Na podlagi 39. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93,
29/95) ter 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož,
št. 11/99) je Občinski svet občine Ormož na 23. seji dne 28. 7. 2000.
sprejel |
|
ODLOK |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za |
vzhodni
gričevnat del občine Ormož |
|
I.
UVODNE DOLOČBE
|
|
1.
člen |
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za vzhodni gričevnat del občine
Ormož, ki jih je v marcu 1999 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in
inženiring d.o.o. iz M. Sobote pod številko 6/00-PUP/OR. |
|
2. člen |
Prostorski
ureditveni pogoji za vzhodni gričevnat del občine Ormož (v nadaljevanju
PUP) so izdelani v skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v letu 1997
(Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/97) in na podlagi Strokovne podlage
z morfološko, tipološko, krajinsko in urbanistično analizo obravnavanega
območja. |
|
3.
člen |
PUP za vzhodni
del občine Ormož vsebujejo : |
1.
Tekstualni del s
prilogami: |
-
obrazložitev |
-
pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij |
2. Grafični
del: |
- pregledna
karta v merilu 1:25000 |
-
izseki iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine Ormož v merilu 1:25000 |
- prikazi
območij urejanja na kartah PKN
v merilu 1:5000 (16
kart) |
|
4.
člen |
Prostorski
ureditveni pogoji določajo: |
- meje
območij urejanja in veljavnost |
- funkcijo
območij |
- merila
in pogoje za : |
vrsto posegov v prostor |
urbanistično oblikovanje posegov v prostor |
arhitektonsko
oblikovanje objektov in naprav |
oblikovanje na območju KP Jeruzalemsko-Ormoške gorice |
urejanje komunalne in energetske infrastrukture |
prometno urejanje |
druge posege, ki trajno spreminjajo prostor |
ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine |
varovanje in izboljšanje okolja |
urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite |
odstopanja. |
|
Merila in
pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo lokacijske
dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga ureja.
|
|
II.
MEJA OBMOČJA UREJANJA IN VELJAVNOST
|
|
5.
člen |
Meja območja urejanja
|
Meja
ureditvenega območja za vzhodni gričevnat del občine Ormož je razvidna
iz Pregledne karte v m 1:25000 in iz prikazov območij urejanja v m
1:5000. |
Meja območja poteka od izhodiščne točke na meji z občino Ljutomer po
zahodnih mejah katastrskih občin Lahonci, Žvab, Runeč, Stanovno,
Mihalovci, Libanja, Pavlovski vrh, Veliki Brebrovnik, po južnih mejah
k.o. Vinski vrh, Zasavci, Vitan do k.o. Vodranci. Po zunanji meji k.o.
Vodranci poteka meja PUP do meje s k.o. Grabe, poteka po njej do parcele
367/1, obkroži parcele 367/1, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 367/6 in 367/7
vse k.o. Vodranci ter zavije proti severu do poti s parc. št. 387/2. Po
severnem robu poti nadaljuje do ceste štev. 588/2, po njenem zahodnem
robu do linije južne meje parcele št. 332 k.o. Vodranci, ter naprej po
zahodnih oz. južnih mejah parcel 345/1, 375/2, 388, 389, 341, 463/1 vse
k.o. Vodranci obkroži parceli 313 in 310, preskoči na JV meje parcel
302/2, 302/1, 260/2 vse k.o. Vodranci in zaključi na državni meji s
Hrvaško. Od tu poteka po državni meji do izhodiščne točke na meji z
občino Ljutomer.
|
Ureditveno
območje
|
Ureditveno
območje zajema naslednje katastrske občine (naziv pred oklepajem) z
naselji in ledinskimi imeni vrhov in zaselkov (naziv v oklepaju): |
–
v
celoti: Cerovec Stanka Vraza (Cerovec St. Vraza), Gomila pri Kogu
(Gomila pri Kogu), Hermanci (Hermanci), Ivanjkovci (Ivanjkovci),
Jastrebci (Jastrebci, Tumpovščak), Kajžar (Kajžar), Kog (kog),
Lačavec (Lačaves), Lahonci (Lahonci, Gruškovnjak), Libanja (Libanja),
Mali Brebrovnik (M. Brebrovnik), Mihalovci (Mihalovci, Svetinje,
Trstenik), Miklavž pri Ormožu (Miklavž pri Ormožu), Runeč (Runeč,
Dobrovščak), Stanovno (Stanovno, Strezetina), Veličane (Veličane),
Veliki Brebrovnik (Vel. Brebrovnik), Vinski vrh (Vinski vrh, Krčevina),
Vitan (Vitan), Vuzmetinci (Vuzmetinci), Zasavci (Zasavci), Žerovinci
(Žerovinci, Žerovinščak), Žvab (Novi Žvab, Stari Žvab, Hujbar),
Pavlovski vrh (Pavlovski vrh) |
– delno:
Vodranci (Vodranci, Mlačine) |
|
6. člen |
Veljavnost
|
Veljavnost PUP
je neomejena in začasna. Neomejeno veljajo PUP za vsa območja
katastrskih občin v območju obdelave navedenem v 5. členu tega Odloka,
razen za območja za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov. Ta
območja so: |
-
ureditveno območje naselja Miklavž pri Ormožu |
-
ureditveno območje naselja Ivanjkovci |
-
ureditveno območje predvidenih agrooperacij v Ivanjkovski dolini |
-
ureditveno območje krajinskega parka Jeruzalemsko-Ormoške gorice.
|
Vsa območja so
prikazana v grafičnih prilogah iz 3. člena tega Odloka. |
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA
|
|
7. člen |
Območje obdelave
obsega vzhodni del občine, ki je del gričevnatih Slovenskih goric.
Naravne značilnosti območja pogojujejo močno razvito kmetijsko funkcijo,
ki je na odprtem prostoru najpomembnejša dejavnost. Predvsem je to
vinogradništvo in sadjarstvo, v dolinah pa poljedelstvo. Severna pobočja
so porasla z gozdovi. |
Osrednje območje
je zaradi posebnih krajinskih kvalitet opredeljeno kot krajinski park
(KP Jeruzalemsko-Ormoške gorice). |
|
8.
člen |
Na podlagi naravnih in ustvarjenih danosti je v dolgoročnem planu občine
Ormož glede na funkcijo območij določena namenska raba zemljišč za :
|
- poselitvena
območja (zazidana in nezazidana stavbna zemljišča namenjena poselitvi v
ureditvenih območjih strnjenih naselij in območjih zaselkov ter
razpršene gradnje) |
- odprti
prostor (območja kmetijskih zemljišč in gozdov, vodne površine,
infrastrukturni objekti) |
- območja,
ki segajo preko osnovnih območij (varstveni pasovi, območja naravne in
kulturne dediščine, raziskovalna območja, infrastrukturni koridori). |
|
Našteta območja so glede na prevladujočo dejavnost deljena na posamezne
površine, definirane v nadaljevanju odloka in označene v grafičnih
prilogah, navedenih v 3. členu tega odloka. |
|
9. člen |
1.0 poselitvena območja |
1.1
Ureditvena območja strnjenih naselij ali delov
naselja ter območja razpršene gradnje vključujejo vse dejavnosti, ki so
vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v območju s pretežno
kmetijsko dejavnostjo. |
Namenjena so predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov ter
gradnji in ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko
funkcijo, ter izboljšujejo pogoje bivanja in dela. |
Območja strnjenih naselij ali delov naselij in poselitvena območja
razpršene gradnje so deljena na posamezne površine in sicer : |
a- zazidana stavbna zemljišča
(zemljišča, ki so že gradbene parcele in so pozidana z objekti in
urejena kot dvorišča) |
b- nezazidana stavbna zemljišča (zemljišča, ki so še kmetijska
zemljišča in so vključena v območje naselja) |
c- rekreacijske in urejene zelene
površine (zemljišča, ki so vključena v območja naselij kot zelene
nepozidane površine – travnata ali utrjena igrišča, parki, obvodne
površine) |
d- zeleni pasovi, sadovnjaki (robne
površine naselij, vključene v območje naselja ki mejijo na eni strani na
stavbna zemljišča na drugi pa na odprti prostor). |
Ureditvena območja naselij in območja razpršene gradnje so v grafičnih
prilogah označena z oznako U, posamezne površine znotraj poselitvenih
območij pa so razvidne iz geodetskih podlag (temeljni katastrski
načrti). |
|
10. člen |
2.0 odprti
prostor |
2.1 Najboljša
kmetijska zemljišča |
Najboljša
kmetijska zemljišča so zemljišča z najširšo možnostjo rabe in so
namenjena izključno kmetijski rabi. To so njive in travniki v dolinah
potokov ter vinogradi in sadovnjaki na sončnih pobočjih. V grafičnih
prilogah so označena z oznako 1. |
Za nekatera
zemljišča so v planskih dokumentih predvidene kmetijske operacije
(agrooperacije) za izboljšanje kvalitete zemljišč. |
2.2 Ostala
kmetijska zemljišča |
To so zemljišča,
ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. V naravi so to pretežno
travniki in pašniki ter sadovnjaki in so označeni z oznako 2. Tudi za
ostala kmetijska zemljišča so predvidene agrooperacije. |
2.3 Območja
gozdov |
To so zemljišča,
ki so porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim
rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. |
Gozdne površine
so predvsem na severnih in strmih pobočjih ter v nižinskem delu in so
proizvodnega značaja. V nižinskem delu so posamezne skupine dreves, ter
žive meje, ki imajo varovalni značaj. V grafičnih prilogah so gozdovi
označeni z oznako G. |
2.4 Vodne
površine |
To so površine
hudourniških potokov (Ivanjkovski – Pavlovski potok, Libanja, Trnava).
Manjši odvodniki so del prevladujoče kmetijske rabe in v grafičnih
prilogah niso posebej označeni. |
2.5 Infrastrukturni objekti |
To so površine cest in železnice, ki so pretežno
vključene v poselitvena območja in v območja zaselkov in razpršene
gradnje, v odprtem prostoru pa so del prevladujoče rabe. |
Ceste v
obravnavanem območju so razvrščene v kategorije na podlagi Uredbe o
kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) in Odloka o
kategorizaciji občinskih cest v občini Ormož ( Uradni vestnik občine
Ormož, št. 2/99 in 13/99). |
Kategorizirane
državne ceste so razvidne iz grafičnih prilog iz 3. člena tega Odloka,
kategorizirane občinske ceste pa tudi iz grafične priloge k Odloku o
kategorizaciji cest v občini Ormož. |
Kategorizirane
državne ceste na obravnavanem območju so: regionalna cesta I. reda št.
230 na odseku Ljutomer – Ormož in regionalna cesta III. reda št. 726 na
odseku Stročja vas – Pavlovci. |
Kategorizirane
občinske ceste so lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Varovalni
pasovi občinskih cest znašajo obojestransko od roba cestnega sveta za
lokalne ceste 2 x 8 m, za javne poti pa 2 x 6 m. |
|
11.
člen |
3.0 območja,
ki segajo preko osnovnih območij |
3.1 Zavarovana
območja naravne in kulturne dediščine |
Območja in
objekti naravne in kulturne dediščine v občini Ormož so zavarovana s
posebnimi odloki (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
10/88, 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99), Odlok o
razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Omož, št. 9/99)). Vsa
območja in objekti so vrisani v grafične priloge, navedene v 3. členu
vključno z območjem Krajinskega parka Jeruzalemsko-Ormoške gorice. |
3.2 Raziskovalna
območja |
Celotno obravnavano območje
je tudi raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
|
3.3. Koridori in
varovalni pasovi obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih
objektov |
Širine koridorov
linijskih infrastrukturnih naprav so določene z zakonodajo, ki obravnava
posamezno napravo in s funkcionalnim zemljiščem, ki je potrebno za
gradnjo in vzdrževanje. Na obravnavanem območju so označeni koridori 20
in 10 kV daljnovoda (10 m) ter železnice (2 x 200 m) |
|
IV.
POGOJI IN MERILA
ZA VRSTO POSEGOV V PROSTOR |
|
12. člen |
Vrsto posegov delimo glede na namensko rabo in funkcijo po območjih iz
9., 10., in 11. člena tega odloka. |
Na območjih
strnjenih naselij,
za katera PUP veljajo neomejeno, so po posameznih površinah dopustni
naslednji posegi : |
|
na
območjih zazidanih stavbnih zemljišč
: |
1- novogradnja,
dozidava in nadzidava posamičnih stanovanjskih, gospodarskih,
kmetijskih, servisnih, obrtnih, pomožnih in drugih objektov glede na
obstoječo prevladujočo in dopolnilno namembnost |
2- novogradnje,
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in
omrežij |
3- novogradnja
pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih
objektov |
4- nadomestna
gradnja objektov in naprav |
5- adaptacija,
sanacija in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah |
6- odstranitev
objektov in naprav |
7- sprememba namembnosti objektov ali delov
objektov v skladu s prevladujočo namembnostjo območja |
8- postavitev
začasnih montažnih objektov (kioskov) in stojnic za občasno prodajo |
9- postavitev
obeležij, spomenikov in reklamnih objektov |
10-
odstranitev in postavitev ograj |
11-
odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije |
12-
ureditev zunanjih površin |
13-
komunalne ureditve |
14-
vodnogospodarske ureditve |
15-
parcelacija zemljišč |
|
Prevladujoča
namembnost v strnjenih naseljih in delih naselij in v območjih razpršene
gradnje je stanovanjska in poljedelska (proizvodni kmetijski objekti –
hlevi), v obcestnih naseljih na slemenih pa prevladuje vinogradništvo in
sadjarstvo, v poselitvenih območjih pa vinske kleti in sekundarna
stanovanja. |
Dopolnilne
namembnosti so: oskrba, servis, storitev, zabava in ostalo, kar vpliva
na povečanje kvalitete življenja in ne vpliva negativno na okolje. |
Na območjih
nezazidanih stavbnih zemljišč |
1- novogradnja
posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, servisnih, obrtnih,
pomožnih in drugih objektov, ter poznejša sprememba namembnosti glede na
prevladujočo in dopolnilno namembnost |
2- novogradnje,
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in
omrežij |
3- postavitev
začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo |
4- postavitev
obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov in neprometnih
znakov |
5- odstranitev
in postavitev ograj |
6- odstranitev
in ponovna zasaditev visoke vegetacije |
7- ureditev
zunanjih površin |
8- komunalne
ureditve |
9- vodnogospodarske
ureditve |
10-
parcelacija zemljišč |
|
Na območjih
za rekreacijo in na urejenih zelenih površinah (igrišča, parki, obvodne
površine) |
1- novogradnja
in dogradnja (prizidava in nadzidava) športnih in rekreacijskih objektov |
2- novogradnje,
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in
omrežij |
3- odstranitev
objektov in naprav |
4- postavitev
začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo |
5- postavitev
začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve |
6- postavitev
obeležij, spomenikov in reklamnih objektov |
7- komunalne
ureditve |
8- ureditev
zunanjih površin |
9- zasaditev
visoke vegetacije |
10-
postavitev ograj |
|
V zelenih
pasovih, sadovnjakih (robovi naselja) : |
1- gradnja
in dogradnja gospodarskih objektov |
2- manjše
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav |
3- vodnogospodarske
ureditve |
4- dopolnilna
zasaditev |
5- postavitev
in odstranitev ograj |
|
13.
člen |
Na območjih zaselkov in razpršene gradnje za katera PUP veljajo neomejeno so dopustni
vsi posegi, navedeni v 12. členu tega Odloka za vse vrste stavbnih
zemljišč. Pri tem je potrebno upoštevati, da so območja razpršene
gradnje prvenstveno namenjena za stanovanja in kmetijstvo (poljedelstvo,
vinogradništvo, sadjarstvo), za druge dejavnosti pa le, če dopolnjujejo
osnovno dejavnost. |
Sprememba namembnosti obstoječih vinskih kleti v gostinske objekte
(vinotoče) je dopustna le, če ima objekt zagotovljen dostop in če so
upoštevani pogoji glede funkcionalnega zemljišča. |
|
14. člen |
Najboljša kmetijska zemljišča |
Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski
rabi, tudi na zemljiščih predvidenih agrooperacij so poleg primarne rabe
dopustni naslednji posegi : |
- dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih objektov in naprav |
- gradnja
dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah (hlevi in drugi
gospodarski objekti) ob pogoju, da funkcionalno zemljišče novega objekta
z večjim delom sega na stavbno zemljišče |
- gradnja
gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) v obcestnih
naseljih na slemenih in vrhovih in v naseljih razpršene gradnje v
vinorodnih gričevnatih območjih |
-
vodnogospodarske ureditve |
-
vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah |
-
ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva |
-
postavitev ograj |
-
širitev pokopališč |
-
postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva
(rastlinjaki) |
-
ureditev travnatih igrišč na travnikih ali pašnikih |
-
ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh |
|
Dopolnilni kmetijski objekti (proizvodni objekti in ostali gospodarski
objekti ter pritikline) so lahko v celoti izven obstoječih stavbnih
zemljišč, vendar novo funkcionalno zemljišče ne sme presegati velikosti
obstoječega. |
Gradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) je možna
ob pogoju, da se parcelo ali del parcele stika z obstoječim stavbnim
zemljiščem in da je do parcele urejena komunalna infrastruktura. |
|
15. člen |
Ostala kmetijska zemljišča |
Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi: |
- gradnja
in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav |
- gradnja
dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah (hlevi in drugi
gospodarski objekti) ter pritikline, ob pogoju, da velikost
funkcionalnega zemljišča novih objektov ne presega velikosti obstoječega
stavbnega zemljišča, ki je v lasti investitorja |
- gradnja
gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) v obcestnih
naseljih na slemenih in vrhovih in v naseljih razpršene gradnje v
vinorodnih gričevnatih območjih |
-
ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva |
-
vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah |
-
ureditev rekreacijskih in športnih površin |
-
vodnogospodarske ureditve |
-
širitev pokopališč |
-
postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma,
športnih in drugih prireditev |
-
postavitev ograj |
-
odstranitev obstoječih objektov in naprav |
-
ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
Gradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) je možna
ob pogoju, da se parcelo ali del parcele stika z obstoječim stavbnim
zemljiščem in da je do parcele urejena komunalna infrastruktura. |
|
16.
člen |
Območja gozdov |
Na območju
gozdov so dopustni naslednji posegi: |
-
novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko in lovsko
dejavnost |
-
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav |
-
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah |
-
vodnogospodarske ureditve |
-
ureditev vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdno
gojitvenem načrtu |
-
ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh. |
|
Odstranitev
skupine dreves, posameznih dreves in živih meja v gozdnih površinah, ki
imajo varovalno funkcijo ni dopustna. |
Negozdna
zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati. |
Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati. |
Za posege v
območjih gozdov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. |
|
17. člen |
Območja vodnih
površin |
Na območjih
vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo (obvodna zemljišča) so
dopustni naslednji posegi: |
-
tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah |
-
vodnogospodarske ureditve |
-
ureditve manjših zajemališč požarne vode |
-
ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
Odstranitev
vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna. |
|
18. člen |
Območja
infrastrukturnih objektov (cest in železnice) in varovalnih pasov |
Na območjih
infrastrukturnih objektov so dopustni naslednji posegi: |
-
tekoča vzdrževalna dela |
-
rekonstrukcije |
-
gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč |
-
gradnja kolesarskih in peš površin s počivališči |
-
gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij. |
Na območju varovalnih pasov
infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša
upravljalec tega objekta. |
Varovalni pasovi
infrastrukturnih objektov in naprav so določeni z zakonodajo, ki ureja
posamezen infrastrukturni objekt ali napravo. |
Gradnja in
postavitev nadzemnih naprav, ter ograj ali saditev drevja v polju
preglednosti (pregledni trikotnik, pregledna berma) ob križiščih in
priključkih na kategorizirane ceste ni dopustna. |
|
19. člen |
Zavarovana
območja naravne in kulturne dediščine |
Območja in
objekte naravne in kulturne dediščine v občini Ormož urejata dva Odloka:
Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Omož, št. 9/99)
in Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/88, 37/92 in Uradni
vestnik občine Ormož, št. 9/99). |
Za posege na
zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (Zakon o varstvu kulturne
dediščine, Uradni list RS, št. 7/99) in kulturnovarstveno soglasje na
projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda. Za posege na zavarovanih
objektih in območjih naravne dediščine si je potrebno pridobiti
predhodno soglasje pristojnega zavoda. |
|
20.
člen |
Raziskovalni prostor |
Na celotnem območju obdelave
so dopustna vrtanja in izkopi za raziskavo nafte, plina, geotermalne
vode in mineralnih surovin pod pogojem, da posegi trajno ne spreminjajo
namenske rabe ter obstoječega stanja na površju in v podtalju. |
|
21. člen |
Koridori
obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov |
Na območjih
komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že
našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih
predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod pogoji iz
zakonodaje, ki ureja posamezno področje. |
|
22.
člen |
Na območjih predvidenih izvedbenih načrtov v Miklavžu pri Ormožu in
Ivanjkovcih so do sprejema le-teh dopustni vsi posegi, navedeni v
12. členu tega odloka za zazidana stavbna zemljišča, razen: |
- gradnje
in dograditve gospodarskih, kmetijskih in obrtnih objektov |
- nadomestne
gradnje kmetijskih in obrtnih objektov |
- adaptacija
in sanacija na obstoječih kmetijskih in obrtnih objektih |
- sprememba
namembnosti objektov v kmetijsko ali obrtno dejavnost |
Na nezazidanih stavbnih zemljiščih so do sprejema izvedbenega načrta
dopustni naslednji posegi: |
- gradnja posamičnih stanovanjskih objektov na že
formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena
minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto |
- novogradnja, dograditev in nadomestna gradnja
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij |
- parcelacija za določitev stavbnih parcel,
prometnih površin, infrastrukturnih koridorjev ter za druge posege v
prostor |
- nadzidava in prizidava obstoječih objektov |
- gradnja oziroma postavitev začasnih objektov za
sezonsko turistično ali gostinsko ponudbo pod pogojem, da je z njihovo
odstranitvijo mogoče vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.
|
|
23.
člen |
Na območju predvidenega izvedbenega akta za ureditev Ivanjkovske
doline so do sprejema le-tega dopustni vsi posegi na zazidanih in
nezazidanih stavbnih parcelah, navedeni v 12. členu tega Odloka. |
Na območjih
kmetijskih zemljišč, gozdov in vodnih površin so do sprejema izvedbenega
akta dopustni posegi: |
-
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav |
-
tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. |
|
Na območjih, ki
segajo preko osnovnih območij so do sprejema izvedbenega akta dopustni
vsi posegi iz 18., 19., 20. in 21. člena tega Odloka. |
|
24. člen |
Na območju
predvidenega izvedbenega akta za območje Krajinskega parka
Jeruzalemsko-Ormoške gorice so po posameznih območjih namenske rabe
dopustni naslednji posegi: |
- na
zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih v vseh vrstah naselij so
dopustni vsi posegi, navedeni v 12. členu tega odloka, razen: |
- gradnja
sekundarnih stanovanj (vikendov) |
- na
območjih odprtega prostora so na vseh površinah in območjih opredeljenih
v 10. členu tega Odloka dopustna le vzdrževalna dela na obstoječih
objektih, napravah in površinah, vodnogospodarske ureditve in
rekonstrukcije infrastrukturnih objektov. |
Za vse posege na
območju Krajinskega parka je potrebno pridobiti mnenje, oz. soglasje
pristojnega Zavoda. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
POSEGOV V PROSTOR
|
|
25.
člen |
Posege v
območjih naselij, zaselkov in na območjih razpršene gradnje ter posege
na območjih ostalih površin, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu z
merili, ki določajo morfološke in tipološke ter prostorske značilnosti
posameznih območij. |
Morfološka
merila
so določena za naslednje oblike naselij oziroma dele naselij: |
A – naselja s
centralno funkcijo
– po obliki večja gručasta obcestna naselja, formirana okrog
funkcionalnega ali pomenskega prostora. Na tem prostoru je tudi krajevna
dominanta.V to skupino uvrščamo naselja Miklavž pri Ormožu in Ivanjkovci
in so v grafičnih prilogah označena z dodatno oznako A. |
|
B – gručasta
naselja
– strnjena naselja ali deli naselij, v katerih so stavbe razpostavljene
nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupinah. V to skupino
uvrščamo strnjeni del naselij: Vitan, Žerovinci, Svetinje, Vuzmetinci,
Veliki Kog. Označena so z dodatno oznako B. |
|
C – obcestna
naselja
na slemenih in vrhovih z značilno obcestno razporeditvijo stavb s
poudarjeno obcestno gradbeno linijo |
V
skupino uvrščamo naselja in dele naselij ter zaselke z ledinskimi imeni:
Gruškovnjak, Lahonci, Hujbar, Žerovinci, Žerovinščak, Cerovec Stanka
Vraza, Gomila, Runeč, Novi Žvab, Stari Žvab, Stanovno, Stanovščak,
Trstenik, Pavlovski vrh, Veliki Brebrovnik, Mali Brebrovnik, Kajžar,
Vinski vrh, Zasavci, Mali Kog, Lačaves, Veliki Kog, Tumpovščak.
|
Območja so v grafičnih prilogah označena z dodatno oznako C. |
F - značilna
veduta ali dominanten objekt
– naselje ali
del naselja z značilno dominanto ali arhitekturno posebnostjo,
najpogosteje so to dvorci ali cerkveni objekti na vrhovih in slemenih.
|
V skupino
uvrščamo zaselek Svetinje. |
|
U – razpršena
gradnja
– raztresena, razpostavljena, razdrobljena ali raztegnjena naselja in
deli naselij, ki v celoti (v katastrski občini) pomeni naselje. |
V skupino sodijo
vsa stavbna zemljišča razpršene gradnje, ki so v grafičnih prilogah
označeno z oznako U. |
|
26.
člen |
Morfološka merila za naselja
s centralno funkcijo (Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci)
|
- v
centralnem delu naselja ni dovoljena gradnja proizvodnih kmetijskih
objektov |
- v
jedru naselja naj prevladujejo objekti z javnimi funkcijami |
- čim
bolj izkoristiti stavbna zemljišča |
- širitve
je potrebno urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja,
tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel, ter načinom
umeščanja stavb na parcelo |
- možno
je oblikovanje novih tipov morfoloških enot ob upoštevanju lokalnih
značilnosti. |
|
Za vsa naselja
iz te skupine je predvidena izdelava posebnih izvedbenih načrtov, zato
so merila napotek za izdelavo le-teh. |
|
27. člen |
Morfološka
merila za gručasta naselja |
-
nadaljevati zgoščevanje gradnje znotraj gruče |
-
ohranjati križno zasnovo komunikacij |
-
ohranjati merila in velikost objektov |
-
ohranjati vaški rob. |
|
|
|
28. člen |
Morfološka merila za
obcestna naselja na slemenih, hrbtih in vrhovih
|
-
ohranjati obstoječo obcestno gradbeno linijo |
-
ohranjati dominantno vlogo javnih objektov |
-
ohranjati tlorisno in višinsko značilne gabarite. |
|
29. člen |
Morfološka
merila za razložena in raztresena naselja ( razpršena gradnja)
|
-
ohranjati zelenje |
-
ogibati se pravilne parcelacije |
-
upoštevati orientacijo novih objektov |
-
izpostavljene gradnje prilagoditi kraju značilni arhitekturi |
-
težiti k lokalni koncentraciji zazidave v gruče in zaselke |
-
ohranjati vaški rob. |
|
30.
člen |
Morfološka
merila za naselja ali dele naselij z značilno dominanto ali arhitekturno
posebnostjo. |
- vinski
gabariti novogradenj v bližini izpostavljenih dominant ne smejo
presegati višine značilnega objekta. |
|
31.
člen |
Prostorska
merila
za določanje gradbenih parcel, velikosti funkcionalnih zemljišč ter za
odmike in ureditev parcel se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak
posamezen primer. Pri tem je potrebno upoštevati: |
-
namembnost in velikost objekta ali naprave |
-
obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah |
-
obstoječo infrastrukturo |
-
obstoječo zasaditev |
-
dovozni priključek na javno cesto |
-
tradicionalno zasnovo parcele na posameznih območjih naselij. |
|
32. člen
|
Gradbena parcela
|
Velikost, oblika
in lega gradbene parcele se določa ob upoštevanju morfoloških meril za
posamezno obliko naselja in sicer : |
v
gručastih naseljih je parcela pravokotna, z ožjo stranico ob cesti.
Širina parcele ob cesti je od 16,00 do 24,00 m. Globina parcele naj ne
presega 50,00 m. |
V razpršenih
delih naselij so parcele lahko različnih oblik in velikosti. Pri
razporeditvi objektov se mora upoštevati možnost za večjo osončenost
bivalnih objektov in dvorišč. |
V obcestnih naseljih na slemenih, hrbtih in vrhovih je parcela
pravokotna, z ožjo stranico ob cesti. Širina parcele je lahko od 10,00
do 20,00 m za gospodarske objekte (vinske kleti, zidanice) in počitniške
hišice, ter od 16,00 – 24,00 m za stanovanjske in ostale objekte.
Gradnja objektov v notranjost parcele, izven obstoječe gradbene linije
ni dopustna, razen pritiklin kot prizidkov. |
V naseljih s
centralno funkcijo so parcele pravokotne na komunikacijo, širine od
16,00 – 24,00 m. Za javne objekte in objekte večjih dimenzij v
velikosti in obliki parcele ni omejitev. |
pri
razporeditvi objektov v obcestnih naseljih je potrebno upoštevati
zaporedne odmike in zaporednost objektov po namenu – stanovanjski del ob
cesti, gospodarski objekti, pritikline v notranjosti.
gospodarski komunalni
objekti (gnojišča, gnojne jame) morajo biti v notranjosti parcele. |
|
33. člen |
Funkcionalno
zemljišče |
Funkcionalno
zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v
obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če
funkcionalnega zemljišča ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane
parcele, se lahko to predvidi na drugem za to ustreznem zemljišču,
vendar v oddaljenosti manj kot 30 m. |
Funkcionalno
zemljišče za stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline znaša do
3,0 m od fasade, širina dovoza je 3,0 m. Za kmetijske proizvodne objekte
(hleve) in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne
delavnice) znaša funkcionalno zemljišče do 4,0 m od fasade, širina
dovoza je 4,0 m. Za vinske kleti in vikende znaša funkcionalno zemljišče
1,0 m od fasade, širina dovoza je 2,5 m. |
|
34. člen |
Dodatna
funkcionalna zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti so parkirišča. Le-ta
se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi
zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati
naslednje kriterije: |
|
dejavnost |
število parkirnih mest (PM) na enoto |
Stanovanjski objekti
- enodružinske hiše
- počitniške hiše
- večstanovanjski objekti |
1 PM
1 PM
1 PM za stanovanje |
poslovni prostori (pisarne) |
1 PM na 30 m2 neto površine |
prodajni prostori |
1 PM na 30 m2 koristne površine |
gostinski objekti |
1 PM na 8 sedežev |
gostišča s prenočišči |
1 PM na 2 ležišči
1 PM na 4 sedeže |
prireditveni prostori |
1 PM na 5 sedežev |
zdravstveni domovi |
1 PM na 30 m2 koristne površine |
šole, vrtci |
1 PM na 2 zaposlena |
obrtne delavnice, servisi |
1 PM na 2 zaposlena |
pokopališča |
1 PM na 30 grobov |
|
35.
člen |
Odmiki
|
Odmiki objektov
in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo
normalno vzdrževanje, omogočajo pozidavo sosednjih parcel ne poslabšajo
bivalnih pogojev v objektu ter zagotavljajo osončenost sosednje parcele
in bivalnega objekta. Bivalni objekti morajo biti osončeni čez celo leto
vsaj 2 uri dnevno. |
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. |
Najmanjši odmik
objektov od sosednje parcelne meje je 4.00 m brez pogojev, razen v
naslednjih primerih: |
-
če
gre za strnjeno vrstno zazidavo, kjer se objekti locirajo na mejo |
-
če
gre za tradicionalni manjši ali večji odmik pri zaporedni zazidavi na
parcelno mejo |
-
če
gre za gradnjo objekta, ki presega višino dveh stanovanjskih etaž nad
terenom, ali je na sosednji parceli višji objekt že zgrajen. V takem
primeru mora odmik med objekti znašati toliko, kolikor znaša višina
najvišjega bližnjega objekta. |
|
Odmiki, manjši
kot 1,0 m so dopustni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, razen
pri strnjeni vrstni zazidavi. |
Pri odmikih
nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. |
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4,00 m,
od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. |
Odmiki med
objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo
varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik
med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši kot znaša
maksimalna višina sosednjih objektov. |
Pri odmikih od
vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila
Zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih
območij in morske obale ter si od lastnikov ali upravljalcev
vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje. |
|
36. člen |
Dovozni priključek |
Vsak objekt na
zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in
varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o
javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po
možnosti za več objektov skupaj skupni priključek. |
Javni objekti in
lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih
mest v skladu s kriteriji iz 34. člena tega odloka. |
|
37. člen |
Ureditev parcele |
Pri lociranju
novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati
prostorsko zasnovo naselja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo.
Dopustni so le nujni poseki. |
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del
parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo
avtohtono vegetacijo. |
Višina zemljišča
ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča. |
Parcele, ki mejijo na gozdne površine je potrebno načrtovati tako, da se
ohrani obstoječi gozdni rob, novi objekti pa morajo biti oddaljeni od
gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
|
|
38. člen |
Ograje |
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni
objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcelne
meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v
ureditvenih območjih strnjenih naselij morajo biti ob cesti praviloma
žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1.30 m. |
Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob
zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oz. preprečiti dostop. Ograja
mora biti transparentna in označena tako, da ni nevarno za divjad in
ptice. Višina se prilagodi namenu. |
Za postavitev ograj v odprtem prostoru in v bližini gozdov je potrebno
pridobiti soglasje pristojne lovske organizacije, ki gospodari z
divjadjo. |
Za postavitev
ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od
lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti
soglasje. |
Ograditev gozdov
ni dovoljena, razen v primerih, ki jih določa zakon o gozdovih.
|
|
39. člen |
Postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične
opreme
|
Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen
čas v strnjenih naseljih ali strnjenih delih naselij. Pri tem je
potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša do 1,0 m
od objekta, oziroma do 3,0 m na prodajni strani. |
Obeležja, verska
znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti
ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne
zastirajo značilnih pogledov. |
Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. |
Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Le-ti se
lahko postavijo le v centralnih naseljih na mestih, ki so za to določena
v izvedbenem načrtu. V odprtem prostoru postavitev velikih reklamnih
panojev ni dopustna. |
|
|
VI. POGOJI
IN MERILA ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
40. člen |
Merila in pogoji
za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo: |
-
tlorisne velikosti in oblike objektov |
-
višinske gabarite |
-
obliko in naklon strehe, ter kritino |
-
oblikovanje in obdelavo fasad. |
|
41. člen |
Tlorisna velikost |
Tlorisna
velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma
velikosti in legi funkcionalnega zemljišča ter namembnosti objekta.
|
Pri novogradnjah
in dozidavah v vseh oblikah naselij se morajo ohranjati merila in
velikosti za naselje značilne zazidave. Večje objekte je potrebno
razčleniti v manjše stavbne mase po principu tradicionalne domačije. |
Velikosti
vinskih kleti (zidanic) ter stanovanjskih in počitniških objektov v
obcestni naseljih (C) na grebenih in vrhovih vinorodnih območij ne smejo
presegati velikosti že zgrajenih tradicionalnih objektov (60 m2 tlorisne
površine). |
Objekti, ki se
bodo gradili v bližini dominantnih objektov v osrednjem delu naselja ne
smejo presegati tlorisne velikosti dominirajočega objekta. Dominantni
objekti so označeni v grafičnih prilogah. |
|
|
42. člen |
Oblika
objektov
|
Tlorisna oblika osnovnih objektov in pritiklin mora biti podolgovata v
razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Tlorisna oblika objektov v
sklopu stavbnega kompleksa na parceli je lahko tudi lomljena, če je taka
oblika značilna za ožje obravnavano območje. |
|
43. člen |
Višinski gabariti |
Pri določanju
višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja.
Novi ali dograjeni objekti ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih
objektov. |
Višinski
gabariti ne smejo presegati obstoječega gabarita v jedru naselja. |
Etažnost se
proti robu naselja znižuje do pritlične etažnosti. |
Višina
individualnih stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž
nad terenom. Višina stanovanjske etaže je 2,80 m. |
Višina
vinogradniških objektov (vinske kleti) počitniških, stanovanjskih in
drugih objektov na grebenih in vrhovih v vinorodnih območjih ne sme
presegati 1,5 stanovanjske etaže nad terenom na izpostavljenem pobočju. |
Višina nad P + 2
nad terenom je dopustna le pri javnih in obrtno-servisnih objektih v
gručastih centralnih naseljih. |
Pri vseh
objektih, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo je potrebno
upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora
znašati najmanj 1:1 ali več v korist strehe. Drugačno razmerje je možno
izjemoma pri javnih, obrtnih in servisnih objektih, kjer so dopustni
manjši nakloni strešin. |
Pri določanju
višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno
upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v
skladu z določili 35. člena tega odloka. |
|
44. člen |
Strehe |
Obliko, naklon,
velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
podobi naselja ali dela naselja. |
Vsi predvideni
objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu
(enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so
dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v
podaljšku strehe osnovnega objekta. |
Ravne strehe niso dopustne. |
Naklon strehe
mora biti od 33 - 45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz
materiala, podobnega opeki. |
Smeri slemen
morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. |
Strehe so lahko
zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje
strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake
osnovni strehi. |
Strehe nad
pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način,
kot nad osnovnim objektom. |
|
45.
člen |
Oblikovanje
in obdelava fasad
|
Pri novogradnjah
in pri posegih na obstoječih objektih se uporabijo avtohtoni, za območje
značilni materiali (opeka, les, kamen). V območjih vaških jeder, ob
dominantnih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ter v
naseljih in posameznih objektih na vrhovih in grebenih vinorodnih
območij ni dopustna uporaba materialov kot so – obloge iz umetnega
kamna, keramične plošče, fasadna opeka, stekleni zidaki ali drugi umetni
materiali. |
V vseh
morfoloških enotah oziroma oblikah naselij je potrebno upoštevati
naslednje pogoje: |
-
fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni
zidec je opleskan s temno barvo |
-
ulične fasade do gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na
teh fasadah niso dopustni balkoni ali terase. Fasadni elementi so enaki
in razporejeni enakomerno. |
-
opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve |
izpostavljene
fasade na grebenih in vrhovih morajo biti zasajene z domačo avtohtono
vegetacijo. |
|
46. člen |
Oblikovanje
kioskov in stojnic
|
Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V enem naselju
oziroma zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe
in enake barve, razen če gre za kratkotrajno začasno postavitev.
|
|
47. člen |
Oblikovanje obeležij, verskih
znamenj, spomenikov, reklamnih objektov in naprav, neprometnih znakov in
drugih objektov ulične opreme |
Pri oblikovanju
naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska
merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati
velikosti fasad ali fasadnih elementov. |
V enem naselju
ali zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno. |
Reklamne objekte
in naprave je dopustno postavljati in nameščati v skladu z Odlokom o
plakatiranju in oglaševanju v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož,
št. 14/98). |
|
VII. POSEBNI
POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ IN OBJEKTOV NA OBMOČJU KRAJINSKEGA PARKA
JERUZALEMSKO-ORMOŠKE GORICE |
|
48. člen |
Na območju
Krajinskega parka Jeruzalemsko-Ormoške gorice je do sprejema posebnega
prostorskega akta dopustno izvajati vse posege, ki jih dopuščajo
predhodni členi pod naslednjimi oblikovalskimi pogoji: |
- na
vrhovih in grebenih je potrebno dosledno ohranjati merila in velikosti
značilne zazidave |
- velikosti
novih objektov ne smejo presegati velikosti že zgrajenih tradicionalnih
objektov in že zgrajenih dominantnih objektov v centralnem delu naselja |
- tlorisna
oblika objektov mora biti podolžna lomljena ali atrijska, razmerje
stranic mora biti med 1: 1,5 do 1:2 ali več |
- višina
objektov ne sme presegati 1,5 stanovanjske etaže na izpostavljeni strani |
- višinsko
razmerje med fasado in streho mora biti 1:1 ali več v korist strehe |
- strehe
morajo biti enakostranične dvokapnice z nakloni med 35 in 45 stopinj,
lahko imajo mansarde pravokotne na osnovno streho, lahko so zaključene s
čopi. |
- kritina
mora biti opečna |
- pri
obdelavi fasad je potrebno upoštevati vsa določila iz 45. člena tega
Odloka. |
|
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
49.
člen |
Predvideni
gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so
dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki jih
je možno opremiti. |
Komunalno
opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno
cesto in ima v bližini priključke za elektriko ter rešeno vodooskrbo in
odvajanje vseh odpadnih voda. |
|
50. člen |
Vodooskrba |
Vsi predvideni
objekti v sklopu naselij in zaselkov, ter predvideni posamični
stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno
vodovodno omrežje. |
Gradnja
objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je
gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno
dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod. |
Gradnja objektov
v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni
proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja
namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno
urediti ustrezne požarne bazene, oz. zagotoviti odvzem iz obstoječih
vodnjakov ali vodnih površin. |
Pri gradnji
objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od
cevovodov javnega vodovoda. |
Do sistema
vodooskrbe za celotno občino je potrebno vse obstoječe vodne vire, iz
katerih se oskrbujejo naselja in zaselki, ustrezno sanirati ter
zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. |
Za proizvodne in
kmetijske objekte z večjo porabo tehnološke in sanitarne vode je možno
vodo zagotoviti tudi iz lastnih vodnjakov. V tem primeru morata biti
priključka na javni vodovod in lastni vodni vir ločena. |
|
51. člen |
Odvajanje
odpadnih voda
|
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni
stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo
priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko
omrežje. |
V ureditvenih
območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni
kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali
skupinskimi vodotesnimi, troprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po
potrebi praznijo. |
Vsebina greznic
se ob praznenju mora praviloma odvažati na bližnjo komunalno čistilno
napravo. Izjemoma se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne
kmetijske površine, ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
Vsebina greznic
se ne sme izpuščati v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike
površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na
varstvene pasove pitne vode. |
V ureditvenih
območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene
površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja
meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne
kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske
odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa. |
Objekti z
agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.
|
|
52. člen |
Odvajanje in
zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja
individualno (gnojnične jame in gnojišča). |
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka.
Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne
kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev Uredbe o
vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Gnojevka se mora takoj
podorati. |
V naseljih,
zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer
so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno
sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli, najkasneje v roku 2 let
od uveljavitve tega odloka. |
|
53.
člen |
Zbiranje in
odstranjevanje odpadkov |
Zbiranje, odvoz
in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih
izvaja pristojna komunalna organizacija. |
Dovoljeno je
zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za
predelavo v kompost. |
Odjemna mesta za
odpadke na pokopališčih morajo biti praviloma urejena znotraj ograje in
ne na vidno izpostavljenih mestih. |
Pri novih
objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. |
Zbiranje
posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov ter na
način, ki ga predpisuje Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki
vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96).
|
54. člen |
Oskrba z
električno energijo |
Objekti se
priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v
svojem soglasju. |
Novi in
nadomestni električni vodi in priključki se izvedejo zemeljsko. |
V strnjenih
naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih,
površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna
razsvetljava. |
Pri lociranju
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike pod pogoji
upravljalca. |
|
55. člen |
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez |
Telefonsko
omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno
medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oz.
lokacijski načrt. |
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in
drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
|
Za posamezen
poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je
potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje. |
Pri novogradnjah
in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.
|
Pri lociranju
objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektomagnetnim
sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja naravnega
in življenjskega okolja preveriti morebitne prekoračitve mejnih
vrednosti v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) |
|
56. člen |
Plinovodno omrežje
|
Plinovodno
omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih
strokovnih podlag, ki jih pripravi upravljalec in so usklajene s
planskimi usmeritvami občine. |
Pri posegih v
varovalnem koridoru obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno
pridobiti soglasje upravljalca plinovoda. |
|
|
VIII. MERILA
IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
57. člen |
Urejanje
prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi,
ki urejajo promet (cestni, železniški). |
Za vsak objekt v
200 m varovalnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti soglasje
Slovenskih železnic. |
Postavitev ali
gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja
podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s
soglasjem upravljalca ceste. |
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne
dokumentacije in v skladu s predpisi. |
Predvideni priključki na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih,
morajo biti izvedeni pravokotno na os ceste z zagotovljeno preglednostjo
in tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo. |
Pri lokaciji
novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne
priključke za več objektov. |
Prometne
površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do
objektov z vseh strani za primer intervencije. |
Parkiranje
javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni
dopustno, razen na mestih, ki so za to določena. |
Parkirni
prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od
cestišča. |
Objekti, ki so
locirani v neposredni bližini javnih prometnih površin morajo na strešni
kritini imeti snegobrane. |
|
X. MERILA IN
POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR |
|
58. člen |
Merila in pogoji
za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo
na urejanje površin in območij v vseh namenskih površinah odprtega
prostora in sicer: |
-
ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč |
-
manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih (do
velikosti 10 ha) |
-
namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha |
-
ureditev ali sanacija vinogradov ali sadovnjakov |
-
manjše regulacije |
-
gradnja mostov |
-
ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali
drugih posegov |
-
druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti. |
|
Poleg že
navedenih pogojev iz prejšnjih členov je pri naštetih ureditvah potrebno
upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih vrednot
in sicer : |
-
ohranitev značilne krajinske podobe območja |
-
ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov |
-
ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije. |
|
Pri urejanju
območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi
posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje. |
Za vse
predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V
postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske
službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora. |
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten le v
sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so evidentirane v
planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi ustrezne
prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).
|
Odpiranje novih
izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le do velikosti, podane v
planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag. |
|
Ureditev
terasastih vinogradov in sadovnjakov je dopustna le ob soglasju
pristojnega kmetijskega zavoda in pristojnega zavoda za varstvo naravne
dediščine. |
|
|
XI. MERILA IN
POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE, KULTURNE
DEDIŠČINE |
|
59. člen |
Naravna
dediščina je na območju občine Ormož zavarovana z Odlokom o razglasitvi
naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/88, 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99).
|
Kulturna
dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji,
zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov
v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/88, 37/92 in
Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99). |
Pri izdelavi
lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj
navedenih odlokov, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih
ali v njihovi bližini. |
Za posege na
zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (Zakon o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in kulturnovarstveno soglasje na
projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda. |
Za posege na
zavarovanih objektih in območjih naravne dediščine si je potrebno
pridobiti predhodno soglasje pristojnega zavoda. |
Vsa območja in
objekti so razvidna iz grafičnega dela PUP. |
|
XII. MERILA
IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
60. člen |
Odstranjevanje
in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno
nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
|
Za zagotovitev
kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati
vse obstoječe vire onesnaženja kot so: |
- nekontrolirano
izpuščanje odpadnih voda; |
- prekomerno
izpuščanje zračnih emisij; |
- nezavarovana
ali neustrezna skladišča tekočih goriv; |
- divja
odlagališča komunalnih odpadkov; |
- nelegalne
gramozne jame, peskokope, glinokope ipd.. |
|
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati
bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte. |
Proizvodna ali
obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup,
smrad, ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma
na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora v skladu z Zakonom o
varstvu okolja in na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere
je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list
rs, št. 66/96, 12/00) biti
izdelano Poročilo o vplivih na okolje. |
Če je v
strnjenem naselju ali zaselku več posamičnih kmetijskih ali drugih
objektov, katerih skupna kapaciteta bo presegala kapacitete iz uredbe,
ter obstoja sum prekomerne obremenitve okolja se izdela Poročilo o
vplivih na okolje. |
Vse trajne
spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s
spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti
ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje. |
|
61. člen |
Varstvo pred
hrupom
|
Pri vseh posegih
v prostor, v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi
s področja varstva pred hrupom. |
Na podlagi
Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.
45/95) uvrščamo pretežni del občine v območje s III. stopnjo varstva
pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so
sestavni del odloka. |
Za vse posege, za katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva,
da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno
mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje
ali odpravo prekomernih vplivov. |
|
62. člen |
Varstvo
zraka
|
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri
lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča
prekomerne emisije v zrak je potrebno upoštevati vse predpise, ki
urejajo varstvo zraka.
|
|
XIII. MERILA IN
POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE |
|
63. člen |
Pri predvidenih
posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred
požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. |
Požarna
varnost
|
V lokacijskem
postopku je za vsak poseg za katerega to določi
inšpektorat RS za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in
dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti
ter možnost evakuacije v primeru požara. |
Na podlagi
Pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v
lokacijski dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali
domneva, da bo povzročal požarno obremenitev določi stopnja požarne
obremenitve in potrebni ukrepi. |
|
64. člen |
Varstvo pred
plazovi
|
V lokacijskem
postopku je za vsak poseg, v bližini obstoječih plazov ali v bližini
območja, za katerega se domneva, da je plazovito potrebno izdelati
ustrezno geološko poročilo na osnovi predhodne preverbe na terenu. V
kolikor se ugotovi, da gre za plazovito območje, se poseg ne dovoli, ali
se predpišejo ustrezni ukrepi za izvedbo in zavarovanje. |
|
65. člen |
Zaklonišča
|
Nobeno od naselij v občini Ormož ne dosega 5000 prebivalcev, zato
gradnja osnovnih zaklonišč ni obvezna, kar povzema tudi Odlok o graditvi
in vzdrževanju zaklonišč (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 41/92
in 2/93). |
|
XIV.
ODSTOPANJA |
|
66.
člen |
Dopustna so
odstopanja od posameznih določil Odloka in sicer : |
Vrsta posegov
(14. in 15. člen) |
Odstopanje v
velikosti funkcionalnega zemljišča, ki sega na kmetijsko zemljišče je
možno v primeru, da že obstoječa stavbna parcela ne zagotavlja ustrezna
velika funkcionalna zemljišča za obstoječi in predvideni obseg kmetijske
proizvodnje in da gre za poseg pri perspektivni kmetiji, za kar je
potrebno pridobiti mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe.
|
Gradbena
parcela
(32. člen)
|
Odstopanja v obliki in velikosti parcele so dopustna, če ni možno
zagotoviti predpisanih širin in če bodo s pozidavo parcele izpolnjeni
pogoji glede varnosti in osončenosti. |
Funkcionalno
zemljišče
(33. in 34. člen)
|
Velikost
funkcionalnega zemljišča je lahko manjša, če je odmik objekta od
parcelne meje manjši od navedenega v 34. členu. Odstopanje od števila
parkirnih mest na enoto je možno le v primeru, da se z zmanjšanjem ne
poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih
parcelah. |
Odmiki
(35. člen)
|
Odstopanja v odmikih, velikosti funkcionalnega zemljišča in v
razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 34.,
35. in 36. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo
pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah. |
Odstopanja v
odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem. |
Odstopanja v
odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave,
obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v
nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. |
Ograja
(38. člen)
|
Odstopanje v
višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih
parcelah že drugačne. |
Tlorisna velikost in višina objektov
(41., 42. in 43. člen)
|
Odstopanja v
tlorisni velikosti in obliki objektov so dopustna v naseljih s centralno
funkcijo in v gručastih naseljih, kadar gre za gradnjo v bližini
obstoječih objektov, ki že odstopajo od odločil 41. in 42. člena.
Odstopanja so dopustna tudi v velikosti vinskih kleti v vinorodnih
območjih, če gre za večjo registrirano vinogradniško in sadjarsko
proizvodnjo. Odstopanja v razmerju stranic so lahko do razmerja 1:1,2.
V območju Krajinskega parka Jeruzalemske gorice odstopanja od navedenega
razmerja stranic tlorisa iz 42. člena niso dopustna. |
Odstopanja v
višini objektov so dopustna v večjih naseljih, kadar gre za gradnjo
objekta, ki mora biti zaradi svoje vsebine (namembnosti) višji od višin,
navedenih v 43. členu. |
Odstopanja v
višini individualnih stanovanjskih hiš in gospodarskih vinogradniških
objektov (vinskih kleti) ter vikendov v obcestnih naseljih gričevnatega
dela niso dopustna. |
Strehe
(44. člen) |
Odstopanja v
obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna izjemoma pod
pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo
značilne vedute naselja. Odstopanja v naklonu strehe – v obcestnih
naseljih gričevnatega dela so možna le do 30o. V območju
Krajinskega parka odstopanj ni. |
|
XV. KONČNA
DOLOČILA |
|
67.
člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
|
68. člen |
Z veljavnostjo
tega Odloka prenehajo veljati : |
1. Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za vzhodni gričevnat del občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 34/89 ter spremembe Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 20/93, 29/93 ter Uradni vestnik občine
Ormož, št. 2/92, 1/97) |
|
69. člen |
Ta odlok prične
veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
Številka:
350-236/2000 BD |
Datum: 28. 7.
2000 |
Župan Občine Ormož |
Vili
Trofenik l.r.
|