Na
podlagi 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/
(Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008,
79/2009), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
/ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006), 149. člena
Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/
(Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US:
U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A,
108/2009), 3. člena
Zakona o prekrških /ZP-1/
(Uradni list RS, št. 32/2007-UPB4, 17/2008 (21/2008-popr.), 76/2008-ZIKS-1C,
108/2009, 109/2009 Odl. US: U-I-56/08-15),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008) in 16. člena
Statuta Občine Žetale
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2010) je občinski svet Občine
Žetale na svoji 2. seji dne 15.12.2010. sprejel |
ODLOK |
O
NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
V OBČINI ŽETALE |
|
I. Splošne določbe |
1.
člen |
(uporaba izrazov) |
(1) V
odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2.
člen |
(javna služba) |
Ta
odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na
območju Občine Žetale (v nadaljevanju: občina). |
3.
člen |
(vsebina odloka) |
S tem
odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
2.
vrsto
in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, |
3.
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in obveznosti uporabnikov, |
5.
vire
financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, |
6.
vrsto
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so
lastnina občine, |
7.
cene
storitev javne službe, |
8.
javna
pooblastila izvajalca javne službe, |
9.
nadzor nad izvajanjem javne službe, |
10.
kazenske določbe. |
4.
člen |
(uporaba predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka,
ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s
področja varstva okolja. |
|
5.
člen |
(opredelitev pojmov) |
(1)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
pitna
voda
je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in
predpakirana voda namenjena javni rabi. |
2.
odjemno mesto
je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega
porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno
več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega
zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
3.
javna
površina je površina objekta
ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture,
ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev
objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in
površine zemljišč v javnih parkih; |
4.
sistem za oskrbo s pitno vodo
(vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča,
vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in
hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen
vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov; |
5.
lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo; |
6.
upravljavec vodovoda
je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne
službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda
zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci,
ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo,
pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom; |
7.
izvajalec javne službe
je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja
oskrbo s pitno vodo; |
8.
vodovodni priključek
je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim
vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom
pred njim in povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last
uporabnika. |
9.
interna vodovodna
napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni
del javnega vodovoda. |
(2)
Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno
v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe. |
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6.
člen |
(oblika zagotavljanja javne službe) |
(1)
Javna služba iz 1. člena tega odloka se opravlja kot koncesionirana
dejavnost. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na
celotnem območju občine. |
(2)
Upravljanje javnega vodovoda obsega: |
·
vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda, |
·
zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. |
|
7.
člen |
(območje zagotavljanja javne službe) |
(1)
Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v
občini, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in
poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10m3 pitne vode na dan. |
(2)
Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo
se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v
skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju. Sestavni del tega odloka je
temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja
oskrbo s pitno vodo. Topografska karta je na vpogled na občini. |
(3)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
III. Vrste in obseg storitev javne službe |
|
8.
člen |
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
(1) S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter
gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se
pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2)
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov, če: |
1.
iz
vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo, |
2.
je
namen rabe vode proizvodnja pijač, |
3.
se
voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina
proizvodov, |
4.
se
voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali |
5.
se
voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
(3)
Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne
službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih
objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih
služb. |
(4)
Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
Javna služba obsega naslednje storitve: |
·
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi
pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne
službe, |
·
pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe, |
·
vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda, |
·
nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
·
vzdrževanje javnega dela vodovodnega priključka na sekundarni vodovod; |
·
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj,
v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
·
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem
vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, |
·
monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, |
·
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za
rabo vode iz vodnih virov, |
·
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega
vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo, |
·
izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, |
·
občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov, |
·
občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih, |
·
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju, |
·
vodenje katastra javnega vodovoda, |
·
posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture, |
·
vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, |
·
druge
naloge iz tega odloka. |
9.
člen |
(program oskrbe s pitno vodo) |
Javna
služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga
mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo. |
|
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim
vodovodom |
|
10.
člen |
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
(1)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega
inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo
priključka stavbe na sekundarni vodovod. |
(2)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če
je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
·
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda je večja od 200 m ali |
·
je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. |
11.
člen |
(priključek stavbe na javni vodovod) |
(1)
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
|
(2)
Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se
priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim
cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje
obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih
dveh odjemnih mest. |
(3)
Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne
vode ni urejeno v skladu s predpisi. |
(4)
Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda izvajalec javne
službe, v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov in
zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za priključitev so
pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija
priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča
priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno
obratovanje javnega vodovoda. |
12.
člen |
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
(1)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se
nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode
(v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne vode. |
(2)
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka
stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek
stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika stavbe. |
(3)
Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni
vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in
delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter
njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s
cenikom izvajalca javne službe za storitve vzdrževanja priključkov
stavbe na sekundarni vodovod. |
|
13.
člen |
(obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod) |
(1)
Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti:
|
·
najkasneje, ko doseže starost 30 let, |
·
če
njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in
zaradi tega vodne izgube, |
·
če
njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, |
·
če je
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
·
če se
obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura. |
(2)
Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe. Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na
sekundarni vodovod ali vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec javne
službe. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe
obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na
sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s
tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka. |
|
14
.člen |
(odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod) |
(1)
Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v
primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod.
|
(2)
Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti
lastnik stavbe. O odstranitvi priključka stavbe na sekundarni vodovod
mora lastnik stavbe obvestiti izvajalca javne službe najmanj 30 dni pred
začetkom del. Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve
priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti izvajalcu javne službe
in za storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo iz
tretjega odstavka 12. člena tega odloka. |
|
2 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim
vodovodom |
|
15.
člen |
(lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo) |
(1)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu
z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo
priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko
izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje
zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom,
ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
(2)
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
·
poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m3
pitne vode na dan ali |
·
stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine. |
(3)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet
stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim
prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v
katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. |
(4)
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično
osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o
upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod
oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki
oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
|
3 Evidence |
16.
člen |
(evidence) |
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki
veljajo za področje izvajanja javne službe. |
|
4 Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo |
|
17.
člen |
(prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo) |
Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi
predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
·
če je
priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe, |
·
če
interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno
dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali
vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost
vode v javnem vodovodu, |
·
če je
prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako
zanemarjen, da to ovira odčitavanje, |
·
če
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev
drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni
zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo
priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, |
·
če ne
omogoči izvajalcu javne službe odčitavanja ali zamenjavo vodomerne
naprave, pregled in vzdrževanje vodovodnega priključka in zamenjave
obračunskega vodomera ali če na kakršenkoli način ovira redno
vzdrževanje in popravilo vodovoda, |
·
če z
odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža voden vire in
dobavo vode, |
·
če ne
omogoči izvajalcu javne službe rednih vzdrževalnih priključek stavbe na
javni vodovod, |
·
če ne
omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema
vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju, |
·
če ne
uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
če ne
obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega
odloka, |
·
če
krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda, |
·
če ne
poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode ali stroškov za izvedena
redna vzdrževalna dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in
vodomeru ter overitev vodomera po izdanem računu, niti po prejemu
opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
·
če
uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na
spojnici vodomera, |
·
na
podlagi odločbe inšpektorja. |
(2)
Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka
prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno
vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(3)
Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo
pitne vode zaradi: |
·
rednega ali izrednega vzdrževanja, |
·
pregledov ali remontov, |
·
preizkusov ali kontrolnih meritev, |
·
razširitev omrežja. |
(4)
Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec
javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec
javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti
odjemalce v pisni obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa
preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
|
(5)
Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez
predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih
okvar na javnem vodovodu. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec
javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode
uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu
izvajalca javne službe. |
(6)
Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na
zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni
vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot
stodvajset (120) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe
s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku
izvajalca javne službe. |
(7) V
primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali
opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega
vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno
vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
|
5 Mirovanje priključka |
18.
člen |
(mirovanje priključka) |
(1) V
primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik vodovodnega
priključka poda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka. Mirovanje
vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe tako, da se
demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na način, da dobava
vode ni možna. |
(2)
Pred ponovno priključitvijo objekta na vodovodno omrežje, je dolžan
lastnik objekta o tem obvestiti izvajalca javne službe. Lastnik objekta
je pred ponovno priključitvijo dolžan plačati stroške priključitve
novega vodomera in izvedbe storitev. |
6 Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov |
|
19.
člen |
(izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov) |
(1)
Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno
službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program
ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev. |
(2)
Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se
krijejo iz občinskega proračuna. |
|
7 Meritev količin in obračun porabljene vode |
|
20.
člen |
(meritev količin porabljene vode) |
(1)
Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi
vodomeri. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan
odčitka. |
(2)
Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku
mesečno na podlagi: |
·
odčitane količine porabljene vode, |
·
povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali |
·
ocenjene količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če
meritev z vodomerom ni možna. |
(3)
Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali
uporabniku vode v stavbi. |
(4) V
stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz drugega
odstavka tega člena upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko
izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega
dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov
stanovanj. |
(5)
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in
uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik
računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune
tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov
priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo
uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na
obračun porabe vode. |
(6)
Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske
porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno
količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred
nastankom okvare. |
(7)
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah
se morajo na zahtevo uporabnika izkazati s pooblastilom. |
(8)
Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih
prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v
časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev in ob
zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za
porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in
kasnejšim poračunom. Višino akontacije praviloma določi izvajalec javne
službe, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. |
(9)
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita
vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene
izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko
na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na
posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem
primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitka. |
(10)
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca,
ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal
in plačeval račune za porabljeno vodo. |
(11)
V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne
službe ni mogoče odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje
vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila. |
(12)
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na
podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro
vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. |
(13)
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne
naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na
osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede
na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali). |
(14)
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za
celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za
obdobje enega leta. |
|
21.
člen |
(vodomeri v interni napeljavi) |
(1)
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno
porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne
službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko
namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem
jašku. |
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne
službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni
vodovod skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v
interni napeljavi. |
(3)
Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni
obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo
nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga. |
|
8
Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
|
22.
člen |
(zagotavljanje skladnosti) |
(1)
Izvajalec javne službe mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni
vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta
namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z
zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko
strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. |
(2)
Skladnost mora biti zagotovljena: |
1.
na
pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
2.
v
objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda
uporablja v proizvodnji in prometu živil, |
3.
v
objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
4.
v
primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
(3)
Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem
skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in
zdravstveno ustreznost živil. |
(4)
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je
izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je
vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje.
Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so
vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in
mestih uporabe pitne vode. |
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja
sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna,
zagotoviti: |
1.
priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo
tveganja in/ali |
2.
ukrepe, kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode
pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi
ne bi bila skladna. |
(6) V
javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za
odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali
njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega
objekta. |
|
9 Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo |
|
23.
člen |
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) |
(1)
Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati
tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda
o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki
mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini
in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne
službe glede na naravo motnje. |
(2)
Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se
mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
|
|
1 Pravice uporabnikov storitev javne službe |
|
24.
člen |
(pravice uporabnikov storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem
uporabnikom na območju občine. |
(2)
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: |
·
priključitve stavbe na javni vodovod, |
·
spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso
priključka in vodomerno mesto, |
·
izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod, |
·
povečati odvzem vode, |
·
odstranitve priključka stavbe na javni vodovod. |
|
2 Obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
25.
člen |
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki morajo: |
·
redno
vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne
hidrante, |
·
redno
vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, |
·
s
podpisom pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje
priključka stavbe na javni vodovod, |
·
obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec javne službe,
najkasneje pa, ko doseže dobo trideset (30) let, |
·
varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
·
zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem
zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, |
·
sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod
in obračunskem vodomeru, |
·
zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje
vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju, |
·
zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega
vodomera, |
·
zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih
vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod, |
·
pisno
obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in
drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih
obveznosti uporabnika, |
·
plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu, |
·
urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih
stavbah, |
·
upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo, |
·
obnoviti priključek stavbe na javni vodovod v skladu z določili tega
odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
pisno
obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov, |
·
odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem
vodovodu, |
·
odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot
posledice njegovega ravnanja in |
·
opravljati druge obveznosti iz tega odloka. |
|
3 Prehod za dostop do vodovodnega omrežja |
|
26.
člen |
(zagotovitev prehoda) |
(1)
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe
na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben
prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod. |
(2)
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod
nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.
|
|
4 Odvzemi vode iz javnih hidrantov |
|
27.
člen |
(odvzem vode iz javnega hidranta) |
(1)
Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje
občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč
ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje
občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega
soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju
dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim
nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri
upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe. |
(2) V
primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med
izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje
odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku
izvajalca javne službe. |
(3)
Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne
napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera. |
|
28.
člen |
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca) |
(1)
Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta
na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog
zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti
izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini
porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
(2)
Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na
nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri
tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in
izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih
mora javna gasilska služba v občini obvesti izvajalca javne službe. |
|
29.
člen |
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta) |
(1)
Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti
brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta,
nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. |
(2)
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali
poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja
in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
5 Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod |
|
30.
člen |
(obveznost prijave) |
(1)
Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. |
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem
vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe. |
31.
člen |
(stroški) |
(1)
Uporabnik mora kriti dejanske stroške: |
·
prve
nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe
novega priključka stavbe na sekundarni vodovod, |
·
odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo
povzroči uporabnik sam, |
·
rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod in
stroškov rednih vzdrževalnih del na obračunskem vodomeru, zamenjave ter
overitve obračunskega vodomera, |
·
okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare
nastale po krivdi izvajalca javne službe. |
(2)
Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena
mora plačati uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
|
(3)
Za izvedbo storitev iz tretje točke prvega odstavka tega člena, razen za
vzdrževanje priključka, skleneta uporabnik in izvajalec javne službe
pogodbo o izvajanju del in plačilu. |
(4)
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole
vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka, ki jo uporabnik
plačuje mesečno. Način obračunavanja stroškov vzdrževanja priključkov se
določi s tehničnim pravilnikom. |
|
32.
člen |
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) |
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se
pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode
izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera
izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
33.
člen |
(dostop do javnega vodovoda) |
(1)
Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti
vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in
zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Na njih in v
neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in
zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. |
(2)
Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali
nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje
garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih
podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko
povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in
vzdrževanje. |
(3)
Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe
sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu javne službe dovoli
neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih
ukrepov. |
|
6 Obveznosti izvajalcev del |
34.
člen |
(obveznosti izvajalcev del) |
(1)
Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske
infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih
poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali
gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega
vodovoda in vodovodnih priključkov. |
(2)
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega
člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu
javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s
pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. |
(3)
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod
nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno
stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne
službe in bremenijo izvajalca del. |
(4) V
primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri
izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega
odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu
javne službe in poravnati vse stroške popravila. |
(5)
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga
dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da
ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno
vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice
kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente
vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove
stroške. |
(6)
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem,
ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe. |
|
VI. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
35.
člen |
(viri
financiranja storitev) |
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
·
iz
plačil uporabnikov storitev javne službe, |
·
iz
proračuna občine, |
·
iz
dotacij, donacij in subvencij, |
·
iz
drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
|
36.
člen |
(viri
financiranja infrastrukture) |
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
·
iz
plačil uporabnikov storitev javne službe, |
·
iz
proračuna občine, |
·
iz
dotacij, donacij in subvencij, |
·
iz
dolgoročnega kreditiranja, |
·
iz
drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
|
VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe |
|
37.
člen |
(infrastruktura lokalnega pomena) |
(1)
Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki
je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro
opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se
povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno
omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov
naselij. |
(2)
Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom
in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. |
(3)
Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na
vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno
vodo. |
|
38.
člen |
(objekti in naprave v lasti uporabnika) |
(1)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti
uporabnika so vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava.
|
(2)
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na
lastne stroške. |
(3)
Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena
gospodariti tako, da je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo.
|
|
VIII.
Cene storitev javne službe |
39.
člen |
(oblikovanje cen) |
Cene
storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
|
IX. Javna pooblastila izvajalca javne službe |
|
40.
člen |
(javna pooblastila izvajalca javne službe) |
(1)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne
pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
(2)
Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti
izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom
iz upravnega postopka. |
(3)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z
občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene
na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. |
(4)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina
lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
·
razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
·
investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami,
potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
(5)
Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne
službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi
in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
(6)
Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovoda
zagotavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s
predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine. |
(7) V
katastru javnega vodovoda se vodijo podatki na način in pod pogoji, kot
jih določajo predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske
javne infrastrukture. |
|
X. Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
41.
člen |
(nadzorni organ) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski
inšpekcijski organ ter občinska uprava občine. |
(2)
Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja
odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
(3)
Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati
v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je
dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
|
|
XI. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka |
|
42.
člen |
(tehnični pravilnik) |
(1)
Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se
določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu
z določili tega odloka in drugimi predpisi. |
(2)
Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v
Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
|
43.
člen |
(cenik storitev) |
(1)
Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem
odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. |
(2)
Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem
listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
44.
člen |
(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov) |
(1)
Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov
predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega odloka. |
(2)
Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in
dopolnitve se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
XIII.
Kazenske določbe |
45.
člen |
(prekrški) |
(1) Z
globo 400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
·
se ne
priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena
tega odloka; |
·
ne
omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in
vodovodnega priključka z vodomernim mestom v skladu z določilom 33.
člena tega odloka; |
·
ne
pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 21. člena
tega odloka, |
·
ne
obnovi vodovodnega priključka, ko ga na to pisno opozori izvajalec javne
službe, |
·
ne
zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem
zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, |
·
ne
zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave
zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju, |
·
ne
zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali
zamenjavo obračunskega vodomera, |
·
ne
zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih
del na vodovodnem priključku, |
·
ne
upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo, |
·
ne
dovoli obnove vodovodnega priključka, |
·
ne
uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
·
ne
dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja, |
·
odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z
določilom prvega odstavka 26. člena tega odloka, |
·
če
uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili
prvega odstavka 27. člena tega odloka, |
·
če se
oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka, |
·
če
prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca
javne službe, |
·
če ne
vgradi obračunskega vodomera v času, ki je določen v 45. členu tega
odloka. |
(2) Z
globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
samostojni podjetnik posameznik. |
|
(3) Z
globo 250 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
(4) Z
globo 100 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
posameznika. |
|
XIV. Prehodne in končne določbe |
46.
člen |
(vgradnja vodomerov) |
Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni
vodovod, ki ne omogoča merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno
stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008) do 31. decembra 2010. |
|
47.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v
Občini Žetale (Uradni list RS, št. 86/2004). Akti sprejeti na podlagi
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Žetale (Uradni list RS, št.
86/2004) ostanejo v veljavi do sprejetja aktov na podlagi tega odloka,
če niso v nasprotju s tem odlokom. |
48.
člen |
(veljavnost odloka) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 032-0002/2010-4 |
Datum: 15.12.2010 |
|
|
Občina Žetale |
|
Župan Anton Butolen l.r. |
|