Na podlagi prvega
odstavka 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), sklepa ministra za okolje
in prostor št. 35016-49/2007/59 z dne 30. 9. 2009 ter 16. člena
Statuta Občine Tišina
(Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 19. redni
seji dne 2. 11. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tišina |
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
1. člen |
(podlaga za
prostorski načrt) |
S tem odlokom se v
skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni
list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme
Občinski prostorski načrt Občine Tišina (v nadaljevanju: prostorski
načrt). |
2. člen |
(vsebina prostorskega
načrta) |
(1) Prostorski načrt
je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. |
(2) V strateškem delu
prostorskega načrta se za celotno območje Občine Tišina določijo:
|
– izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine; |
– zasnova
prostorskega razvoja občine; |
– zasnovo gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena; |
– usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo; |
– usmeritve za razvoj
v krajini; |
– usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč; |
– usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V izvedbenem delu
prostorskega načrta se določijo: |
– enote urejanja
prostora; |
– območja namenske
rabe prostora; |
– prostorski
izvedbeni pogoji; |
– območja, za katere
se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti. |
(4) Sestavni deli
prostorskega načrta so: |
– besedilo
prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del,
končne določbe; |
– grafični del
prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični
prikazi izvedbenega dela; |
– priloge
prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja,
obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta in povzetek za javnost. |
II. STRATEŠKI DEL
PROSTORSKEGA NAČRTA |
1. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
3. člen |
(stanje, značilnosti
in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini) |
(1) Območje Občine
Tišina zavzema nižino severno od Mure, ki jo imenujemo zahodno Ravensko.
Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami,
vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga. Prebivalstvo v
povprečju v občini upada, le v Murskih Črncih in Tropovcih v zadnjih
letih rahlo narašča. Nadpovprečno narašča v romskem naselju pri Vanča
vasi. Prisotno je pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v
naseljih bivanja. |
(2) V občini je 12
naselij in en večji zaselek, sedež občine je naselje Tišina, ki skupaj z
delom naselja Tropovci zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Družbene
funkcije so razporejene v centralnem delu, kjer je občinska zgradba,
šola, cerkev, trgovina osnovne preskrbe in servisi. Vsa naselja v Občini
Tišina so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo in tudi po
funkciji imajo vsa še pretežno kmečki značaj. Območja družbene
infrastrukture so le v Tišini v centralnem delu naselja. Javne površine
so omejene na rekreacijske in športne površine. V vseh naseljih so še
prosta nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo kot vrzeli ob
cestah. |
(3) Območje občine je
zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, zaradi komunalno
opremljenih naselij in dobre povezave z bližnjimi regijskimi centri,
kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje kvalitete
bivalnih območij usmerjeno v gradnjo infrastrukture, predvsem je to
zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Pomanjkljivo je urejen le odvod
meteornih voda. Ostala infrastruktura (prometna infrastruktura,
vodooskrba in telekomunikacije) je bila izvedena pred časom na celotnem
območju Občine Tišina. Urejen je pretežni del lokalnih cest, saj so vse
lokalne ceste in poti asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno
povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnim centrom in drugimi
občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v
večje centre (M. Soboto in Maribor). K boljši povezanosti s širšim
zaledjem in tujino pa prispeva tudi avtocesta, na katero se občina
navezuje preko državne ceste. |
(4) Občina je že v
preteklosti želela zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi
zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Ker ni bilo drugih površin,
je bila rezervirana poslovno-obrtna cona v naselju Tišina, ki je v
neposredni bližini centralnega dela naselja in zato neprimerna za
agresivne dejavnosti, sicer pa v občini ni večjih prostih površin. Zato
je težnja zagotoviti ustrezna zemljišča za razvoj gospodarskih
dejavnosti v občini. |
(5) V Občini Tišina
so posebna območja poplavna območja in območja varstva narave, ki
predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Zato
občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje
prostorskega razvoja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki
jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven
območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.
Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora za
geotermični energetski vir in v območje raziskovalnega prostora za
ogljikovodike. |
4. člen |
(možnosti
prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih
potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije) |
(1) Občinski
prostorski načrt Občine Tišina temelji na usmeritvah iz Strategije
prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije.
Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z
ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.
Negativna stanja v prostoru se izboljšuje s prostorskimi in okoljskimi
ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču Tišina, se vzpodbuja
razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
|
(2) Naselja morajo
biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta
bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti,
dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne
vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne
dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko
ogrožajo naravne in druge nesreče. |
(3) Prostorski razvoj
naselij se usmerja na proste površine znotraj naselij in zagotovitev
dodatne komunalne opreme. V večini naselij so širitve za stanovanjsko
gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na robovih kot zaokrožitev
območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj gospodarskih
dejavnosti v obrtni coni v Gederovcih. Zagotovi se dodatne površine za
razvoj romskega zaselka v Borejcih. |
(4) V naseljih, kjer
še ni meteorne kanalizacije, se poiščejo tehnične in prostorske rešitve
za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna
kanalizacija mora biti ločena. Izpust v površinske odvodnike bo obogatil
vodno mrežo in posredno podtalnico. |
(5) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev
vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne,
učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Ob finančni pomoči države
se pripravlja dokumentacija za oskrbo celotnega Pomurja, ki predvideva,
da se večina potrebne pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov
ravninskega dela ob Muri. Povezali se bodo vsi vodovodni sistemi na
območju upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer
|
(6) Razvoj kmetijstva
sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša državna kmetijska
gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo.
V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in
pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode. |
(7) Na območju občine
so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za
izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih
preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za
namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski
podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne
sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob
upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija
nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
|
(8) Del Občine Tišina
ob Muri je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je
pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se
zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.
Del obravnavanega območja je predlagan za zavarovanje kot regijski park
Mura. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s
številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno
območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni
tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča
vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Območja varstva
narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno
pa se območja varstva narave ob Muri izkoristi kot razvojni potencial na
področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za varstvo narave. |
5. člen |
(medsebojni vplivi in
povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina Tišina je
povezana s sosednjimi občinami Radenci, Cankovo, Puconci in Mestno
občino Murska Sobota ter sosednjo Avstrijo z dobro urejeno cestno mrežo.
Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave, ki pa so
minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene
rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah in na območju
regijskega parka ob Muri. |
(2) Z Mestno občino
Murska Sobota je Občina Tišina povezana predvsem zaradi zadovoljevanja
nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba,
kultura, šport itd), kar omogoča neposredna cestna povezava. |
6. člen |
(cilji skladnega
prostorskega razvoja občine) |
Cilji prostorskega
razvoja občine so: |
– zagotovi se delovna
mesta v občini, |
– ustvari se
kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo ustreznih bivalnih površin in
dograditvijo komunalne infrastrukture, |
– utrdi se vlogo
vodilne občine v zahodnem delu pomurske regije z razvojem družbene
infrastrukture in gospodarskih dejavnosti, |
– zagotovi se
prostorski razvoj romskega naselja, |
– ohranja se
prostorsko identiteto naselij, |
– vzpodbuja se
dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,
|
– zagotovi se
kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti
ter dostopnostjo do družbene infrastrukture, |
– zagotovi se oskrbo
z naravnimi viri, mineralnimi surovinami, |
– vzpodbuja se rabo
obnovljivih virov energije ter racionalno ravnanje z odpadki,
|
– ohranja se biotska
raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh območjih varstva
narave, |
– celostno se ohranja
in varuje objekte in območja kulturne dediščine, |
– v lokalnem središču
Tišina se dopolnjuje funkcijo lokalnega središče z razvojem
dopolnjujočih dejavnosti, ki zagotavljajo naselju Tišina, občini in
širšemu območju ustrezno osnovno oskrbo, sanira in vzpostavi se zeleni
sistem v naselju, ohranja se kulturno dediščino in identiteto krajevnega
središča. |
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
7. člen |
(prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1) Poselitev se
prioritetno usmerja v proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne
izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi v nova območja na
robovih naselij, ki pomenijo zaokrožitev meje naselij. Razvoj naselij se
usmerja v zgostitev ob upoštevanju morfologije naselij in obstoječe
grajene strukture. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih
naselij in delov naselij se onemogoči gradnja stanovanjskih objektov v
liniji gospodarskih objektov tako, da se vrtovi in sadovnjaki opredelijo
kot zelene površine. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v
občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.
|
(2) Razvoj romskega
zaselka v Borejcih je usmerjen v širitev, saj znotraj obstoječega
naselja ni možno zagotoviti potreb po stanovanjih. |
(3) Na področju
kmetijstva se vzpodbuja preusmeritve dela kmetijske pridelave v kulture
za izkoriščanje biomase kot alternativni vir energije (bioplin, biodizel).
Vzpodbuja se tudi intenzivna pridelava pod rastlinjaki ter namakanje
kmetijskih zemljišč. Za vsa kmetijska zemljišča, razen v območjih narave
ob Muri, se načrtujejo agrooperacije in komasacije ter namakanje s
koriščenjem vode iz reke Mure. Za razvoj živinoreje se v občini zagotovi
možnost gradnje večjih proizvodnih objektov (hlevov) tudi izven
poselitvenih območij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so
zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. |
(4) Za razvoj
gospodarskih dejavnosti v naseljih ni prostorskih možnosti, zato se
zagotovi dodatne površine ob državni meji v Gederovcih. |
(5) Razvoj turizma je
usmerjen v zavarovana območja ob Muri, kjer se načrtujejo pohodniške in
kolesarske poti brez večjih posegov. Nastanitvene turistične kapacitete
so možne kot dopolnilna dejavnost na kmetijah. |
(6) Za razvoj
športnih in rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na
krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno
infrastrukturo. |
8. člen |
(vloga in funkcija
naselij) |
Občinsko središče
Tišina je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in
njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
informiranje in druženje. Ostala naselja v območju obdelave so
funkcijsko manj pomembna. So podeželska naselja z bivalno funkcijo, z
vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo in
rekreacijo. |
9. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja) |
(1) Prometno je
Občina Tišina navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna
središča (Maribor, Murska Sobota) preko državnih cest. Glavne prometne
smeri so speljane do Mestne občine Murska Sobota na vzhodu in do Občine
Radenci na zahodu. Obe smeri povezujeta občino s širšim območjem regije
in s Slovenijo. Z izgradnjo dela avtoceste se je tranzitni promet na
glavni cesti močno zmanjšal, tako da se po njej odvija le lokalni
medkrajevni promet. Neposredno je po regionalni cesti Občina Tišina
povezana tudi z Avstrijo. |
(2) Načrtovana je
tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Avstrijo. Del trase poteka
po območju Občine Tišina, vendar povezava ni strateška odločitev Občine
Tišina, zato jo vključuje zgolj informativno. |
10. člen |
(druga pomembna
območja) |
(1) V Občino Tišina
segajo območja varstva narave na južnem delu ob Muri, kjer so izključene
dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrozile biotsko raznovrstnost območja,
vključno s kmetijskimi operacijami. Na teh območjih se melioracije,
komasacije in namakanje ne bodo izvajale. |
(2) Poselitev in
gradnja gospodarske javne infrastrukture se načrtuje izven območij
naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in
potencialnih posebnih varstvenih območjih. Nove posege se praviloma
načrtuje tudi izven znanih arheoloških najdišč in izven območij
zavarovane kulturne dediščine. |
(3) Na območju Občine
Tišina trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila
podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne
surovine. Južni del občinskega ozemlja sodi v območje v območje
raziskovalnega prostora za geotermično energijo, severni del občine pa v
območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski
plin. Na perspektivnem nahajališču v Rankovcih bo izkoriščanje dopustno,
ko se bo območja z osnovno namensko rabo prostora opredelilo kot območje
mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin
sprejet prostorski izvedbeni načrt (OPPN). Opuščene gramoznice so
sanirane v rekreacijska območja. Sanacija nelegalnih kopov se bo
izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. |
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
11. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Po območju občine
potekata v smeri vzhod–zahod glavna cesta Murska Sobota–Maribor in
regionalna cesta M. Sobota–Gederovci, povezuje ju regionalna cesta med
Gederovci–Petanjci. Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj
cestne infrastrukture bo usmerjala v posodobitev lokalnih cest in poti s
sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med
naselji ter ureditev turističnih poti ob Muri. |
(2) Po območju občine
je načrtovana železniška povezava med M. Soboto in Avstrijo. Trasa je še
v načrtovanju, v postopku priprave dokumentacije bo sodelovala tudi
Občina Tišina. |
(3) Javni potniški
promet je v upadanju. Občina novih povezav znotraj občine ne načrtuje. |
12. člen |
(telekomunikacije) |
Občina bo na svojem
območju vzpodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev
najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi
povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. |
13. člen |
(energetika) |
(1) Ob povečanju
obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo
na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s
pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo
dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
|
(2) Občina bo pri
načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov
energije (geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase).
Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.
|
(3) Plinovodno
omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri
energije glede na interes občanov. |
(4) Toplotna energija
pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo uporabljala predvsem v
kmetijstvu. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje
usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah. |
14. člen |
(vodooskrba) |
(1) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno
pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
|
(2) Za vsako rabo
vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali
podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(3) Vzpodbuja se
povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in
strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Tišina sodeluje
pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja. |
15. člen |
(čiščenje in
odvajanje odpadnih voda) |
(1) Odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s
predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja
varstva okolja. |
(2) Občina zagotavlja
odvajanje in čiščenje fekalnih voda z izgrajenim kanalizacijskim
sistemom in čiščenjem na čistilnih napravah. Zaradi povečanih potreb po
čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne
naprave. |
(3) Padavinske vode
se zbirajo ločeno in se čim dalj zadržijo na mestu, kamor so padle.
Odvajajo se ločeno in se prioritetno speljejo v tla na ožji lokaciji ali
v površinske odvodnike (Mokoš, Dobel). |
16. člen |
(odpadki) |
Občina že zagotavlja
ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, razvoj na tem področju pa usmerja v
recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem
so to odpadki iz kmetijstva, ki se lahko uporabijo kot biomasa za
proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. |
17. člen |
(vodno gospodarstvo) |
(1) V Občini Tišina
so vodotoki reka Mura in potok Ledava, ki sta vodotoka 1. reda in ostali
manjši potoki. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se
izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri
čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega
in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri
načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na
poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(2) Na področju
vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših
vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države
zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda
iz naselij. |
4. Določitev okvirnih
območij naselij |
18. člen |
(določitev območij
naselij) |
(1) Območja naselij
so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine
Tišina, ki se mestoma spremenijo zaradi vključitve robnih parcel. Vsa
naselja v občini so strnjena obcestna naselja, večji zaselek je le
romski zaselek v Borejcih, ki bo postal samostojno naselje. |
(2) Razpršena gradnja
je v Občini Tišina območje romskega zaselka v Borejcih, ki postane
samostojno naselje. Posamične domačije izven strnjenih naselij, ki so
zgrajene pred letom 1967, pa se v namenski rabi prikaže kot stavbišče s
pripadajočo parcelo kot del razpršene poselitve. |
5. Usmeritve za
prostorski razvoj občine |
19. člen |
(usmeritve za razvoj
poselitve) |
(1) Razvoj naselij je
usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih ob krajevnih
cestah. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov ni
možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih
stanovanjskih hiš, razen v Tišini v centralnem delu naselja, kjer je
možna tudi gradnja centralnih in večstanovanjskih objektov. |
(2) Prenova v
naseljih je omejena le na prenovo javne gospodarske infrastrukture, saj
v naseljih ni degradiranih površin. Nezadostno izrabljena zemljišča v
nekaterih naseljih ter površine ob vodotokih se spremeni v prvotno, to
je kmetijsko rabo. |
(3) Širitev naselij
za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti
na robu naselij ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna
infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Širitev ne
sme rušiti značilne morfologije naselja (gradnja stanovanjskih objektov
ob cesti, gospodarski objekti v notranjosti, zaporedni odmik od parcelne
meje). Večja širitev izven sedanjih meja je načrtovana v romskem zaselku
v Borejcih. |
(4) Za razvoj
dejavnosti občina načrtuje novo poslovno-obrtno cono v Gederovcih, v
kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. V območjih naselij je
predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti,
ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V kmetijski coni je predviden
razvoj dejavnosti, ki dopolnjuje kmetijsko proizvodnjo. |
(5) Gradnja izven
poselitvenih območij je možna s spremembo občinskega prostorskega
načrta, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske
in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in
rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov,
za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske
infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost
komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih
območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme
ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja
prav tako ne sme ovirati osnovne rabe namenskih površin. |
20. člen |
(prostorski razvoj
naselja Tišina) |
(1) Prostorski razvoj
naselja Tišina je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih
stanovanjskih območij, v razvoj urbanega centra naselja in v razvoj
poslovno stanovanjske cone v centralnem delu. V centralnem delu naselja
med občinsko zgradbo in območjem za kmetijsko dejavnost se rezervirajo
zemljišča za centralne dejavnosti (npr. za dom starejših občanov),
formira se urbani center. V centralnem delu se gradnja stanovanjskih
objektov kombinira z javnimi funkcijami. |
(2) Stanovanjsko
gradnjo se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in
zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se
bo urejalo v skladu s potrebami. Iz dela naselja, ki je vključeno v
urbanistični načrt se postopoma seli kmetijska dejavnost, širitve
obstoječih kmetij ne bodo možne. |
(3) V urbanem centru
bo dana možnost gradnje objektov z višjimi gabariti. Pri gradnji novih
objektov in pri rekonstrukciji obstoječih se upošteva namembnost območja
in izhodišča za oblikovanje objektov. Stanovanjske objekte se kombinira
z javnimi funkcijami (lokali), možni ali obvezni so višji gabariti.
Edino v centralnem delu bo možna tudi blokovska gradnja. |
21. člen |
(usmeritve za razvoj
v krajini) |
(1) Razvoj v krajini
se usmerja na razvoj naravnih potencialov. V Občini Tišina so to
predvsem kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja
intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za
ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju občine, razen na območjih
varstva narave je predvidena zložba kmetijskih zemljišč (agrooperacije
in namakanje). |
(2) Na področju
gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozda. Ohranja se
tudi funkcija zaraščenih površin ob potokih in na robovih naselij ter ob
opuščenih gramoznicah. |
(3) Posebnih pogojev
za razvoj turizma v občini ni. Turistična območja so območja varstva
narave, ki pa jih občina ne namenja za turistični razvoj v minimalni
obliki, le z ureditvijo poti. Sanirane gramoznice, ki so urejene v
ribnike, se bodo z izgradnjo pripadajočih turističnih in gostinskih
objektov razvijale v lokalna turistična območja. |
(4) V vseh naseljih
so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi
objekti. Načrtovana je dodatna komunalna oprema. |
(5) Z načrtovanjem
prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se
zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
Vzpodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno
se vzpostavi omejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost
gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne
površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni pas vodotokov in
vodnih površin. |
(6) Pri zasnovi
krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca
ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
in časovno kontinuiteto. |
22. člen |
(usmeritve za razvoj
območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite
in reševanja ter območij za obrambo) |
(1) Poplavna območja
so v Občini Tišina v južnem delu ob Muri, ki so omejena z visokovodnim
nasipom, ob Ledavi, ki je mejni potok na severni strani občine in ob
potoku Dobel. Območje ob Muri je po namenski rabi kmetijsko in gozdno
zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso
predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo
nevarnost. Poplavno območje ob Doblu sega tudi v območja naselij, zato
se gradnja usmerja izven teh območij. Dejavnosti, ki niso vezane na
vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna.
Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo
ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na stopnjo ogroženosti so
lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter
posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in
posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z
ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se
zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja
in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.
Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na
vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena
poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
|
(2) Občina ima v
načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na
območju gospodarske cone na Tišini. Posebnih območij za množične pokope
občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki
zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih.
Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora
živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Murskih
Črncih, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost cca 10 km).
Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli na
Tišini. |
(3) V Občini Tišina
ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska
društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu
pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi,
živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in
delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
|
(4) V občini ni
erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja
voda, tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj
industrijskih nesreč, ni. |
(5) V Občini Tišina
ni območij za potrebe obrambe. |
23. člen |
(usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Osnovna namenska
raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Tišina,
dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna
zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodna zemljišča.
|
(2) Stavbna zemljišča
so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih,
zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij
(pokopališča, igrišča). Stavbna zemljišča se delijo na zazidana in
nezazidana zemljišča, na prometne površine in zelene površine, v
izvedbenem delu prostorskega načrta pa bo določena podrobna namenska
raba glede na pretežnost rabe. |
(3) Območja za
stanovanja so vsa naselja v občini, v pretežni meri so to podeželska
naselja, ki so namenjena bivanju in kmetovanju ter spremljajočim
servisnim in obrtnim dejavnostim. |
(4) Območij za
poslovne, obrtne in proizvodne dejavnosti v občini ni, zato bodo
zagotovljene nove površine v Gederovcih. |
(5) Območja za
centralne dejavnosti so v osrednjem delu naselja Tišina, ki se po
namenski rabi opredeli kot urbano središče, ki je namenjeno dopolnitvi
manjkajočih centralnih dejavnosti. |
24. člen |
(usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo
po posameznih enotah urejanja glede na osnovno in podrobnejšo namensko
rabo. Enote urejanja se določi glede na značilnosti prostora.
|
(2) Pri določanju
pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske
arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih
objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih
zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v
notranjosti parcele. |
(3) Pri določanju
pogojev za posege v prostor se upošteva objekte in območja kulturne
dediščine in območja varstva narave. |
III. IZVEDBENI DEL
PROSTORSKEGA NAČRTA |
1. Enote urejanja
prostora |
25. člen |
(enote urejanja
prostora) |
(1) Enote urejanja so
določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in
pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja, zaselki, deli naselij
in ostala območja stavbnih zemljišč ter območja krajine, določene glede
na prevladujočo podrobno namensko rabo. V prostorski enoti so za
posamezne površine podrobne namenske rabe določeni prostorski izvedbeni
pogoji. |
(2) Pregled enot
urejanja prostora v Občini Tišina: |
Tabela |
2. Prostorski
izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev
objektov na območju posameznih enot urejanja v naseljih |
26. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji) |
(1) Pogoji za
načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij
določajo: |
– namembnost in vrsto
posegov v prostor, |
– lego, velikost in
oblikovanje objektov, |
– parcelacijo,
|
– priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
|
– celostno ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih
potreb, |
– varovanje zdravja
ljudi, |
– drugo. |
(2) V vseh enotah
urejanja naselij so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše
namenske rabe SK, SS, CD, CU, BC, IG in IK, razen če za posamezno
območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji
posegi: |
– izvedba gradbenih
in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta
in odstranitev objekta, |
– sprememba
namembnosti objekta, |
– vzdrževanje objekta
in |
– gradnja in
postavitev pomožnih objektov, ki so: |
– objekti za lastne
potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma
senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in
utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
|
– ograje,
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa,
rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito,
čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje,
krmišče, hlevski izpust, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča),
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče,
bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti
30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti,
telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti,
vrtina ali vodnjak za raziskave, |
– začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma
tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt,
pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z
nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za
gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi), |
– spominska obeležja,
|
– objekt za
oglaševanje, |
– objekt za
telekomunikacijsko opremo, |
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza,
sprehajalna pot, trimska steza), |
– urbana oprema (nadkrita
čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska
govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija,
večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota,
vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne
razsvetljave). |
27. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji v območjih podeželskih naselij) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih
stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK v enotah urejanja z
oznakami: KR-1, GE-1, SO-1, MP-1, RA-1, BO-4, PE-4, PE-4a, PE-4b, PE-5,
TI-1, TR-2, GR-1 in MČ-1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za
te objekte: |
– eno- ali
dvostanovanjske stavbe, |
– upravne in
pisarniške stavbe, |
– trgovske, družbene,
gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne
kmetijske dejavnosti, |
– gradbeno inženirske
objekte (regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– kmetijske objekte
za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov. |
(2) Na območjih
stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski
dom, vaški dom, kulturni dom) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v
enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za:
|
– upravne in
pisarniške stavbe, |
– stavbe za družbene,
kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti, |
– gradbeno
inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi). V območjih ni dopustna gradnja
kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov. |
(3) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega
člena, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov ter postavitev pomožnih objektov (objekti za
lastne potrebe, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti). V območjih zelenih
površin, ki mejijo na potoke, gradnje ni dopustna. |
(4) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC v enotah
urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustna tekoča vzdrževalna dela,
gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
(5) Na območjih
vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo z oznako
podrobnejše namenske rabe VC v enotah urejanja: GE-1, SO-1, RA-1, PE-5,
TI-1, TR-2, GR-1 in MČ-1, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi,
ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna
je še gradnja: |
– objektov javne
infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,
|
– objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov,
namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
Prepovedano je pranje
vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati,
odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali
pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter
odlaganje odpadkov. |
(6) Na območju
bencinskega servisa z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enoti
urejanja GE-1, je dopustna le rekonstrukcija obstoječih objektov in
gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter
postavitev pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe). |
(7) Na območjih
vodnih črpališč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske
službe s področja oskrbe z vodo in označena s šifro podrobne namenske
rabe O v enotah urejanja KR-1, GR-1, SO-1, BO-4 in RA-1, so dopustni le
posegi, ki so določeni v občinskem odloku o zaščiti vodnih virov na
območju Občine Tišina. |
(8) Na območjih
kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2 v enotah
urejanja: GE-1, RA-1 in SO-1, je dopustna gradnja: |
– gradbeno
inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi), |
– pomožnih
infrastrukturnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste,
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni
plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali
vodnjak za raziskave), |
– pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov (kozolec do dolžine 30 m, rastlinjak,
namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču, senik do
velikosti 30 m2, čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak za
namakanje, krmišče, ograje za pašo živine). |
(9) Na območjih
gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe G v enotah urejanja
GE-1, RA-1, PE-5 in SO-1 je dopustna postavitev enostavnih pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov (čebelnjak) in pomožnih infrastrukturnih
objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
|
(10) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS v enoti urejanja GE-1 je dopustna gradnja
ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder
z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna). |
(11) V podenoti z
oznako RA-1a niso dopustni nobeni gradbeni posegi, dopustno je le
vzdrževanje obstoječih objektov ter ukrepi in gradnje, ki jih dopušča
zakonodaja s področja voda. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še
splošne pogoje iz 51. člena tega odloka. |
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Pri umeščanju
objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na
parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske,
gostinske in ostale poslovne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se
upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih
cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v
notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte
za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na
samostojnih parcelah. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko
gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do
parcele urejena javna dovozna pot. |
(2) Ob ulici se
upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami
obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove
objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov.
Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa
vzporedna z ulico. |
(3) Najmanjši odmik
zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m,
od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine
potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno
drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre
za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed.
Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se
upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na
nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne objekte, pri
čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna
varnost in osončenost bivalnih prostorov. Obstoječi objekti, ki so
zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko
rekonstruirajo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno
soglasje soseda. |
c) Pogoji glede
velikosti |
(1) Velikost objektov
na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na
obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene
parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino
gradbene parcele) znaša 0,2 pri domačijah in 0,4 pri parcelah s
stanovanjskimi, družbenimi in drugimi javnimi objekti. |
(2) Višina
stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom,
višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do tri stanovanjske
etaže nad terenom (do 8,5 m), vključno z urejenim podstrešjem. Za
kmetijske objekte (hleve) omejitve v višini ni. Kota pritličja mora biti
do 0,30 m nad urejenim terenom |
(3) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. |
č) Pogoji glede
oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika
stanovanjskih objektov v vseh enotah, mora biti podolgovata v razmerju
stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov
se mora ohraniti navedeno razmerje. Tlorisna oblika in javnih objektov
(družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih
objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako
podolgovata. |
(2) Strehe na vseh
objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 25–45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino
ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne
strehe so možne na kmetijskih objektih in na manjših pomožnih objektih.
|
(3) Fasade se opleska
v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska
s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). |
(4) Okolico objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu
naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh
etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
|
(5) Gradbeno
inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(6) Posamezna parcela
se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se
tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati
višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,50 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
|
(7) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva
oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Velikost in
oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih
območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne
in požarne odmike med objekti, za samostojne stanovanjske objekte širina
ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen
in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora
biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na enoto | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Stanovanjski
objekti |1,5 PM na stanovanje | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Poslovni
prostori |1 PM na 30 m2 neto površine | |
|(pisarne) | | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Obrt,
servisi |1 PM na 2 zaposlena | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
(3) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem
objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje
vozil invalidnih oseb. |
e) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za vse enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja
KR-1, GE-1, SO-1, RA-1, PE-5, TI-1, TR-2, GR-1 in MČ-1 se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju
enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v
njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
V navedenih enotah urejanja veljajo še splošni pogoji iz 48. člena tega
odloka. |
(2) V enotah urejanja
TI-1, PE-4a in PE-4b se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote Tišina-mlaka
(evid. št. 7289), ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november
2008), ki se hranijo na sedežu občine. V območju naravne vrednote ni
dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.
|
(3) Na poplavnem
območju v enoti urejanja RA-1a se za vsak poseg preveri poplavno varnost
območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme
poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih
območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
|
(4) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 48., 49., 50., 51. in 52. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Za vsak
samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali
poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali
proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne
površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti
dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
(2) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in
60dBA podnevi. |
(3) Na območjih
varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja KR-1, SO-1, RA-1, BO-4,
MP-1, PE-4, PE-5, TI-1, GR-1 in MČ-1 se pri vseh posegih upošteva še
določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč
(Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina – Uradni list RS,
št. 105/99). Pri posegih na območja varstvenih pasov v enotah urejanja
KR-1 in BO-4 se upošteva še določila Odloka o zavarovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pri
izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila navedenih
odlokov ter določila Pravilnika gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih,
kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Občine Tišina (Uradni
list RS, št. 105/99). |
(4) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55., 56. in 57. člena
tega odloka. |
28. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji v območjih stanovanjskih naselij) |
(2) Na območjih
stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in
spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS v
enotah urejanja z oznakami: BO-1, TR-1, MČ-2 in MČ-3, so dopustni posegi
iz 26. člena tega odloka za te objekte: |
– eno- ali
večstanovanjske stavbe, |
– upravne in
pisarniške stavbe, |
– gradbeno inženirski
objekti (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi). |
V enotah ni dopustna
postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. |
(2) Na območju
vodnega črpališča, ki je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarske
službe s področja oskrbe z vodo in označena s šifro podrobne namenske
rabe O v enoti urejanja BO-1 so dopustni le posegi, ki so določeni v
občinskem odloku o zašćiti vodnih virov na območju Občine Tišina.
|
(3) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, v enoti urejanja TR-1, je dopustna gradnja
pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter
postavitev pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe). V območjih
zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnje ni dopustna. |
(4) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC v enoti
urejanja TR-1, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih
postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne
infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi
predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
a) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Pri umeščanju
objektov se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih
in lokalnih cest. Pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V
notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in
dopolnilne dejavnosti. |
(2) Ob ulici se
upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami
obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove
objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov.
|
(3) Najmanjši odmik
zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m,
od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine
potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim
odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih
parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne
meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne
objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi
požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Obstoječi objekti, ki
so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko
rekonstruirajo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno
soglasje soseda. |
b) Pogoji glede
velikosti |
(1) Velikost objektov
na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na
obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene
parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino
gradbene parcele) znaša 0,4. Za zazidano površino se šteje tudi površina
pomožnih objektov. |
(2) Višina
stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom.
Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom |
(3) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. |
c) Pogoji glede
oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika
stanovanjskih objektov je poljubna. |
(2) Strehe na vseh
objektih so lahko enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu
od 25–45 stopinj, s poljubno smerjo slemena, priporoča se opečno kritino
ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne
strehe so možne le na manjših pomožnih objektih. |
(3) Fasade se opleska
v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska
s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). |
(4) Okolico objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je
delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega
dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
|
(5) Gradbeno
inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(6) Posamezna parcela
se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se
tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati
višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,50 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
|
(7) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva
oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
č) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Velikost in
oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih
območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne
in požarne odmike med objekti, za samostojne stanovanjske objekte širina
ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen
in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora
biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
+--------------------------------+-----------------------------+ |
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
| |na enoto | |
+--------------------------------+-----------------------------+ |
|Stanovanjski
objekti |1,5 PM na stanovanje | |
+--------------------------------+-----------------------------+ |
|Poslovni
prostori (pisarne) |1 PM na 30 m2 neto površine | |
+--------------------------------+-----------------------------+ |
(3) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem poslovnem
objektu se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
d) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za vse enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Za vsak
samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali
poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in
dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop
invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
(2) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in
60dBA podnevi. |
(3) Na območjih
varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja BO-1 in TR-1, se pri
vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih
virov vodnih črpališč (Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine
Tišina – Uradni list RS, št. 105/99). Pri posegih na območja varstvenih
pasov v enoti urejanja BO-1 se upošteva še določila Odloka o zavarovanju
vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št.
34/00). Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati
določila navedenih odlokov ter določila Pravilnika gospodarjenja na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju
Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99). |
(4) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55., 56. in 57. člena
tega odloka. |
29. člen |
(centralni del
naselja Tišina) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območju
stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim,
socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in
podobnim dejavnostim ter bivanje z oznako podrobne namenske rabe CU v
enoti urejanja TI-2 so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za te
objekte: |
– eno- in
večstanovanjske stavbe, |
– gostinske in
nastanitvene stavbe, |
– upravne in
pisarniške stavbe, |
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe splošnega
družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost, varstvo
starejših, izobraževanje, knjižnica, muzej, športne dvorane ipd).
|
– gradbeno inženirski
objekti (lokalne ceste in poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi), |
V enoti urejanja ni
možna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. |
(2) Na območjih
prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na
pripadajočih varovalni pasovih so dopustni naslednji posegi:
|
– tekoča vzdrževalna
dela in rekonstrukcije, |
– gradnja oziroma
postavitev avtobusnih postajališč, |
– gradnja kolesarskih
in peš površin, |
– gradnja in
rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov
in omrežij. |
Na območju varovalnih
pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju
z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
(3) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih
in komunalnih infrastrukturnih objektov. |
(4) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, so dopustna
tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in
peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če
niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Najmanjši odmik
objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali
poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre za
gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed.
Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki
od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v
obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno soglasje soseda. |
(2) Ob ulicah se
upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami
obstoječih objektov. |
c) Pogoji glede
velikosti |
(1) Velikost objektov
na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na
obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate
ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto. Velikost
objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa
faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano
površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša od 0,4 pri
stanovanjskih objektih in 0,6 pri družbenih objektih. |
Možna so odstopanja
od velikosti objektov (zmanjšanje faktorja zazidanosti do 0,8), če je
zagotovljena normalna uporaba in vzdrževanje objekta. |
(2) Višina objektov
je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, vključno z
izkoriščenim podstrešjem. Kota tal pritličja je na višini do 0,30 m nad
urejenim terenom. |
(3) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. |
č) Pogoji glede
oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika
objektov je poljubna. Strehe na vseh objektih so enakostranične
dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena
po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Na objektih, katerih
širina presega 12 m in na objektih, ki so v območju, kjer so že drugače
oblikovane strehe, so strehe lahko tudi ravne ali z nižjimi nakloni.
Enokapne in ravne strehe so možne tudi na pomožnih objektih. Fasade so
opleskane. |
(2) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
(3) Posamezna parcela
je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje se prilagodi
namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. |
(4) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Širina parcele
mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt
in najmanj 5m za dva ali več objektov. |
(2) Posamezna
gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
+----------------------------+---------------------------------+ |
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na | |
| |enoto | |
+----------------------------+---------------------------------+ |
|Večstanovanjski
objekti |1,5 PM na stanovanje | |
+----------------------------+---------------------------------+ |
|Poslovni in
javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine | |
+----------------------------+---------------------------------+ |
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine | |
+----------------------------+---------------------------------+ |
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže| |
+----------------------------+---------------------------------+ |
|Obrt,
servisi |1 PM na 2 zaposlena | |
+----------------------------+---------------------------------+ |
(3) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem
objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za
parkiranje vozil invalidnih oseb. |
e) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za vse enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enoti urejanja se
pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V
vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev Marijinega rojstva se
ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine.
Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega
spomenika. |
V območju enote
kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v
njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
Dovoljeni so le posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti
v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. |
g) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je
območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer
se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
30. člen |
(območja centralnih
dejavnosti) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območju
obstoječe trgovine, ki je namenjena za družbene dejavnosti z oznako
podrobnejše namenske rabe CD v enoti urejanja SO-4 so dopustni posegi iz
26. člena za te objekte: |
– trgovine osnovne
ali specializirane preskrbe, |
– gostinske stavbe,
upravne in pisarniške stavbe, |
– stavbe za
storitvene dejavnosti s stanovanji, |
– gradbeno inženirske
objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
|
(2) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih
in komunalnih infrastrukturnih objektov. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Novi objekt se
locira na mestu obstoječega oziroma na ustrezni prosti površini, v
velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med
zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objekta je
poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Etažnost objekta
ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Kota tal
pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim dvoriščem. |
(2) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se
podredi osnovnemu objektu. |
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
|
(4) Gradbeno
inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. |
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da
ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri
zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Ob objektu mora
biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno
mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30
m2 neto površine poslovnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v
gostinskem lokalu. |
d) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
|
f) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in
60dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
31. člen |
(območje ob meji v
Gederovcih) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območju
nekdanjega mejnega prehoda, ki je namenjeno za gospodarsko cono (obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne) dejavnosti z oznako
podrobnejše namenske rabe IG v enoti urejanja GE-3 so dopustni posegi iz
26. člena za te objekte: |
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti, |
– gostinske stavbe,
upravne in pisarniške stavbe, |
– stavbe za promet
(garaže), |
– manjše obrtne in
industrijske stavbe in skladišča, |
– gradbeno inženirske
objekte (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi). |
(2) Na območju
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, so dopustna
tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in
peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če
niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte se
locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini, v
velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med
zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,8 Oblika objektov je
poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Etažnost
objektov ne sme presegati treh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom.
Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim dvoriščem.
|
(2) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se
podredi osnovnemu objektu. |
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
|
(4) Gradbeno
inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. |
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da
ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. |
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri
zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Ob objektu mora
biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno
mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30
m2 neto površine poslovnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v
gostinskem lokalu. |
d) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
|
f) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in
60dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
g) Posebni pogoji
|
Območje enote se
lahko priključi k enoti urejanja z oznako GE-4 in se zanj izdela
občinski podroben prostorski načrt. |
32. člen |
(opuščena karavla) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območju
nekdanjega mejne karavle, ki je namenjeno za centralne in mešane
dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CD v enoti urejanja PE-1, je
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, vzdrževanje in
odstranitev objektov za: |
– turistične
nastanitvene in gostinske stavbe ter upravne in pisarniške stavbe,
|
– gradbeno inženirske
objekte (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi), |
– ter gradnja in
postavitev pomožnih objektov. |
V območju ni dopustna
postavitev kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Dopolnilne
objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo
dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino
in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objektov je podolžna, strehe
v naklonu, kritina opečna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh
stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Kota tal pritličja je na višini
0,30 m nad urejenim dvoriščem. |
(2) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se
podredi osnovnemu objektu. |
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
|
(4) Gradbeno
inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. |
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da
ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri
zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Ob objektu mora
biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno
mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30
m2 neto površine poslovnega prostora, 1 parkirno mesto na 5 sob v
gostišču in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.
|
d) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
|
f) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je
območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer
se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
33. člen |
(drevesnica) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območju
drevesnice, ki je namenjeno za kmetijsko proizvodnjo (intenzivna
pridelava rastlin) z oznako podrobnejše namenske rabe IK v enoti
urejanja TI-6 je dopustna le gradnja gradbeno inženirskih objektov
(ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) in postavitev pomožnih objektov za vzgojo
rastlin. |
b) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
c) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je
območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer
se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
34. člen |
(kmetijsko
gospodarstvo Tišina) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območju
kmetijskega gospodarstva, ki je namenjeno za gospodarsko cono (obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne) dejavnosti z oznako
podrobnejše namenske rabe IG v enoti urejanja TI-8 so dopustni posegi iz
26. člena za te objekte: |
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe za promet
(garaže), |
– manjše obrtne in
industrijske stavbe in skladišča, |
– gradbeno inženirske
objekte (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi), |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte se
locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika
objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna.
Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim
terenom. Kota tal pritličja je na višini do 0,30 m nad urejenim
dvoriščem. |
(2) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se
podredi osnovnemu objektu. |
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
|
(4) Gradbeno
inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. |
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri
zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Ob objektu mora
biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno
mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30
m2 neto površine poslovnega prostora. |
d) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
|
f) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je
območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer
se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi. |
(2) Na območju
varstvenih pasov vodnih se pri vseh posegih upošteva še določila
občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč (Odlok o
zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina – Uradni list RS, št.
105/99). |
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
g) Posebni pogoji
|
Za območje se lahko
izdela tudi podroben prostorski načrt s priključitvijo k enoti urejanja
TI-7. |
35. člen |
(čistilne naprave) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
Na območjih stavbnih
zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje
gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda z oznako podrobne
namenske rabe O v enotah urejanja PE-8 in MČ-9, so dopustne gradnje,
rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav,
vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša
delovanje in poveča kapaciteta naprave. Dopustna je tudi gradnja
pomožnih infrastrukturnih objektov. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
Objekte v območju
čistilne naprave se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih
objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov. |
c) Ureditev parcele
|
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene
površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri
zasaditvi se uporabijo listavci. |
(2) Gradbeno
inženirske objekte se izvede podzemno. |
(3) Ograjo ob
čistilni napravi se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 2,0 m. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Priključevanje
objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V enoti urejanja
MČ-9 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrta za Občino Tišina (ZRSVN, OE
Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Na podlagi predpisov
o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja
enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred
hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
|
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54. in 55. člena tega odloka. |
36. člen |
(vodarna Črnske meje) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
Na območjih stavbnih
zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje
gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako podrobne namenske
rabe O v enoti urejanja MČ-8, so dopustne gradnje, rekonstrukcije,
odstranitev in vzdrževanje naprav v črpališču, vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje
vodarne. Dopustna je tudi gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov. Na
območju veljajo tudi pogoji iz občinskih predpisov o zaščiti vodnih
virov na območju Občine Tišina in predpisov o zaščiti vodnih virov na
območju Mestne občine Murska Sobota. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
Objekte v območju
vodarne se prilagodi namenu. Locira se jih nizvodno od vodnjakov. Pri
določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki
določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
c) Ureditev parcele
|
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene
površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri
zasaditvi se uporabijo listavci. Pri vzdrževanju površin je prepovedana
uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. |
(2) Gradbeno
inženirske objekte se izvede podzemno. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Priključevanje
objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
d) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V enoti urejanja
MČ-8 je gomilno grobišče EŠD 1241, ki je arheološka dediščina. V območju
niso dovoljena zemeljska dela, v izjemnih primerih pa le v soglasju
pristojne kulturnovarstvene službe na podlagi predhodnih podrobnejših
kulturnovarstvenih pogojih. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 48., 50. in 51. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je
območje enote uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer
se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega
odloka. |
37. člen |
(območja pokopališč) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih
pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle s
oznako podrobnejše namenske rabe ZK in CD v enotah urejanja KR-3, GE-6,
SO-2, BO-5, BO-7, MP-2, PE-9, TI-4, TI-9, GR-2 in MČ-7 je na zemljiščih
z oznako podrobne namenske rabe ZK možna postavitev spomenikov,
spominskih obeležij in pomožnih infrastrukturnih objektov ter ureditev
parkirišč. |
(2) Na zemljiščih s
podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija in
odstranitev mrliške vežice, gradbeno inženirskih objektov (cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožnih objektov
(nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja) pomožnih energetskih in
komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in spominskih obeležij
in urbane opreme (transparent, skulptura, obešanka). |
(3) Na območjih
prometnih površin, ki so namenjene za ureditev parkirišč, z oznako
podrobnejše namenske rabe PC v enoti urejanja MČ-7, so dopustna tekoča
vzdrževalna dela, ureditev kolesarskih in peš površin ter gospodarske
javne infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove mrliške
vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je
opečna. |
(2) Spomenike,
spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
|
c) Ureditev parcele
|
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri
zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja
(ciprese, pušpan). Nadomestna ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se
izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
|
(2) Pomožne
infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
V enotah urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
V enotah urejanja PE-9
in MČ-7 sta enoti kulturne dediščine (EŠD 24775: Petanjci – nagrobna
kapela družine Vogler in EŠD 24604: Murski Črnci – kamniti križ). Preko
enote urejanja GR-2 poteka rimska cesta (EŠD 1249). V območju enote in v
vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti
negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco
kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in
njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje |
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se
na območju pokopališč upošteva omejitve za območje III. stopnje varstva
pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA
podnevi. |
(2) Na območjih
varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja KR-3, BO-5 in BO-7, se
pri vseh posegih upošteva določila Odloka o zavarovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00).
|
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še pogoji iz 57. člena tega odloka. |
38. člen |
(opuščene gramoznice
– rekreacijska območja) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih
opuščenih gramoznic, ki so namenjena površinam za rekreacijo z oznako
podrobne namenske rabe ZS in VC v enotah urejanja KR-4, GE-5, SO-3,
RA-5, RA-6, PE-2, PE-3, PE-11, PE-12, PE-13, PE-14, PE-15, TR-4, MČ-4 in
MČ-10 je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZS dopustna
gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov (objekt javne razsvetljave,
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni
priključek, priključek na kanalizacijo) ter postavitev začasnih objektov
(odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom). |
(2) Na območjih
vodnih površin z oznako podrobne namenske rabe VC, je dopustna naprava
lesenih pomolov ter objektov: |
– potrebnih za rabo
in varstvo voda, |
– namenjenih varstvu
voda pred onesnaženjem, |
– namenjenih obrambi
države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
Dopustni so še vsi
posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
|
(3) Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(4) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, v enoti urejanja GE-5, je dopustna gradnja
pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.
|
(5) Na območju
komunikacijske infrastrukture, ki je namenjeno za prenos signalov z
oznako podrobnejše namenske rabe T v enoti urejanja RA-5, so dopustna le
vzdrževalna dela. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
Oblika začasnih
objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino.
Objekt morajo biti pritlični in so lahko tudi v montažni ali tipski
izvedbi. Odmik objektov od vodne površine znaša 5,0 m. Velikost, oblika
in obdelava objektov se podredi namenu. |
c) Ureditev parcele
|
Ob vodni površini se
lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče. Ostali del območja izven
vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.
Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte
(cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko. Postavitev ograje ni
dopustna. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
V območjih enot ni
predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enoti urejanja
KR-4, se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali
postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem
pristojne varstvene službe. V navedeni enoti urejanja veljajo še splošni
pogoji iz 48. člena tega odloka |
(2) V enotah urejanja
RA-5, PE-13, PE-14 in PE-15 se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta
Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na
sedežu občine. |
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in
60dBA podnevi. |
(2) Na območjih
varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja KR-4, GE-5 in RA-6, se
pri vseh posegih upošteva še določila Odloka o zavarovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00).
|
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega
odloka. |
39. člen |
(konjušnica v Zatonu) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih
stavbnih zemljišč, ki so površine posebnih območij za šport, rekreacijo
in turizem z oznako podrobne namenske rabe CD v enoti urejanja PE-16, so
dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje: |
– upravnih in
pisarniških stavb za socialne in zdravstvene dejavnosti, |
– gostinskih in
drugih stavb za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske
dejavnosti, |
– športnih in
rekreacijskih objektov in površin, |
– gradbeno
inženirskih objektov (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi), |
– kmetijskih objektov
za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov. |
– gradnja in
postavitev pomožnih objektov, ki so: |
– objekti za lastne
potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma
senčnica, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena
dvorišča, enoetažni pritlični objekt, zbiralnik za kapnico),
|
– ograje,
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa,
rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito,
čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje,
krmišče, hlevski izpust, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča),
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti,
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave, |
– začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma
tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt,
pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z
nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za
gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi), |
– spominska obeležja,
|
– objekt za
oglaševanje, |
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza,
sprehajalna pot, trimska steza), |
– urbana oprema
(transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski
kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma
okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
|
(2) Na območjih
vodnih površin z oznako podrobne namenske rabe VC, je dopustna naprava
lesenih pomolov ter objektov: |
– potrebnih za rabo
in varstvo voda, |
– namenjenih varstvu
voda pred onesnaženjem, |
– namenjenih obrambi
države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
Dopustni so še vsi
posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
|
(3) Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(4) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih
in komunalnih infrastrukturnih objektov, postavitev pomožnih objektov iz
točke (1) tega člena ter ureditev parkirnih, športnih in rekreacijskih
površin. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega objektov je
določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika objektov mora biti
podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali
U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. |
(2) Strehe na vseh
objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino
ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne
strehe so možne na kmetijskih objektih in na manjših pomožnih objektih.
|
(3) Fasade se opleska
v svetlih barvah, lahko so delno ali v celoti obdelane v lesu, deske se
položi navpično. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno
sivo- rjavo). |
c) Ureditev parcele
|
(1) Okolico objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu
območja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Parkirne površine
se izvede v gramozu v minimalni velikosti do 15 m2. |
(2) Gradbeno
inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(3) Območje se lahko
ogradi, ograja je lahko lesena ali živa meja. Ograja se postavi znotraj
parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč. Višina
ograje se prilagodi namenu. |
(4) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na širše območje. Namestitev velikih
reklamnih panojev v območju ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih
objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
|
(5) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev vseh
namenskih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene
površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri
zasaditvi se uporabi listavce. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
(1) Priključevanje
objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V enoti urejanja
se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november
2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in
75dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega
odloka. |
40. člen |
(travnata igrišča) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih
zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS v enotah urejanja KR-2, PE-7, RA-3, RA-4,
BO-3, BO-6, TI-3, TR-3, GR-3, MČ-5 in MČ-6, je dopustna gradnja ograje
ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih
objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom,
cirkus, začasna tribuna). |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe BC je v vseh enotah iz 1. točke tega člena,
razen v enoti RA-3, dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija
in odstranitev naslednjih vrst objektov: |
– klubski objekti s
sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori, |
– gradbeno inženirski
objekti: |
– cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– pomožni objekti:
|
– objekt za
oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk) za prireditve, |
– pomožni energetski
in komunalni infrastrukturni objekti, |
– urbana oprema
(transparent, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, obešanka na
drogu javne razsvetljave). |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Klubske objekte
se locira ob igrišču v velikosti do 100 m2. Oblika objekta je poljubna,
streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt mora biti
pritličen in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. |
(2) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane
opreme se podredi namenu. |
c) Ureditev parcele
|
(1) Ob objektu se
lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven travnatega
igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.
|
(2) Gradbeno
inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte(cevovodi,
energetski vodi) se izvede zemeljsko. |
(3) Ograja na čelnih
straneh igrišča je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,5 m.
|
(4) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
v območju ni dopustna. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
(1) Vse nove in
nadomestne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede
zemeljsko in pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
(2) Z utrjenih
površin se uredi odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se
prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinski odvodnik. |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
(1) Enote urejanja
KR-2, RA-3, BO-3 in BO-6 so v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja
Črnske meje. V teh območjih je treba upoštevati še vse pogoje iz
občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina in
predpisov o zavarovanju vodnega vira Črnske meje. Vse odpadne vode iz
objektov in površin je treba priključiti na kanalizacijsko omrežje. Na
kanalizacijsko omrežje se priključi tudi vse začasne objekte in vsa
večja gradbišča. |
(2) Enota urejanja
RA-3 je delno v poplavnem območju. V enoti niso dopustni nobeni gradbeni
posegi, dopustno je le vzdrževanje obstoječih objektov ter ukrepi in
gradnje, ki jih dopušča zakonodaja s področja voda. Pri posegih na ta
zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 51. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Vhodi v objekt,
prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode
invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez
grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje. |
41. člen |
(spominski park
Petanjci) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih
stavbnih zemljišč v spominskem parku dr. Šiftarja na Petanjcih, ki je
površina za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CD v
enoti urejanja PE-10, so dopustne rekonstrukcije, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov, na površini parka z
oznako podrobne namenske rabe ZP pa tudi gradnja in postavitev pomožnih
objektov, ki so: |
– objekti za lastne
potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, uta oziroma senčnica, enoetažna
pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča), |
– ograja,
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti,
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave, |
– začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma
tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, oder
z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za
gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi), |
– spominska obeležja,
|
– objekt za
oglaševanje, |
– urbana oprema
(transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski
kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma
okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
|
Dopustna je tudi
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturne ureditve ob
predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega, oblika,
velikost objektov je določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika
objektov mora ostati podolgovata. Oblikovno se objekte ne spreminja.
|
(2) Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se
podredi osnovnemu objektu. |
c) Ureditev parcele
|
(1) Gradbeno
inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(2) Območje enote se
lahko ogradi, ograja je lahko lesena ali živa meja. Ograja se postavi
znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč.
Višina ograje ne sme presegati višine 1,0 m. |
(3) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na območje. Namestitev velikih reklamnih
panojev v območju ni dopustna. |
(4) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev vseh
namenskih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene
površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri
zasaditvi se uporabi listavce. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Priključevanje
objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V enoti urejanja
se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz Smernic varstva
kulturne dediščine za SPRO in PRO Občine Tišina (ZVKDS, OE Maribor, maj
2007), občinskega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov
na območju Občine Tišina ter splošni pogoji o varstvu kulturne dediščine
iz 48. člena tega odloka. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je
območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer
se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega
odloka. |
3. Prostorski
izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov in
državnih prostorskih načrtov |
42. člen |
(posegi na območjih
predvidenih podrobnih prostorskih načrtov) |
a) pogoji glede
namembnosti območja: |
(1) V območjih enot
urejanja GE-2, GE-4, GE-7, RA-2, BO-2, PE-6, TI-5 in TI-7, kjer je
predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, do izdelave le-teh
niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih objektov za
prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus). |
(2) Pri izdelavi
občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja
upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja: |
– v enotah urejanja
GE-2, RA-2, BO-2, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostmi z
oznako podrobne namenske rabe SS so dopustne stanovanjske stavbe,
upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeno
inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema; |
– v enoti urejanja
TI-7, ki je namenjena osrednjemu območju centralnih dejavnosti za
trgovske, oskrbne, obrtne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene,
vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter
bivanje, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, upravnih in
pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in
stavb splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport,
zdravstvo, znanost, varstvo starejših ipd); |
– v enotah urejanja
GE-4 in PE-6, ki so gospodarske cone z oznako podrobne namenske rabe IG
in namenjene za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne
dejavnosti, so dopustne obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeno
inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema; agresivne
industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja
stanovanjska območja, niso dopustne; |
– v enoti urejanja
TI-5, ki je zavarovano območje kulturne dediščine in območje varstva
narave in namenjeno za park in centralne dejavnosti z oznak podrobne
namenske rabe CD in ZP je dopustna le rekonstrukcija in vzdrževanje
obstoječega objekta in vzdrževanje parka; |
– v enoti urejanja
GE-7, ki je namenjena za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske
rabe CD in ZS je dopustna gradnja upravnih in pisarniških stavb,
trgovskih, gostinskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in stavb
splošnega družbenega pomena. Dopustna je tudi ureditev športnih in
rekreacijskih površin. |
b) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja |
(1) V vseh enotah
urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega
načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu
območja. Parcelacija v enotah GE-2, RA-2, BO-2 in TI-7 mora biti
pravokotna na nove ulice. |
(2) Višina objektov v
enotah urejanja GE-4 in PE-6 ne sme presegati štirih stanovanjskih etaž
nad urejenim terenom. Velikosti objektov se omeji na 1000 m2,upošteva se
faktor zazidanosti, ki znaša 0,8. |
c) Ostali pogoji
|
(1) Širina parcel ob
cesti za samostojne stanovanjske objekte v enotah urejanja GE-2, RA-2,
BO-2 in TI-7 ne sme biti manjša od 18 m. |
(2) Za enoto urejanja
TI-4 se pred izdelavo podrobnega prostorskega načrta ali v njegovem
sklopu pripravi tudi poseben konservatorski projekt. |
43. člen |
(državni prostorski
načrti) |
V enotah urejanja
EU-11a-DPA in EU-11b-DPA so na območju visokovodnega nasipa, ki je
območje vodne infrastrukture, dopustni le posegi, ki so določeni v
Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo
visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list
RS, št. 73/04, 33/07 – ZPNačrt). |
4. Prostorski
izvedbeni pogoji na območjih krajine |
44. člen |
(območja urejanja na
območju krajine) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Enote urejanja
EU-1, EU-2, EU-3, EU-4, EU-5, EU-6, EU-7 IN EU-8 so območja krajine,
namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se
delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe
K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na
gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z
oznako podrobne namenske rabe VC, na območje vodne infrastrukture
(visoko-vodni nasip) z oznako podrobne namenske rabe VI, na površine
cest z oznako podrobne namenske rabe PC, površine vodnih črpališč z
oznako podrobnejše namenske rabe O, ostale zelene površine z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD in na stavbna zemljišča v razpršeni
poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A. |
(2) Na kmetijskih
zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni: |
– gradbeno inženirski
objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,
objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje,
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni
plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali
vodnjak za raziskave |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak
za namakanje, ograje za pašo živine, rastlinjak (namenjen gojenju
rastlin na tleh v obliki tunela s točkovnimi temelji), kozolec do
velikosti 30 m2, senik do velikosti 30 m2). |
– ostali posegi
(rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno
kmetijsko rabo). |
V vseh enotah
urejanja je dopustno še izvajanje lokalnih kmetijskih operacij za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, in sicer: |
– v enoti urejanja
EU-1 osuševanje in komasacije, |
– v enotah urejanja
EU-2, EU-3 in EU-4 agrooperacije, |
– v enotah urejanja
EU-5 in EU-6 namakanje, |
– v enoti urejanja
EU-7 osuševanje, namakanje in komasacije, |
– v enoti EU-8
agrooperacije in komasacije. |
(3) Kmetijska
zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba
|
namenske rabe
kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega
načrta. |
(4) Gradbeno
inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po
kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se
ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po
možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni
gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po
preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
|
(5) Na gozdnih
zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za
gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni: |
– gradbeno inženirski
objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek,
kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave) |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna pot). |
– ostali posegi
(rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine). |
(6) Posegi v gozdne
površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in
grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in
pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno
stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki
imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni
dopustna, izjemoma pa le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. |
(7) V gozdovih, ki so
opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom v enoti
urejanja EU-4 se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz
predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
|
(8) Na območjih
celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC in na
območjih vodne infrastrukture z oznako VI in na priobalnih zemljiščih,
ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki
pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
|
– objekti gospodarske
javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
|
– objekti, namenjeni
varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni
obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(9) Na območjih
stavbnih zemljišč razpršene poselitve v enotah urejanja EU-1, EU-2,
EU-4, EU-7 in EU-8, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi z oznako podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za
naslednje vrste objektov: |
– stanovanjske
stavbe, |
– kmetijske objekte
za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov, |
– gostinske in druge
stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti, |
– gradbeno inženirske
objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– pomožne objekte, ki
so: |
– objekti za lastne
potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma
senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in
utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
|
– ograje,
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa,
rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, čebelnjak, ribnik kot
vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski
izpust), |
– pomožni
infrastrukturni objekti (za spremljanje stanja okolja do velikosti 30
m2, pomožni cestni, energetski objekti in komunalni objekti, vrtina ali
vodnjak za raziskave), |
– spominska obeležja,
|
– objekt za
oglaševanje, |
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, sprehajalna pot,
trimska steza), |
– urbana oprema
(skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni
bazen). |
(10) Na območjih
prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in
pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela,
kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi
so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
(11) Na območjih
vodnih črpališč v enotah urejanja z oznako podrobne namenske rabe O, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja
oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne
namenske rabe v enotah urejanja EU-1, EU-2, EU-4 in EU-8 so dopustni le
posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno
vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v
območju vodovarstvenih pasov vodnih zajetij. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte v
območjih razpršene poselitve se locira v okviru funkcionalnega
zemljišča, ki je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za obstoječe
objekte. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne
občinske ceste ali poti 4,0 m, od potokov in vodnih površin 5,0 m.
Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec
ceste. |
(2) Velikost objektov
na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za
20% obstoječe tlorisne velikosti. Višina se ne spreminja. Pri določanju
velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo pogoje za
gradnjo teh objektov. |
(3) Strehe na vseh
objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne
in ravne strehe so možne na kmetijskih in na pomožnih objektih.
|
(4) Fasade se opleska
v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska
s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). Okolico objektov se uredi
glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti
ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja
in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
c) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
(1) Nova in
nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v
skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi. |
(2) Pri načrtovanju
gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj
vodotokov. |
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 45. in 46. člena tega odloka.
|
č) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja
EU-1 in EU-4 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali
postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem
pristojne varstvene službe. |
(2) V enoti urejanja
EU-8 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor,
november 2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(3) Na poplavnem
območju v enoti urejanja EU-1 se za vsak večji poseg preveri poplavno
varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne
sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih
območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
|
(4) Na območju
varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so
dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o zaščiti vodnih
virov na območju Občine Tišina in v predpisih o zaščiti vodnega vira v
Črnskih mejah. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki
so v območju vodovarstvenih pasov. |
(5) Poleg navedenih
veljajo še splošni pogoji iz 48., 49., 50. in 51. člena tega odloka.
|
d) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in
75dBA podnevi. |
(2) Poleg navedenih
veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega odloka. |
45. člen |
(območja urejanja v
enotah varstva narave) |
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Enoti urejanja
EU-9 in EU-10 sta območji krajine, deljeni na podenote EU-9a, EU-9b,
EU-9c, EU-9d, EU-10a in EU-10b, namenjene kmetijski in gozdni dejavnosti
in se po namenski rabi delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako
podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne
namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G,
na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC, na površine cest
z oznako podrobne namenske rabe PC, površine vodnih črpališč z oznako
podrobnejše namenske rabe O, športne površine z oznako podrobnejše
namenske rabe ZS in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako
podrobnejše namenske rabe A. |
(2) Območji enot sta
tudi v območjih varstva narave. V enotah urejanja je na vseh namenskih
površinah poleg osnovne namenske rabe dopustna ureditev turističnih,
rekreacijskih in učnih poti ter kolesarskih stez in naprava opazovalnic
za naravovarstvene vsebine. |
(3) Na kmetijskih
zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni: |
– gradbeno inženirski
objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (nizkonapetostno distribucijsko
elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski
priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave), |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, poljska pot, ograje za pašo
živine, kozolec do velikosti 30 m2, senik do velikosti 30 m2).
|
– ostali posegi
(rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno
kmetijsko rabo). |
Kmetijska zemljišča
varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske
rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega
načrta. |
(4) Gradbeno
inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po
kmetijskih zemljiščih, se izvede le izjemoma in v zemeljski izvedbi ob
pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da
poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni
gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po
preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
|
(5) Na gozdnih
zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za
gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni: |
– gradbeno inženirski
objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (nizkonapetostno distribucijsko
elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski
priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave), |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna pot), |
– ostali posegi
(rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine). |
(6) Posegi so
dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po
možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se
zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev
skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati. |
(7) V gozdovih, ki so
opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom se
upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(8) Na območjih
celinskih vodnih zemljišč v enotah urejanja EU-10a z oznako podrobne
namenske rabe VC in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg
osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki
se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še: |
– objekti gospodarske
javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
|
– objekti, namenjeni
varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni
obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
Dopustna je plovba po
reki Muri v turistične namene. Prepovedana je vožnja s plovili na
motorni pogon, razen za intervencijo. |
(9) Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(10) Na območjih
vodnih črpališč v enoti urejanja EU-9a z oznako podrobne namenske rabe
O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja
oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne
namenske rabe v enotah urejanja EU-1, EU-2, EU-4 in EU-8 so dopustni le
posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno
vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v
območju vodovarstvenih pasov vodnih zajetij. |
(11) Na območju
stavbnega zemljišča, ki je namenjeno za športne dejavnosti v enoti
urejanja EU-9b z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna
izvedba športnih dejavnosti (paint-ball) brez širjenja na sosednje
parcele. Gradnja objektov in urejanje utrjenih površin ni dopustna.
|
(12) Na območjih
stavbnih zemljišč razpršene poselitve v enotah urejanja EU-9a in EU-10b,
ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi
dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z oznako
podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
|
– stanovanjske
stavbe, |
– kmetijske objekte
za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov, |
– gostinske in druge
stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti, |
– gradbeno inženirske
objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
– pomožne objekte, ki
so: |
– objekti za lastne
potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma
senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in
utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
|
– ograje,
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa,
rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, čebelnjak, ribnik kot
vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski
izpust), |
– pomožni
infrastrukturni objekti (za spremljanje stanja okolja do velikosti 30
m2, pomožni cestni, energetski objekti in komunalni objekti, vrtina ali
vodnjak za raziskave), |
– spominska obeležja,
|
– objekt za
oglaševanje, |
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, sprehajalna pot,
trimska steza), |
– urbana oprema
(skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni
bazen). |
(13) Na območjih
prometne infrastrukture v enoti urejanja EU-10a z oznako podrobnejše
namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča
vzdrževalna dela, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne
infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi
predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec
tega objekta. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Stanovanjske in
javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena
linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za
kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele.
V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in
dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah.
|
(2) Ob ulici se
upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami
obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je
daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico. |
(3) Najmanjši odmik
zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m,
od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje
je lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim
odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(4) Velikost objektov
na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na
obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene
parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino
gradbene parcele) znaša od 0,2 pri domačijah do 0,4 pri parcelah s
stanovanjskimi objekti. Višina stanovanjskih objektov je dve
stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in
ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom (do 8,5 m),
vključno z urejenim podstrešjem. Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad
urejenim terenom. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva
veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
|
(5) Tlorisna oblika
stanovanjskih objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do
1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti
navedeno razmerje. Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične
dvokapnice v naklonu od 30 – 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši
stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe
z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših
pomožnih objektih. |
(6) Fasade se opleska
v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska
s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). |
(7) Okolico objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu
naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Gradbeno inženirske
objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se
izvede podzemno. |
(8) Posamezna parcela
se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se
tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20
m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. |
(9) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva
oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
(1) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
+------------------------------+-------------------------------+ |
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na | |
| |enoto | |
+------------------------------+-------------------------------+ |
|Stanovanjski
objekti |1,5 PM na stanovanje | |
+------------------------------+-------------------------------+ |
|Poslovni
prostori (pisarne) |1 PM na 30m2 neto površine | |
+------------------------------+-------------------------------+ |
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine| |
+------------------------------+-------------------------------+ |
|Obrt,
servisi |1 PM na 2 zaposlena | |
+------------------------------+-------------------------------+ |
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
+------------------------------+-------------------------------+ |
(2) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem
objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje
vozil invalidnih oseb. |
č) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Za vse enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka. |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V enoti urejanja
se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo narave, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november
2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(2) Pri vseh posegih
na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih se upošteva varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se sklenjenost
gozdnih površin, ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih.
Odstranjevanje omejkov, živic, dreves in gozdnih otokov med kmetijskimi
površinami ni dopustno. V območju se vzpodbuja razvoj trajnostnih oblik
rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z
naravnimi danostmi. |
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
|
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Za vsak
samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali
poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali
proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne
površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti
dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
(2) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so
območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje
varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in
60dBA podnevi. |
(3) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55., 56. in 57. člena
tega odloka. |
5. Skupni in splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
46. člen |
(območja opremljanja
zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme) |
(1) Gradbene posege v
vseh prostorskih enotah naselja se lahko izvaja le na opremljenih
zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na
zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v
skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu in skladno z ustrezno
projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima
zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod
in elektriko ter tk omrežje. |
(2) Nova in
nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v enotah
urejanja naselij in drugih stavbnih zemljiščih izvede podzemno, v
območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno gospodarsko javno
infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki
med posameznimi infrastrukturnimi vodi. |
(3) Pri načrtovanju
gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj
vodotokov. |
(4) Na območjih
kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna infrastruktura
načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni
potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in
grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z
obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja).
Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne
infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako
infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod
(ali nad) katerimi potekajo. |
47. člen |
(pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Vse objekte, kjer
je treba zagotoviti pitno, se priključi na javno vodovodno omrežje.
Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne
vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali
poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi
zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. |
(2) Vse objekte, ki
bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na
kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je
obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem.
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje
odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih
naprav ali nepretočnih greznic. Vsebina greznic se obdela na eni od
komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno
kanalizacijo pod pogojem, da le- te po sestavi ustrezajo komunalni
odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno
kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode ureja občinski odlok. |
(3) Pri gradnji
večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod
padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali
odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(4) Odvajanje in
zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja
individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice
in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno
vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s
predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v
vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij. |
(5) Zbiranje, odvoz
in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih
predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je
zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za
predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za
odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za
odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
(6) Objekte se
priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v
odprtem prostoru izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako
natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih
vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. |
(7) Pri lociranju
objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim
sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne
prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
(8) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo
priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od
upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih
objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se
uredi javna razsvetljava. |
(9) Nove in
nadomestne električne vode in priključke v odprtem prostoru se izvede
zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Pri vseh posegih v bližini
obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov
koridor, ki znaša 2x25 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode
pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma
2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35
kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih
nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV. V navedenih koridorjih veljajo
pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za
posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
(10) Pri načrtovanju
v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije,
predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase
temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz
kmetijstva. |
(11) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
(12) Pri prostorskem
urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve
tk naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za
območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred
izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti
upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne
pogoje in soglasja upravljavca tk naprav. |
(13) Plinovodno
omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih
strokovnih podlag. |
6. Skupni prostorski
izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
48. člen |
(celostno ohranjanje
KD) |
(1) V Občini Tišina
je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih
kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št.
99/07) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine
Tišina. Območja in objekti kulturne dediščine so razvidna iz javnih
evidenc. Vse objekte in območja kulturne dediščine se ohranja v celoti.
V območjih enot kulturne dediščine in njihovem vplivnem območju so
dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni
režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine. |
(2) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
49. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na območju Občine
Tišina je več območij varstva narave in sicer: območja naravnih vrednot,
ekološko pomembno območje (EPO Mura), posebna varstvena območja (območja
NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave,
razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.
|
(2) Pri načrtovanju
posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki so
sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se hranijo na sedežu
Občine Tišina. |
50. člen |
(varstvo okolja in
naravnih dobrin) |
(1) Za vse posege, ki
bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s
predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in
pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Voda se kot
naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se
obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno
rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva
pogoje iz občinskih predpisov. |
(3) Gozdove v Občini
Tišina se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse
posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za
gozdove. |
(4) Kmetijska
zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba
namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega
prostorskega načrta. |
51. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri gradnji
objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za
zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih
območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor predvidena
območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati
pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št.
89/08). |
(3) Pri vseh posegih
se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih
tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo
nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih
industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz
ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem
in letalskem prometu. |
(4) Pri gradnji
večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
52. člen |
(obrambne potrebe) |
Na območju Občine
Tišina ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za
obrambo niso definirani. |
7. Skupni prostorski
izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
53. člen |
(varovanje zdravja) |
(1) Objekti morajo
biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se
dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih
prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti
zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa
omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
|
(2) Za vsak
samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali
poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali
proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne
površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti
dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
54. člen |
(varstvo zraka) |
Pri vseh posegih v
prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi
dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse
predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
55. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Na podlagi
predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se
poselitvena območja uvrstijo v območje III. stopnje varstva pred hrupom,
razen območij poslovnih con, ki se uvrstijo v območje s IV. stopnjo
varstva pred hrupom. V IV. stopnjo varstva pred hrupom se uvrstijo tudi
območja kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri načrtovanju
novih posegov se izdela oceno obremenjenosti okolja s hrupom ter
zagotovi ustrezne ukrepe za zaščito varovanih prostorov in zemljišč pred
hrupom ter virov hrupa z upoštevanjem predvidenih povečanj obremenite v
20-letnem planskem obdobju. |
56. člen |
(tehnični pogoji
gradnje objektov) |
(1) Pri gradnji in
prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni
parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno
razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se
izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri projektiranju
objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju
VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z
najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki
so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in
zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem. |
(3) Razporeditev
objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo
zagotavljati požarno varnost objektov. |
57. člen |
(neoviran dostop
funkcionalno oviranim osebam) |
Vhodi v javne
objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in
prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju
brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje. |
8. Omejitve za
uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora |
58. člen |
(pogoji nosilcev
urejanja prostora) |
(1) Varovalni pas
državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali
postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste.
Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas,
zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: |
– globina podvrtanih
komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, |
– višina zračno
vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad
cestiščem ob največjem povesu, |
– odmik droga
katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni
možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. |
(2) Varovalni pas pri
lokalnih občinskih cestah je 8,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri
javnih poteh 6,0 m, pri javnih poteh za kolesarje 4,0 m. Posegi v cestni
svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o
gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o
občinskih cestah |
(3) Vodovarstvena
območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom o zaščiti vodnih
virov na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99). Območja
obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo oskrbe z vodo in so
ograjeni, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši
varstveni pas, ki določa prispevno območje. Na območje Občine Tišina
sega vplivni pas vodnega zajetja Črnske meje, ki je zavarovan z Odlokom
o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00). Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati
določila navedenih odlokov ter določila Pravilnika gospodarjenja na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju
Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99). |
(4) Zunanja meja
priobalnega zemljišča pri reki Muri in reki Ledavi, ki sta vodi 1. reda,
sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (Mokoš, Dobel)
pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma
v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. |
(5) Del območja
Občine Tišina je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko
območja občine potekajo tudi zračne poti, zato je pri načrtovanju
objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 100 m od okoliškega
terena in so v koridorjih večji infrastrukturnih koridorjev, upošteva
predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne
vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno
soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo. |
IV. KONČNE DOLOČBE |
59. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z uveljavitvijo tega
odloka prenehajo veljati: |
1. Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska
Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana občine
Murska Sobota za obdobje 1986–1990 za območje občine Tišina (Uradni list
RS, št. 93/99), |
2. Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Občine Tišina (Uradni list
RS, št. 13/03). |
3. Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za ravninski del občine Murska Sobota
(Uradne objave, št. 23/91), v delu, ki se nanaša na območje Občine
Tišina, |
4. Odlok o uskladitvi
prostorskih izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine
Tišina (Uradni list RS, št. 93/99), |
5. Odlok o uskladitvi
prostorskih izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine
Tišina (Uradni list RS, št. 13/03). |
60. člen |
(dokončanje
postopkov) |
Upravne postopke za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor,
ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana za območje Občine Tišina in na podlagi prostorskih
ureditvenih pogojev za nižinski del Občine Murska Sobota, se konča na
podlagi navedenih aktov. |
61. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
62. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0033/2009 |
Tišina, dne 14.
januarja 2010 |
|
Župan |
Občine Tišina
|
Jožef Poredoš l.r. |