Na podlagi 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 74. in 261. člena Statuta občine Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, Št. 9/78), 2. člena Statuta Kulturne skupnosti Ajdovščina (23.2. 1982), sta Skupščina občine Ajdovščina na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. decembra 1986 in Skupščina Kulturne skupnosti občine Ajdovščina na zasedanju zbora uporabnikov in izbora izvajalcev dne 18. februarja 1987 sprejeli

ODLOK

O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV TER NARAVNIH ZNAMENITOSTI NA OBMOČJU OBČINE AJDOVŠČINA

1. člen

Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, se deli nepremičnine kulturne dediščine na območju občine Ajdovščina, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglasijo za kulturne in zgodovinske spomenike.

2. člen

Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka naselbina in zgodovinska območja ter arheološki umetnostni in arhitekturni, etnološki, zgodovinski in tehnični nepremični spomeniki.

Naravne znamenitosti so območja naravnih znamenitosti, naravni spomeniki in določene rastlinske posebnosti.

3. člen

Kot območja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov se razglasijo:

1. Ajdovščina — stari mestni jedri Ajdovščine in Šturij

2. Goče - urbano jedro

3. Hrušica - območje z arheološkimi ostalinami in domačijo Podkraj št. 101

4. Hubelj — območje izvirov in fužine

5. Šmarje - urbano jedro

6. Tabor nad Črničami - območje z arheološkimi ostalinami. Taborom in sotesko Konjščak

7. Vipava — območje jedra s spomeniki in znamenitostmi

8. Vipavski Križ — naselje

4. Člen

Kot arheološki spomeniki in območja se razglasijo:

1. Ajdovščina — Gradišče (prazgodovinsko gradišče)

2. Ajdovščina — Nemškarica (zgodnje srednjeveško grobišče)

3. Batuje — Sv. Jurij (zgodnje srednjeveško gradišče)

4. Col — Rihemberk in Šturmanik (antični utrdbi)

5. Col — območje vasi in Šance (antična naselbina in utrdba)

6. Gojače — Kozmac 7 Morlekom (prazgodovinsko gradišče, zgodnje srednjeveško gradišče in cerkev)

7. Lokavec - Gradec in Kovačevšče (prazgodovinska naselbina)

8. Lokavec — Sv. Lovrenc in Britof (antična naselbina in zgodnje srednjeveško gradišče)

9. Planina — Gradišče Sv. Pavel (prazgodovinska in antična utrjena naselbina)

10. Podnanos — Gradišče nad Hraščami (prazgodovinska in antična utrjena naselbina)

11. Sanabor — Gradišče in Sv. Pavel (prazgodovinska in antična naselbina in grobišče)

12. Slokarji - Gradišče (prazgodovinsko gradišče)

13. Šmarje — Sv. Tibot in Zavrh (antična utrdba)

14. Vrtovin - Sv Pave! (prazgodovinsko, antično in zgodnje srednjeveško gradišče)

5 člen

Kot etnološki spomeniki se razglasijo:

1. Batuje  - domačija št. 17

2. Brje — stavbni niz št. 42-44

3. Črniče — domačija z mlinom

4. Dobravlje — domačija št. 69 in 71)

5. Dolenje -- domačija št. 8 in 11

6. Gojače - domačija št. 66

7. Gradišče pri Vipavi - domačija št. H)

8. Kovk - domačija št. 29

9. Lokavec - domačija št. 183

10. Lozice - domačija št. 7

11. Lože — znamenje pred vasjo

12. Planina - domačija št. 61

13. Podgrič - znamenje

14. Podraga - domačija št. 51 (s tiso na dvorišču)

15. Podraga - znamenje (kamniti križ)

16. Predmeja - znamenje (svetilni steber)

17. Skrilje - domačija št. 28 s kapelico

18. Velike Zabije - domačija št. 71

19. Vrtovin - domačija št. 84

20. Vrhpoljc - Petrov pil

21. Vipava — znamenje Sv. Roka

6. člen

Kot umetnostni in arhitekturni spomeniki ter območja se razglasijo:

1. Batuje - č. c. sv. Ane

2. Col - graščina Trilek

3. Črniče - ž. c. sv. Vida

4. Dobravlje - p. c. sv. Petra

5. Erzclj — proti-turški tabor s cerkvama

6. OoČc - p. c. Device Marije Snežne

7. Log pri Vipavi - p. c. Device Marije Tolažnice

8. Lozice - ž. c. sv. Frančiška s kapelo Božjega groba

9. Lože — grad

10. Planina - ž. c. sv. Kancijana

11. Podbrje - kompleks gradu Roženck, graščina Schiwitzhofen in p. c. sv. Kozma in Damijana

12. Podnanos - ž. c. sv. Vida

13. Podnanos - Zajčji grad (pri »Tavčarjevih«)

14. Ravne - p. c. sv. Janeza in Pavla

15. Slap - ž. c. sv. Matije, graščinski in samostanski kompleks

16. Velike Zabije - graščina

17. Vrhpoljc - p. c. sv. Križa

18. Vrtovin — p. c. Device Marije

19. Zemono - letni dvorec

20. Žapuže — p. c. sv. Martina

7. člen

Kot tehniški spomeniki se razglasijo:

1. Gaberje — enoločni kamniti most

2. Podbreg - žaga oh potoku Močilnik

3. Podnanos - enoločni kamniti most na Pasjem repu

4. Podnanos - kamnita mostova na Močilniku

5. Slap - enoločni kamniti most

8. člen

Kot zgodovinski spomeniki se razglasijo:

a) Vojaška pokopališča iz 1. svetovne vojne

1. Ajdovščina - vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne

2. Crniče - vojaško pokopališče iz l. svetovne vojne

3. Podnanos - vojaško pokopališče iz L svetovne vojne

4. Vipava — vojaško pokopališče iz l. svetovne vojne

5. Vipavski Križ - vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne

b) Spomeniki NOB

1. Duplje - spomenik padlim borcem

2. Podnanos - spomenik padlim krajanom in Janku Premrlu-Vojku

3. Vrhpolje - kostanji fašističnega zločina

9. člen

Kot naravne znamenitosti in območja se razglasijo:

1. Gola k i in Smrekova draga — botanična lokaliteta, mrazišče in gozdni rezervat

2. Kovk — okameninc trdoživnjakov

3. Ledeniki na Nanosu - Veliki trški ledenik, Slapenski ledenik. Tri brezna v Jamcah, Mali trški ledenik s Slapenskim breznom

4. Južni in zahodni obronki Nanosa - krajinski park

5. Otlica - naravno okno pod vasjo

6. Predmeja - ledenica na Dolu

7. Selovec v Trnovskem gozdu — okamenine trdoživnjakov

8. Sinji vrh - škraplje ob cesti

9. Smrečje v Trnovskem gozdu — mrazišče

10. Strmadna na Nanosu - stopnjasto brezno in kotliči z brezni

11. Južni obronki Trnovskega gozda — krajinski park

10. člen

Natančne oznake kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti, razglašenih s tem odlokom, navedbe lastnikov spomenikov, oz. imetnikov pravice upravljanja, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, režim varstva, posamezne omejitve in prepovedi ter razvojne usmeritve so navedene v Strokovnih osnovah za razglasitev nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, ki so sestavni del tega odloka in jih hranijo: Komite za gospodarstvo in planiranje in Komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Ajdovščina.

11. člen

Skupščina občine mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnilo spremeniti v tem odloku opredeljeno lastnost spomenika oz. naravne znamenitosti. Za vsak predviden poseg ali raziskavo na tem območju morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica.

12. člen

V sistemu družbenega planiranja Skupščine občine Ajdovščina določa in uveljavlja politiko varovanja kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter opredeljuje svoje pravice in obveznosti v skladu s tem odlokom.

13. člen

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

14. člen

Za nepremične kulturne spomenike veljata varstvena režima:

Varstveni režim 1. stopnje, ki določa:

- varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,

- dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika,

- kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojni Zavod.

Varstveni režim II. stopnje, ki določa:

- varovanje spomenika v avtentični pričevalnosti,

- dejavnost v okviru spomenika mora biti s spomeniškim značajem le-tega,

- za vsak poseg je potrebno soglasje pristojnega Zavoda.

15. člen

Za arheološke spomenike veljata varstvena režima:

Varstveni režim I. stopnje, ki določa:

- varovanje vseh spomeniških sestavin v neokrnjeni in izvirni obliki,

- kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše Zavod.

Varstveni režim II. stopnje, ki določa:

- varovanje vseh pomembnejših spomeniških sestavin,

- predhodna sistematična raziskava arheološkega spomenika in po potrebi ohranitev posameznih nepremičnih sestavin.

- za vsak poseg je potrebno soglasje pristojnega zavoda.

16. člen

Za podzemeljske geomorfološke naravne znamenitosti (jame. brezna) velja varstveni režim, ki prepoveduje:

- poškodovati, uničevati ali odstranjevati sigaste tvorbe (npr. kapnike) v jamah in breznih,

- izvajati zemeljska dela v ožjem območju jame ali brezna,

- spreminjati Vegetacijsko odejo v neposredni okolici, na površju kraških jam in brezen,

- odlagati tekoče ali trde odpadke v jame in brezna ali na površje oz. Širše območje, kar bi onesnažilo naravno znamenitost,

- onesnažitev vode, ki ponikuje v jame,

- loviti in nabirati jamsko floro in favno v neznanstvene namene,

- prepovedane so vse vrste gradenj ob vhodih v jame in brezna,

- povzročati vibracije ali eksplozije v bližini jame ali brezna,

- obiskovati jame ali brezna, ki niso urejena za turistični ogled, če gre za neznanstvene namene.

17. člen

Za površinske geomorfološke naravne znamenitosti velja varstveni režim, ki prepoveduje:

- vsa gradbena dela (gradnja cest, infrastrukturnih naprav ali drugih objektov), odkopavanje ali zasipanje terena na ožjem območju znamenitosti,

- postavljanje ali polaganje površinskih energetskih vodov na ožjem območju znamenitosti.

- kopanje ali gospodarsko izkoriščanje rudnin na ožjem območju in širšem območju znamenitosti.

- odlaganje vseh vrst odpadkov na ožjem in širšem območju znamenitosti,

- povzročanje vibracij ali eksplozij na ožjem in širšem območju znamenitosti.

- postavljanje reklamnih ali drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov, zakrivanje značilnih pogledov z novogradnjami, žičnimi vodi, antenami ipd.

- športna urjenja (npr. plezanje po skalnih obelistih), ki so nevarna za izvajalca ali naravno znamenitost.

18. člen

Za geološko-paleontološke in mineraloško-petrografske spomenike velja varstveni režim, ki prepoveduje:

- odkopavati, lomiti ali razbijati kamnine oziroma okamnine na ožjem območju geološko-paleontološkega ali mineraloško-petrografskega spomenika,

- gospodarsko izkoriščati (odvzemati) kamnine, ki so predmet varstva (npr. širjenje kamnoloma, peskokopa ipd.),

- zemeljska dela (npr. izravnavanje, poglabljanje terena), ki posredno ali neposredno ogrožajo geološko-paleontološki ali mineraloško-petrografski spomenik,

- gradnje vseh vrst (stavbe, infrastrukturni objekti ipd.) na ožjem območju geološko-paleontotoškega ali mineraloško-petrografskega spomenika,

- zasipavati geološke profile ali golice,

- minirati ali povzročati vibracije, ki lahko poškodujejo geološko-paleontološki ali mineraloško-petrografski spomenik.

19. člen

Za botanične naravne znamenitosti velja varstveni režim, ki prepoveduje:

- vsako poseganje, ki bi spremenilo rastišče razmere na sami lokaliteti oz. biotopu, kot je odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnega stanja (npr. osuševanja, dviganje ali spuščanje gladine talne vode, spreminjanje kislosti ali alkalnosti voda, poplavitev, zamenjava sladke vode za slano ali narobe), odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje (odlaganje odpadnih materialov ipd.), gradnje vseh vrst ter zemeljska dela,

- trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline (zelišča, drevesa in grme),

— nabirati semena in plodove rastlin,

— spreminjati kulturo rastišča, kar bi pomenilo poseg v rastiščne pogoje (npr. izkrčenja gozda, pogozditev travnika ali pašnika, preoranje ledine ipd.),

— vsako drugo poseganje na ožji lokaliteti, ki škodljivo vpliva na rastline,

— izvajati takšna regulacijska ali merioracijska deta v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na ožji lokaliteti,

— onesnaževati zrak s prahom, aerosoli ali strupenimi plini,

— onesnaževati površinske talne ali podzemeljske vode, kar bi poslabšalo rastiščne pogoje na ožji lokaliteti.

20. člen

Za hidrološke naravne znamenitosti veljavarstveni režim, ki prepoveduje:

— onesnaževanje voda (npr. spuščanje tehnoloških odpadnih voda, tekočih odpadkov, kanalizacijskih odplak ali odlaganje odpadkov vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode),

— hidroenergetska izkoriščanja (npr. gradnje jezov, zbiralnih jezer, gradnja hidroenergetskih objektov, ipd.),

— spreminjanje naravne temperature voda in vsako drugo spreminjanje sestave vode (npr. sprememba PH, ipd.),

— spreminjanje vodnega režima,

— regulacijska dela,

— gradnje objektov na bregu ali neposredni bližini bregov.

21. člen

Za zaščitene drevorede velja varstveni režim, ki prepoveduje:

— uničevati ali (»oškodovati drevje (veje, debla, ali korenine),

— spreminjati oblikovno zasnovo drevoreda (npr. zasajati nova drevesa, kjer to ni dopustno ipd.),

— spreminjati ekološke (npr. talne in mikroklimatske) pogoje, ki so potrebni za razvoj in obstoj (npr. zviševanje in zniževanje talne vode, razsipavanje ali zniževanje zemljišča na rastišču, odkopavanje korenin, zasipavanje debla ipd.).

22. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne službe Medobčinskega inšpektoratu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.

23. člen

Občinska upravna organa, pristojna za kulturo in premoženjsko pravne zadeve izvedela vpis kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti iz 3., 4., 5., b.. 7., S. in 9. člena tega odloka v zemljiško knjigo in po razglasitvi izdata odločbo imetnikom spomenikov oz. imetnikom pravice upravljanja ter jih seznanita z režimi varstva, posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami in z drugimi obveznostmi v zvezi s spomeniki in naravnimi znamenitostmi, ki izhajajo iz Zakona o naravni in kulturni dediščini.

24. člen

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81).

25. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o razglasitvi kostanjev ob župnijski cerkvi v Vrhpolju za zgodovinski spomenik (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 17/82).

26. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.

Št.: l-63-4/K4-iy87.

Predsednik občinske skupščine

Ajdovščina, 7. januar 1987.

Silvester Čotar, I. r.