Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi
- ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,
51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US,
11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18) je Občinski svet Občine Trnovska vas na svoji
30. redni seji, dne 15. 5. 2018, sprejel |
|
S T A T U T |
OBČINE TRNOVSKA VAS |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Občina Trnovska vas je
samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovska
vas in Trnovski Vrh. |
Sedež občine je v Trnovski
vasi 42. |
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine
se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
Območja in imena naselij v
občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Na območju Občine Trnovska
vas so kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Trnovska
vas so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
Območja vaških skupnosti so: |
- vaška skupnost Biš, |
- vaška skupnost Bišečki Vrh, |
- vaška skupnost Črmlja, |
- vaška skupnost Ločič, |
- vaška skupnost Sovjak, |
- vaška skupnost Trnovska vas in |
- vaška skupnost Trnovski Vrh (v nadaljevanju: vaške skupnosti). |
|
3. člen |
Občina Trnovska vas (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine. |
Občina lahko opravlja
posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene na
občino, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju
občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih
javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v
drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov
občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki
imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
Občina pri uresničevanju
skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi
lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi
občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen
ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe
skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja. |
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
|
6. člen |
Občina Trnovska vas ima grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Trnovska vas, na spodnji polovici pa naveden naslov: Trnovska vas
42. V sredini žiga je grb občine. |
Velikost, uporabo in hrambo
žiga občine določi župan s sklepom. |
Za prispevek k razvoju
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
Občina samostojno opravlja
lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s
tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne
zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema statut in druge
predpise občine, |
- sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
- načrtuje prostorski razvoj
ter sprejema prostorske akte, |
- sprejema programe razvoja
občine in |
- predpisuje prispevke iz
svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
- ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
- pridobiva in razpolaga z
vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin in |
- sestavlja premoženjsko
bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema prostorske akte,
ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v |
občini, |
- pospešuje gospodarski
razvoj, |
- sodeluje z gospodarskimi
subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga |
gospodarskim subjektom pri
razreševanju gospodarskih problemov in |
- z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. |
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada |
stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- sprejema dolgoročni in
kratkoročni stanovanjski program občine, |
- spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v |
stanovanjski trg, |
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za |
ureditev stanovanj, |
- sodeluje z gospodarskimi
združbami, zavodi in drugimi institucijami pri reševanju stanovanjske
|
problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne
službe tako, da: |
- zagotavlja izvajanje
obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
- nadzira delovanje lokalnih
javnih služb in |
- gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
- ustanovi zavode in v
skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
- v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh |
dejavnosti in v okviru
finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih |
programov, |
- sodeluje z zavodi, |
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno |
varstvo občanov in |
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za |
kvaliteto življenja njenih
prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in |
družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
- spremlja stanje na tem
področju, |
- pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju in |
- sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi |
in institucijami in |
- lahko podeljuje denarne
pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah
občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno,
kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije
|
tako, da: |
- omogoča dostopnost
kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem |
območju, |
- določa občinski program
športa, |
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami spodbuja te
dejavnosti in |
- sodeluje z društvi in jih
vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka,
tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in |
odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
- izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva |
okolja, |
- spremlja stanje na tem
področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s |
katerimi zagotavlja
varstvo okolja, |
- sprejema splošne akte, s
katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje s pristojnimi
inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih |
nepravilnostih in |
- z drugimi ukrepi pospešuje
varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
- občinske ceste, ulice in
javne poti, |
- površine za pešce in
kolesarje, |
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
- javne parkirne prostore,
parke, trge in druge javne površine ter |
- zagotavlja varnost v
cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost
in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč |
tako, da v skladu z
merili in normativi: |
- organizira reševalno pomoč
v požarih, |
- organizira obveščanje,
alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih |
in drugih nesreč, |
- zagotavlja sredstva za
organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in |
varstva pred naravnimi
nesrečami, |
- zagotavlja sredstva za
odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
- sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter |
spremlja njihovo delo in |
- opravlja druge naloge, ki
pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred |
elementarnimi in drugimi
nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
- sprejema programe
varnosti, |
- določa prekrške in globe
za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
- organizira občinsko
redarstvo, |
- opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih |
aktov, s katerimi ureja
zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače |
določeno in |
- opravlja druge naloge v
okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
ugotavljanje javnega
interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in
|
v primeru razlastitve
nepremičnin za potrebe občine, |
določanje namembnosti
prostora, |
gospodarjenje s stavbnimi
zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s |
pristojnimi institucijami in |
ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
Občina opravlja statistične,
evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina obdeluje podatke, ki
jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi
v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
10. člen |
Organi občine so: |
občinski svet,
|
župan in |
nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo
kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah
in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev
in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma imenovanja
organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z
zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
Občina ima občinsko upravo,
ki v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o
upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora. |
Občinska uprava opravlja
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske
organe. |
Občinsko upravo ustanovi
občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo
notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo lahko
sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
Občinsko upravo vodi
direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
Delo organov občine je
javno. |
Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, programov in strategij, predlogov
predpisov, programov in strategij, z objavljanjem dokumentacije na
področju javnih naročil in javnih razpisov ter informacij o svojih
storitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti
dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega
sveta. |
|
2. OBČINSKI SVET |
|
14. člen |
Občinski svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 7
članov. |
Člani občinskega sveta se
volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom
mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na
naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom
drugače določeno. |
Občinski svet se konstituira
na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega sveta
skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
Volitve članov občinskega
sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po
večinskem sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot
za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
Občinski svet sprejema
statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise
občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se
tičejo koristi občine. |
V okviru svojih pristojnosti
občinski svet predvsem: |
sprejema prostorske plane
in druge plane razvoja občine, |
sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
sprejme odlok o notranji
organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana, |
v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
nadzoruje delo župana,
podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega
sveta, |
potrjuje mandate članov
občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, |
imenuje člane nadzornega
odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana
nadzornega odbora, |
imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
določi, kateri izmed
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, da bi začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
sprejme letni načrt
pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem
občine v skladu z zakonom, |
odloča o odtujitvi in
odplačni pridobitvi občinskega nepremičnega premoženja, |
odloča o najemu posojila
in dajanju poroštva, |
razpisuje referendum, |
s svojim aktom, v skladu
z zakonom, določa višino plačila za podžupana, višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, |
določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
ustanavlja javne zavode
in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
imenuje in razrešuje
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
določi organizacijo in
način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje
petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
sprejme program in letni
načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi
letni načrt varstva pred požari, |
določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
sprejme odlok o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki
se opravlja kot javna služba, |
lahko sprejme akt, v
katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi
podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
v okviru kadrovskega
načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu
župana, |
odloča o drugih zadevah,
ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega
sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela
občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Član občinskega sveta, ki je
imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije
člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
Župan predstavlja občinski
svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. |
Funkcija župana ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v
nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Za vodenje sej občinskega
sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne
more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
Če seja občinskega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava
so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno pripravo gradiv,
organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter
pomoč pri pripravi sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
Občinski svet dela in odloča
na sejah. |
Dnevni red seje občinskega
sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge komisij
in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz
prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je
določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda
odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega
sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih
postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega
sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu in članom občinskega sveta, po
potrebi pa tudi predsedniku nadzornega odbora. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
Predsedniki komisij in
odborov občinskega sveta so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema
odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako
določeno z zakonom ali če tako na obrazložen in utemeljen predlog sklene
občinski svet. |
Način dela in odločanja,
razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja
občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet
z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta
izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor občinske
uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
Predčasno prenehanje mandata
člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
Če član občinskega sveta
odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu.
Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o
odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne
odstopne izjave. |
Če župan v roku iz
prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne
komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Ugotovitveni sklep iz
tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po
nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma potrditev
mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
23. člen |
Občinski svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi
eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna
telesa. |
Organizacijo in delovno
področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik
občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
občinskemu svetu predlaga
kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih
imenuje občinski svet, |
občinskemu svetu ali
županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
izdaja akte v zvezi s
pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
odbor za negospodarstvo
in javne službe družbenih dejavnosti, |
odbor za kmetijstvo, malo
gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe, |
odbor za infrastrukturo,
prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja, |
statutarno pravna
komisija. |
Odbori štejejo pet članov,
komisije tri člane. Delovno področje posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
Člane odborov in komisij
imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa
skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali
delovno telo v celoti na obrazložen in utemeljen predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Obrazložen predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
3. ŽUPAN |
|
29. člen |
Župana volijo volivci na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana traja
štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja funkcijo
nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
30. člen |
Župan predstavlja in zastopa
občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun |
- proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih |
- nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
brezplačni pridobitvi nepremičnega premoženja občine, pod pogojem, da
pridobitev ne bo povzročila večjih stroškov ali da lastništvo ne bo
povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino
glede na koristi brezplačne pridobitve, |
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov
občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika
organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic. |
- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
Župan lahko zadrži objavo
splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega
sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini,
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost
take odločitve. |
|
32. člen |
Župan opravlja z zakonom
predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in |
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih |
nesreč, |
imenuje poveljnika in štabe civilne zaščite občine, |
sprejme načrt zaščite in
reševanja, |
vodi zaščito, reševanje
in pomoč, |
določi organizacije, ki
opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja |
in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in
reševanja, |
ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju |
občine, |
sprejema akte in ukrepe v
vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih |
prebivalcev, |
predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, |
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v katerih
bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov,
pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme
začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu
takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
Za pomoč pri opravljanju
nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega
sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan pomaga županu pri
njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za
katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v
primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
V soglasju z županom se
lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
|
35. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da
tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča
župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja
član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je tako določeno v zakonu
ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
Predčasno prenehanje mandata
župana je določeno z zakonom. |
Razlogi za prenehanje
mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali
pisnega obvestila o odločitvi župana. |
Županu preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
Če župan odstopi, mu preneha
mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in
občinsko volilno komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz
tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po
nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje
občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha
mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska
volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha mandat s
prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat
podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je
prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
38. člen |
Nadzorni odbor občine je
najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu
z zakonom naslednje pristojnosti: |
opravlja nadzor nad
ravnanjem s premoženjem občine, |
nadzoruje namenskost in
smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, vaških skupnosti, javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Nezdružljivost funkcije
člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami je določena z zakonodajo. |
Članstvo v nadzornem odboru
preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora
občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je
na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja
nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je
na sedežu občine, v Trnovski vasi, Trnovska vas 42. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoje dokumente in akte uporablja žig, ki ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Trnovska vas, na
spodnji polovici naslov, v notranjem krogu pa napis: Nadzorni odbor. |
|
41. člen |
Nadzorni odbor samostojno
določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog
finančnega načrta, ki ju v mesecu novembru koledarskega leta predloži v
seznanitev županu in občinskemu svetu. Nadzorni program se objavi na
spletni strani občine. |
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev in sprememba nadzornega programa morata biti obrazložena in
javno objavljena. |
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto, zadnje leto v
mandatu občinskega sveta pa do konca meseca septembra. |
Nadzorni odbor sodeluje z
županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih
delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi
osebami. |
|
42. člen |
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja
neposredni nadzor. |
Nadzorni odbor preverja
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij,
javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in
zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred nadzorom
obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
Član nadzornega odbora mora
sprožiti postopek lastne izločitve iz nadzora in odločanja, če ugotovi
nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo. |
Šteje se, da so podane
okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
- je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izven-zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izven-zakonska skupnost prenehala, |
- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali
rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali
pooblaščenca nadzorovane osebe, |
- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku,
ki je predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega
odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora
vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine,
na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
Za posamezen nadzor je
zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v
nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru
in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o
nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora
lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če
pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje
osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku osem dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila obravnava
nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti,
na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah
nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
Če predlog poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o nadzoru
podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema
predloga poročila o nadzoru s priporočili in predlogi odgovoriti na
posamezne navedbe z odzivnim poročilom. Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz
predloga poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorna oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. Nadzorni odbor mora o navedbah iz odzivnega poročila odločiti
v 15 dneh od prejema odzivnega poročila. |
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o odzivnem poročilu sprejme
nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi ter
javno objavi. |
|
46. člen |
Poročilo o nadzoru mora
vsebovati obvezne sestavine v skladu s predpisi. |
V ugotovitvah se navede
popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
Z ocenami nadzorni odbor
presodi, kateri predpisi so bili kršeni in ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi ali je
bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
Nepravilno poslovanje je
takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti, ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je
negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je
tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je
tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje
učinke. |
Neuspešno poslovanje je
tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti, tj.
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ).
S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da poda predloge za
izboljšanje. |
|
47. člen |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti
pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
48. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
49. člen |
Nadzorni odbor mora županu in
občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi
sredstev in ob polletnem poročilu o izvrševanju proračuna poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
|
|
50. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela iz končnega poročila o nadzoru omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge,
zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega
značaja. |
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi sej ter pri
pripravi in odpravi zapisnikov in drugih dokumentov nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo
nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali
zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda mnenje izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za
nadzor tudi, ko se opira na izvedeniško mnenje ali mnenje zunanjega
strokovnjaka ter tudi v primeru ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
|
52. člen |
Sredstva za delo nadzornega
odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski
postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta
nadzornega odbora. Skrbnik za porabo sredstev za delo nadzornega odbora
je predsednik nadzornega odbora ali pooblaščeni član nadzornega odbora. |
|
53. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter
o povračilih stroškov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi s pogodbo o delu ali avtorsko pogodbo, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
5. OBČINSKA UPRAVA |
|
55. člen |
Notranjo organizacijo in
delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana
z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest
v občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne
občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen
predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
57. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
58. člen |
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
|
61. člen |
O pritožbah zoper posamične
akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper
odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične
akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja
občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi direktorja občinske uprave odloči župan. O izločitvi župana
pa odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. OBČINSKO ODVETNIŠTVO |
|
63. člen |
Občina lahko ima občinsko
odvetništvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino,
občinske organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko
občinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
Občinsko odvetništvo se
ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno
področje oziroma pooblastila. Za občinsko odvetništvo se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. |
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi medobčinsko
odvetništvo. |
|
7. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
64. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
65. člen |
Občina ima poveljnika in
štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
Poveljnik, štab civilne
zaščite in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV. VAŠKE SKUPNOSTI |
|
66. člen |
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti. |
Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Pobudo za
ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega
območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov
volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem
statutom za ljudsko iniciativo. |
Vaške skupnosti ustanovi,
ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej
ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
67. člen |
Vaški odbori vaških skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer: |
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti
virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov
zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
dajejo pobude za dodatno
prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
predlagajo programe javnih del, |
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v
druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov
v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije,
komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog, |
občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom
gostinskih obratov. |
|
68. člen |
Zaradi zagotovitve
sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini,
ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna
telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. |
Člane vaških odborov imenuje
in razrešuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Vaški odbor šteje tri do pet
članov. Funkcija člana odbora je častna. |
|
69. člen |
Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev vaških
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje vaški odbori vaških skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja
občina. |
Izvajanje strokovnih nalog
in administrativnih opravil za potrebe vaških skupnosti in njihovih
svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE
OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
70. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
71. člen |
Občani na zboru občanov: |
obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena |
ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
obravnavajo predloge in
pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi |
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine |
oziroma za spremembo njihovih območij, |
predlagajo, obravnavajo
in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, |
imen naselij ter imen ulic, |
opravljajo naloge zborov
volivcev v skladu z zakonom, |
imenujejo in razrešujejo
člane vaških odborov, |
dajejo predloge občinskim
organom v zvezi z pripravo programov razvoja |
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, |
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
obravnavajo in oblikujejo
mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je |
tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o
zadevah, za |
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
72. člen |
Zbor občanov se lahko skliče
za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali
zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na
lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora vaške
skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor
občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj deset
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic
zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo
zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
73. člen |
Sklic zbora občanov mora
vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas
zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
74. člen |
Zbor občanov vodi župan ali
od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga
imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
75. člen |
Občani lahko odločajo na
referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če
tako določa zakon ali statut občine. |
|
76. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15
dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v 15 dneh po
sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s
pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
77. člen |
Referendum se opravi kot
naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti
skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
78. člen |
Pobuda volivcev za vložitev
zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih
posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis
referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo
predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcev za vložitev
zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v
občini ali organ ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcev
za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in
pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z
zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v
nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni
bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh
po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
|
79. člen |
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
Župan določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje se
izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je zahteva za
razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim
podpisom zadostno število volivcev. |
|
80. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno
presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej
30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost
dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se
objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov
občine. |
15 dni pred dnem glasovanja
objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih
občilih. |
|
81. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na referendumu je
sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
82. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja
na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga
objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov
občine. |
|
3. SVETOVALNI REFERENDUM |
|
83. člen |
Občinski svet lahko pred
odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se
razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se
izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
84. člen |
Občani lahko odločajo na
referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa
zakon. |
Referendum iz prejšnjega
odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki
določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
85. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
86. člen |
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
87. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb
zagotavlja občina na način, ki ga določi z odlokom v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske javne službe. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
88. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari, denarna sredstva in pravice v
lasti občine. |
Občina mora s premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. |
Za odločanje o odtujitvi in
pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet
sprejme na predlog župana letni program prodaje občinskega finančnega
premoženja in letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in
premičnim premoženjem občine. Sprejeti letni program odprodaje
občinskega finančnega premoženja izvršuje župan. Letni načrt
pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem
občine se izvršuje na podlagi vsakokratnega sklepa pristojnega organa. |
Ravnanje z nepremičnim in
premičnim premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način,
ki ga določa zakon in drugi predpisi, ki urejajo stvarno premoženje
države in samoupravnih lokalnih skupnosti. |
Za neodplačno pridobitev
premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi
takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana
s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
89. člen |
Občina pridobiva prihodke iz
lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z
zakonom. |
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in
drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
90. člen |
Prihodki in drugi prejemki
ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga
sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega
sveta. |
Občinski svet mora sprejeti
proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem
leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in predložitev
proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je
odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
91. člen |
Proračun občine sestavljajo
splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov
sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov
proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
92. člen |
Za izvrševanje proračuna je
odgovoren župan. |
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom
občine. |
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
Župan je odredbodajalec za
sredstva proračuna. |
Župan poroča občinskemu
svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati
podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
93. člen |
Proračun občine se sprejme z
odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi
proračuna. |
Odlok o proračunu občine
določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o proračunu se
določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna predlaga
župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
|
94. člen |
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste
programe kot v preteklem letu. |
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
|
95. člen |
Sredstva proračuna občine se
smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom,
določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
96. člen |
Proračunskih sredstev ni
mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom
ali odlokom o proračunu občine. |
Če se med letom spremeni
delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali
zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in
njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se
sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih
prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
97. člen |
Po preteku leta, za katero
je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa
proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju zaključnega
računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30
dneh po sprejemu. |
|
98. člen |
Občina se lahko dolgoročno
zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji,
določenimi z zakonom. |
|
99. člen |
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O poroštvih za izpolnitev
obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
100. člen |
Finančno-računovodsko
poslovanje občine izvršuje finančno-računovodska služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog
finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri
izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane
z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
101. člen |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
102. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
103. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
104. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
105. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
106. člen |
S pravilnikom se razčlenijo
posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
107. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu Občine Trnovska vas in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu občine se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
določi občinski svet. |
Akt, ki ga je sprejelo več občin, se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
2. Posamični akti občine |
|
108. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti - sklepom
ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
|
109. člen |
O pritožbah zoper posamične
akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O pritožbah zoper posamične
akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča
državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
110. člen |
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
111. člen |
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
112. člen |
Župan lahko kot stranka v
upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan mora od pristojnih
državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem
postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov
občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega
postopka v osmih dneh. |
|
113. člen |
Župan lahko vstopi v upravni
ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi
lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
114. člen |
Delovna telesa so dolžna za
potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se
predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski
svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
115. člen |
Do sprejema novih predpisov
se v občini uporabljajo predpisi, ki so bili sprejeti pred sprejemom
tega statuta, če niso v nasprotju z zakonom. |
Predpise in druge splošne
akte, ki niso v skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti najkasneje
v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. |
|
116. člen |
Z dnem uveljavitve tega
statuta preneha veljati Statut Občine Trnovska vas (Uradni vestnik
Občine Trnovska vas, št. 4/17). |
|
117. člen |
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občina Trnovska vas. |
|
Številka: 007 1/2018 |
Datum: 15. 5. 2018 |
|
Alojz BENKO, |
župan
Občine Trnovska vas |