazivom mora potekati na način, da se v času oskrbe pod stroj postavi začasna lovilna skleda.

(11)  Skladiščenje nevarnih snovi (pogonska goriva in olja itd.) na območju OPPN ni dopustno. Zagotovi naj se reden sprotni dovoz z ustrezno opremo. Hranjenje nevarnih snovi v območju OPPN ni dovoljeno.

(12)  Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(13)  V bližnji vodotok se lahko odvajajo odpadne padavinske vode, ki so speljane preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov (peskolovov) ali drugih ustreznih filtrov.

(14)  Odvajanje padavinskih voda iz površin kamnoloma je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnih iztokom v površinske odvodnike.

(15)  Pri izkopih zaradi izkoriščanja mineralnih surovin, mora biti dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ter določitev smeri le-te, zato je potrebno ugotoviti potek piezometričnega nivoja podzemne vode na območju predvidenega kamnoloma. Izdelani sta bili 2 piezometrični vrtini, ki bosta služili kot opazovalni in iz katerih bo mogoče ob morebitnem izlitju onesnaževal v tla črpanje onesnažene vode.

(16)  Vsaj dvakrat letno (v sušnem in deževnem obdobju) se mora odvzeti vzorce podzemne vode za analizo na prisotnost mineralnih olj in onesnaževala (glede na tip  razstreliva za miniranje), ki predstavlja največje tveganje za podzemno vodo. Poročilo je potrebno v roku osmih dneh dostaviti na OKP Rogaška Slatina.

(17)  Pri izvajanju aktivnosti se upoštevajo določila glede ukrepov, ki so podani z Analizo tveganja za onesnaženja vodnega telesa podzemne vode za Kamnolom Škrbinjek (Geologija d.o.o. Idrija, št. 4413-283/2019-01, januar 2020). 

28. člen

(Varovanje gozdnih površin)

(1)  Na območju OPPN so obstoječe gozdne površine.

(2)  V času pridobivanja se izvaja posek drevja in sicer postopoma (fazno) ter skladno z dinamiko izkoriščanja. Pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo določila predpisov predmetnega področja.

(3)  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji dovoljenja za izkoriščanje in sicer na podlagi predhodne označitve, evidentiranja gozdnega drevja in ugotovitvene odločbe, v kateri se določi količina in struktura dreves za posek (vse izvede in odločbo izda Zavod za gozdove Slovenije). 

(4)  Posegi v gozdne površine in odstranjevanje zarasti izven območja OPPN so prepovedani, prav tako je prepovedano odlaganje humusa ali drugega materiala ter tudi zasipavanje po gozdnih površinah izven meje OPPN.

(5)  Po končanem pridobivanju se vse površine povrnejo nazaj v gozdne površine, prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin, ponovna pogozditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami). 

(6)  V času izvajanja OPPN, kakor tudi po končani sanaciji in rekultivaciji, je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do gozdnih površin - dovoljena je izvedba novih gozdnih poti.

29. člen

(Ohranjanje narave)

(1)  Ureditve na območju OPPN ne posegajo v naravno vrednoto, zavarovana območja ali območja pomembna za biotsko raznovrstnost.

(2)  Odpiranje oz. širitev pridobivalnega prostora naj se izvaja v več manjših etapah, kolikor je nujno potrebno, tako, da se čimdalje ohranja večje območje zalednih sklenjenih gozdnih površin.

(3)  Pri odpiranju pridobivalnega prostora, se ob regionalni cesti v širini vsaj 10 m ohrani pas drevja in grmovne vegetacije, razen na območju ureditve priključka. Območje pridobivalnega prostora (območje izkopa) naj se načrtuje izven tega območja.

(4)  Pri odpiranju pridobivalnega prostora, pred prepustom, ki povezuje suho strugo in potok Bela, se izvede usedalnik in izvedejo tehnični ukrepi za zadrževanje delcev in onesnaževal pred iztokom padavinskih voda v vodotok Bela in pritoke.

(5)  Sanacija pridobljenega območja se naj med in po zaključku eksploatacije izvaja tako, da se del območja terase prekrije s kamninsko jalovino in humusov ter zasadi z rastišču primerno avtohtono plodonosno grmovno in listnato drevesno zarastjo, deloma pa se oblikuje strme razgaljene skale, ki bodo s sukcesijo postale habitat vegetacije skladnih razpok.

(6)  Med deli in po zaključku del ter sanacije naj se po potrebi izvaja ukrepe za preprečitev naselitve invazivnih vrst.

(7)  V primeru, da bodo zaradi delovanja kamnoloma prekinjene posamezne prometnice (gozdne vlake ali druge poti), ki omogočajo dostop do drugih gozdnih parcel, ki so zunaj območja OPPN, je v takih primerih potrebno zagotoviti nadomestne prometnice, da bo z okoliškim gozdom, ki meji na območje OPPN, omogočeno normalno gospodarjenje z gozdom.

30. člen

(Varstvo krajinskih značilnosti)

(1)  Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljeno.

(2)  Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe gozdne površine.

(3)  Končna ureditev peskokopa po sanaciji in rekultivaciji se z ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja. Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje.

(4)  Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega območja - robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija - končno oblikovanje se izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše vključevanje kamnoloma v okolje, je potrebno težiti k amorfnim naravnim oblikam skrajnih kontur.

31. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1)  Pri izkoriščanju dolomita bo pridobljena odkopna jalovina, ki se bo začasno deponirala na deponiji na južni strani in kasneje uporabila za sanacijo.

(2)  Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki.

Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajala naslednje vrste odpadkov:

·  neklorirana motorna, strojna in mazalna olja

·  embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi

·  čistilne krpe

·  oljni filtri

·  kovine.

(3)  Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predati pooblaščenim podjetjem za odvoz; zbiranje odpadkov se izvaja na lokaciji kamnoloma Poljčane.

(4)  Odlaganje odpadkov na območju osnovnega platoja ali kjer koli znotraj pridobivalnega prostora je strogo prepovedano.

32. člen

(Ravnanje s plodno zemljo)

(1)  Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji - smiselno se upoštevajo določila 24. člena tega odloka.

VII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

33. člen

(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Nevarne snovi na območju OPPN predstavljajo naftni derivati kot so dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja strojev. Kako ravnati s temi snovmi, je določeno z veljavnimi predpisi. Po veljavni zakonodaji je potrebno izdelati ustrezna navodila zaposlenim za ravnanje z različnimi nevarnimi snovmi in ravnanje ter postopke v primeru nesreče.

(2)  Pri načrtovanju kamnoloma in vseh zaradi tega potrebnih ureditev je potrebno zagotoviti stabilnost brežin za VII. stopnjo EMS-98 potresne lestvice, projektni pospešek tal je 0,100 g.

(3)  Območje urejanja se nahaja v erozijskem območju (zahtevni zaščitni ukrepi) in ni poplavno ogroženo - v času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega ne povečajo. 

34. člen

(Varstvo pred požarom)

(1)  Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oz. tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi - postopki razstreljevanja so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani strokovnih služb.

(2)  V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom  se izvedejo naslednji ukrepi:

·  Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: vse ureditve morajo biti zasnovane tako, da je omogočen varen umik iz območja kamnoloma.

·  Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in sicer po obstoječih prometnicah in transportnih poteh znotraj kamnoloma.

·  Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z gasilskimi vozili pristojne gasilske enote.

·  Vsi delovni stroji morajo v svoji opremi imeti zagotovljene gasilne aparate, lahko dostopne ter ustrezno zavarovane pred različnimi poškodbami.

·  Morebitno sežiganje ostankov drevja, grmičevja in vej se mora izvajati le ob vlažnem vremenu brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev - potrebno je ravnati skladno s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.

·  Pri projektiranju morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.

VIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

35. člen

(Etapnost gradnje)

(1)  Pridobivanje dolomita - tehničnega kamna s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, velikost in zaporedje izvajanja faz se prilagodi naravnim danostim in optimizaciji tehnoloških procesov. Zaključena faza mora predstavljati sanirano in rekultivirano celoto.

36. člen

(Obveznosti investitorja in izvajalca)

(1)  Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih.

(2)  Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe del ali projekta, je odgovoren investitor.

IX.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

37. člen

(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1)  Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem in tehnologijo pridobivanja, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(2)  Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oz. interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.

(3)  Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo odstopanja.

X.  Končne določbe

38. člen

(Vpogled v OPPN)

(1)  OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Poljčane v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2)  V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

39. člen

(Nadzor)

(1)  Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

40. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 900-0002/2019-46/201

Datum: 20. 10. 2021