Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US
RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 21/06 –
odločba US RS), 3., 6. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US
RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS),
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) ter 7. člena
Statuta Občine Divača
(Uradni list RS, št. 39/99, 77/06, 115/07) je Občinski svet Občine
Divača na 26. seji dne 30. 11. 2009 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Divača |
I. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA |
1. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se
določajo pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Divača,
gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju
odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih
uporabnikih. Odlok določa tudi pravice in obveznosti izvajalca obvezne
gospodarske javne službe ter uporabnikov javne službe. |
V primeru spremembe
Pravilnika, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, veljajo ne glede na določbe tega odloka, določbe tega
pravilnika neposredno. |
2. člen |
(pojmi) |
(1) Pojmi,
uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in
podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem
odlokom posebej opredeljen. |
(2) Za potrebe
izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji
pomen: |
1. komunalna odpadna
voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo; |
2. padavinska odpadna
voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo; |
3. industrijska
odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo; |
4. komunalna čistilna
naprava (KČN) je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav; |
5. mala komunalna
čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav; |
6. nepretočna
greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN; |
7. greznica je
greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz MKČN; |
8. obstoječa greznica
je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN; |
9. populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode,
določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
10. obdelava blata iz
komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju KČN v skladu s predpisi,
ki urejajo ravnanje z odpadki; |
11. območje izvajanja
javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine
1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg
izvajanja javne službe; |
12. javna površina je
površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov; |
13. javna
kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode; |
14. kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli,
na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno
kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno
postaviti; |
15. primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani industrijski sklopi
(npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na
posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; |
16. sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
industrijskih sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča
za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu.
Sekundarno omrežje se zaključi v MKČN ali z navezavo na primarno
kanalizacijsko omrežje; |
17. območje površin,
predvidenih za širitev naselja, ki je v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora določeno območje za širitev naselja; |
18. območje poselitve
je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz KČN, ali v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN; |
19. vodovarstveno
območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo; |
20. občutljivo
območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN; |
21. občutljivo
območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
|
22. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospo-darske
javne infrastrukture; |
23. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije. |
24. pristojni organ
je občinska uprava Občine Divača. |
3. člen |
(vsebina javne
službe) |
(1) Izvajanje
storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne občine.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
1. vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije, |
2. odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh in javnih površin, |
3. prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku
storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta in
|
4. prve meritve in
obratovalni monitoring za MKČN. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki
se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine, in
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno
storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije. |
(3) V okviru javne
službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem
delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za
funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno
skupno odvajanje odpadnih voda zagotoviti: |
1. redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, |
2. prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo
obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, |
3. prevzem blata iz
obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma
najmanj enkrat na štiri leta do izteka rokov za prilagoditev iz 63.
člena tega odloka, |
4. prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obrato-vanja MKČN za male
komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki
določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in |
5. izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
(4) Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se
odvaja iz površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne
službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in
čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. |
(5) Vzdrževanje
cestnega telesa in naprav odvodnje ceste na območjih, kjer poteka javno
kanalizacijsko omrežje, je del vsebine javne službe vzdrževanja javnih
cest. |
4. člen |
(lokalna gospodarska
javna infrastruktura) |
(1) Javna
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
industrijskih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s
pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali
z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Objekti in
naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
|
(3) Interna
kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe
greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, niso objekti javne kanalizacije. |
5. člen |
(uporabniki) |
(1) Uporabniki javne
službe iz 1. člena tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna
oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja
odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali
greznice. |
(2) Za potrebe
izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva.
Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni
stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca
zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno
odgovorna v razmerju do izvajalca. |
(3) Praviloma je
uporabnik posestnik objekta. Posredni in neposredni posestnik (praviloma
lastnik in uporabnik oziroma najemodajalec in najemnik) sta za
obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. |
(4) Razmerje med
uporabnikom in izvajalcem javne službe – izvajalcem se vzpostavi na
način, določen v 14. členu tega odloka. |
6. člen |
(izvajalec) |
(1) Izvajalec javne
službe, ki ima v posesti javni kanalizacijski sistem je javno podjetje
Kraški vodovod Sežana d.o.o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana (v
nadaljevanju: izvajalec). |
(2) Z izvajalcem se
sklene najemna ali druga pogodba, na podlagi katere pridobi izvajalec
javni kanalizacijski sistem v posest. |
7. člen |
(javna pooblastila) |
(1) S tem odlokom se
izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v
nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o
infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju
javne službe, v kolikor predpisi ne določajo, da so te dejavnosti del
vsebine javne službe, ki je predmet tega odloka. Podrobnejšo vsebino
katastra določa Tehnični pravilnik. |
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last občine na katero se podatki nanašajo in se
vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
|
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(5) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
|
(6) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(7) Izvajalec ima
javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za
tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem
odlokom pooblaščeni drugi subjekti. |
(8) Izvajalec lahko
na podlagi posebnega pooblastila župana vodi vsa dela za vse
investicijske posege v javni kanalizacijski sistem, ki ga poseduje. V
okvir javne službe iz 2. člena sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v
javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju. |
8. člen |
(Tehnični pravilnik) |
(1) Občinski svet
sprejme na pobudo izvajalca in pristojnega organa ter na predlog župana
v obliki predpisa Tehnični pravilnik z normativi, navodili in standardi
o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode v Občini Divača (v nadaljevanju Tehnični
pravilnik). Po enakem postopku, kot Tehnični pravilnik, se sprejemajo
tudi spremembe le-tega. |
(2) Tehnični
pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da
se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za
izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda
na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo
javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih
naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in
stroškovnik za pridobivanje teh informacij. |
II. OBJEKTI IN
NAPRAVE V POSESTI UPORABNIKOV IN IZVAJALCA |
9. člen |
(stvarnopravna
razmerja javne infrastrukture) |
(1) Javna
infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je
ta javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v posest izvajalcu, so
v lasti občine na območju katere se nahajajo. Infrastrukturni objekti in
zemljišča se v primeru, ko občina še ni lastnik infrastrukturnih
objektov, v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine, služnostne
pravice pa v korist občine in vsakokratnega izvajalca. |
(2) Lastniki
nepremičnin, preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma
na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi
druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini in/oziroma
izvajalcu omogočiti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno pravico
v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem primeru mora
izvajalec o tem obvestiti občino, ki mora nemudoma pričeti postopek za
omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča. |
(3) Izvajalec mora z
lastnikom drugih objektov, ki so nujna za izvajanje dejavnosti javne
službe – čiščenje komunalnih odpadnih voda (v nadaljevanju: lastnik
drugih objektov) skleniti ustrezno pravno razmerje, iz katerega izhaja
nepretrgano in nemoteno izvajanje javne službe. Pri tem se občina
zavezuje, da bo v okviru zakonov in drugih predpisov sodelovala z
izvajalcem pri urejanju razmerij z lastnikom drugih objektov v zvezi z
izvajanjem javne službe. Če pride do spora ali nesoglasij med izvajalcem
in lastnikom drugih objektov, se občina zavezuje posredovati v tem sporu
in poskušati doseči mirno rešitev spora oziroma sprejeti prostorske ali
druge ukrepe, razen če bi tako ravnanje bilo v nasprotju z zakonom.
|
(4) Brez soglasja
občinskega sveta so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega
odstavka tega člena izven pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na
njih ni mogoča izvršba in jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen
način pridobiti lastninske ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti
za napeljevanje kanalizacijskih, električnih, telefonskih in
telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav
javnega pomena. |
10. člen |
(omrežja, objekti in
naprave v posesti izvajalca) |
Omrežja, objekti in
naprave v posesti izvajalca so: |
1. primarno omrežje
in naprave: |
– primarno omrežje in
naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so
kanali ter z njimi povezane industrijske naprave, kot so črpališča in
druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma
vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz
dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih
naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali
več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi; |
2. sekundarno omrežje
in naprave: |
– sekundarno omrežje
in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih industrijskih
naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne
odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno
omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na
primarno kanalizacijsko omrežje; |
3. male komunalne
čistilne naprave, z zmogljivostjo 50 PE ali več: |
– komunalne čistilne
naprave kot so opredeljene v predpisu, ki ureja emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
11. člen |
(objekti in naprave
uporabnikov) |
(1) Objekti in
naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so: |
1. kanalizacijski
priključek, |
2. interna
kanalizacija, |
3. nepretočne
greznice, |
4. male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
5. naprave in objekti
za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, obstoječe
greznice, gnojnične jame), |
6. interna črpališča
odpadnih vod, |
7. vodomeri na
lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
|
8. merilna mesta in
vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz
internih čistilnih naprav. |
(2) Objekte in
naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik ali njihov
upravljalec na svoje stroške. |
(3) Uporabnik je
dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno
nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno
kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje
zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
(4) Uporabniki morajo
sami zagotoviti: |
– redno vzdrževanje
in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
|
– redno vzdrževanje
nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih
naprav, |
– občasno preverjanje
tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic
ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let. |
III. JAVNA
POOBLASTILA IZVAJALCA |
12. člen |
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
(1) Izvajalec ima
javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom: |
– k prostorskim
načrtom oziroma drugim prostorskim aktom; |
– k projektnim
rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
|
– za priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje; |
– za posege v
prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje; |
– za povečanje
oziroma zmanjšanje priključne moči; |
– v drugih primerih
določenih z zakonom. |
(2) Izvajalec je
dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali
mnenje. |
(3) Izvajalec
sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije,
če je tako določeno s predpisi. |
13. člen |
(javna pooblastila in
pravica do pritožbe) |
(1) Izvajalec ima,
poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena, tudi, skladno s 7. členom
tega odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in
evidenc po tem odloku, na podlagi posebnega pooblastila župana pa tudi
za vodenje vseh del za investicijske posege v javno kanalizacijsko
omrežje, ki ga upravlja. |
(2) Če ni v zakonu,
podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah
zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri
izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
14. člen |
(priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na območju, kjer
se zgradi javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme
obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane
obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku. |
(2) Ne glede na
določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile,
nesorazmerno drage. V tem primeru lahko upravljavec javne kanalizacije
določi, da priključitev ni potrebna, uporabnik odvajanja komunalne
odpadne vode pa mora zgraditi malo čistilno napravo, oziroma nepretočno
greznico, ki jo s medsebojno pogodbo prazni upravljavec javne
kanalizacije. |
(3) V primeru spora o
tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje,
odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ. |
(4) Priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz
soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z
določili tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim
ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno
dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred 31. 12. 1967.
|
(5) Uporabnik mora
pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev
gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več
uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu
uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba,
na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma
objektov. |
(6) Uporabnik mora ob
priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi
in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim
jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec na
zahtevo uporabnika. |
15. člen |
(pravica do
priključitve na omrežje) |
(1) Izvajalec je
dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži
zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve
na javno kanalizacijo. |
(2) Če priključitev
ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim
aktom, zoper katerega je možna pritožba. |
(3) Ob usposobitvi
nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih
objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove
uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih
objektov na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za
izvedbo priključka. |
(4) Izvajalec ne sme
izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka
v skladu s Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po dogovoru z
izvajalcem je ta rešitev lahko tudi tipska. |
16. člen |
(kanalizacijski
priključek) |
(1) Priključek se
izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več
priključkov. |
(2) Vsa dela pri
graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede
izvajalec javne službe oziroma za to usposobljen gradbeni izvajalec pod
nadzorom izvajalca javne službe, kadar izvajalec javne službe ni
usposobljen za gradnjo. objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov. |
(3) Izvajalec po
priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo
o priključitvi. |
17. člen |
(prepoved posegov v
omrežje) |
(1) Brez soglasja
izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na
omrežjih, objektih in napravah, določenih v 10. členu tega odloka.
|
(2) Vsa dela na
javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni
kanalizaciji nadzira izvajalec oziroma s strani izvajalca v skladu z
veljavno zakonodajo pooblaščena oseba. |
18. člen |
(akti v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja) |
V postopku izdaje
gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje
soglasja k projektnim rešitvam in soglasja k priključitvi na
kanalizacijsko omrežje. Postopek določanja projektnih pogojev ter
dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov
in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne
predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku. |
19. člen |
(začasni priključek) |
(1) Začasni
priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega
odstavka 14. člena tega odloka, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih
zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega
priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v
upravnem postopku. |
(2) Soglasje iz
prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa
se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega
plačila stroškov izdaje soglasja. |
20. člen |
(ukinitev priključka) |
Ukinitev priključka
na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega
objekta ali uporabe za druge namene. Priključek objekta odjavi uporabnik
objekta, ki objekt ruši oziroma ga uporablja za druge namene, najkasneje
14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše
uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške
uporabnika fizično ukine priključek. |
IV. PREVZEM NAPRAV
JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE |
21. člen |
(prenos objektov
izvajalcu) |
(1) Investitor
javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov,
objektov oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo,
prenesti objekte in naprave v last občine in v posest in gospodarjenje
izvajalcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izvajalcu
izročiti tudi vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana
upravna dovoljenja. |
(2) Postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne
kanalizacije v last občine in posest izvajalca mora biti izvajalcu
izročena vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence,
knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki
o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
V. MERITVE KOLIČIN IN
OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE |
22. člen |
(meritve količin in
obračun odvajanja) |
(1) Odvedena odpadna
in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno odpadno in
očiščeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo
plačujejo za porabljeno vodo. |
(2) Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov, plačujejo stroške odvedene
odpadne in očiščene odpadne vode v količini, kot jo porabijo. Količina
porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno napravo).
Obračun-ski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi uporabnik,
skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s
pitno vodo, in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega
vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena odpadna voda
uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na
podlagi kriterijev iz pravilnika o načinu obračunavanja stroškov,
povezanih z izvajanjem javne službe, iz tretjega odstavka 43. člena
odloka. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za obračun
okoljske dajatve. |
(3) Ne glede na
določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko
količina odvedene odpadne in očiščene odpadne vode bistveno odstopa od
količine pitne oziroma industrijske vode, na svoje stroške zahteva
vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in
očiščene odpadne vode, ki se vgradi na dotoku v javno kanalizacijo.
Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške,
upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v
tem odstavku opredeljene merilne naprave, se količina odvedene odpadne
in očiščene odpadne vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni
napravi. |
(4) Plačila storitev
javne službe se delno ali v celoti oprostijo osebe, ki izkažejo, da
odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih
površinah. |
23. člen |
(okvara obračunskega
vodomera za odpadno vodo oziroma merilne naprave na dotoku v javno
kanalizacijo) |
Kolikor izvajalec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v
okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga
ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je
bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred
nastankom okvare. |
24. člen |
(merilno mesto) |
(1) Merilno mesto je
objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih
vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano
v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. |
(2) Uporabnik, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in
mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi
izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
(3) Uporabnik iz
prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: |
1. voditi obratovalni
dnevnik merilnega mesta, |
2. dovoliti izvajalcu
dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega
dnevnika, |
3. dovoliti izvajalcu
odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in
meritve količine odpadne vode ter |
4. izvajalcu dovoliti
redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
25. člen |
(izvajanje in
pogostost meritev) |
(1) Meritve, ki so
osnova za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti
komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je
določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani
pristojnih ministrstev. |
(2) Pogostost meritev
mora biti usklajena z veljavnimi predpisi. |
26. člen |
(stroški opravljanja
meritev in odvajanja) |
(1) Vse stroške
odvajanja, čiščenja in meritev odpadne vode, vključno z vzdrževanjem
merilne naprave, plača uporabnik javne kanalizacije. |
(2) V primeru, da se
v objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje izvajalca,
nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže,
po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne
vode. |
27. člen |
(okoljske dajatve) |
(1) Zavezanci za
plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica
odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske
vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, so dolžni plačati ceno
za enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s sklepom
na predlog ministrstva, pristojnega za okolje. |
(2) Okoljska dajatev
je prihodek proračuna Republike Slovenije in se plačuje ter obračunava v
skladu z veljavnimi predpisi. |
VI. INDUSTRIJSKA
ODPADNA VODA |
28. člen |
(odvajanje
industrijskih odpadnih voda) |
(1) V javno
kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki
ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo
predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(2) Uporabnik, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno
kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo
očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno
vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede
na krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja
morebiti nastalo škodo. |
(3) Uporabnik mora
uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in
stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. |
29. člen |
(meritve stopnje
onesnaženosti) |
(1) Meritve stopnje
onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve
stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik. |
(2) V posebnih
primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja,
pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z
veljavnimi predpisi. |
(3) Izvajalec lahko
zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če
uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno
kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot
vsakih šest mesecev. |
30. člen |
(posebna pogodba) |
Posebno pogodbo z
izvajalcem za storitve, ki niso del gospodarske javne službe, morajo
skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo: |
1. nadpovprečne
količine odpadne vode, |
2. nadpovprečna
nihanja količin odpadne vode, |
3. nadpovprečne
parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov. |
31. člen |
(obveznost
obveščanja) |
(1) Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare industrijske opreme,
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
(2) Uporabnik je
dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin
odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
(3) O rezultatih
meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj
enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. |
VII. PADAVINSKE VODE |
32. člen |
(odvajanje
padavinskih voda) |
(1) Padavinsko in
meteorno vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike
(vodotoke) ali s ponikanjem v tla. |
(2) Padavinske in
meteorne vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb
podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na
ponikanje, mora lastnik ali upravljalec površin primerno zajeti in
očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to
izvedljivo. |
(3) V primeru, če se
padavinska ali meteorna voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora
uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca v skladu z 18. členom
tega odloka, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka,
ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se
tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska
voda odvaja. |
VIII. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI
SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE |
33. člen |
(gradnja lastnih
naprav) |
(1) Na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov
obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne
naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja
izključno vodotesnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno
izvedeno malo komunalno čistilno napravo. |
(2) Za izgradnjo
greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu
mora biti priloženo soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
(3) Padavinske vode
ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike,
meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
34. člen |
(čiščenje in
vzdrževanje) |
(1) Uporabniki morajo
zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje
odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav). |
(2) Praznjenje
greznic je obvezno in se opravlja s strani izvajalca gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda najmanj enkrat na štiri leta.
Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic
s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o praznjenju greznice, ki
ga mora uporabnik predložiti na zahtevo občinskih inšpekcijskih služb.
Izvajalec mora voditi evidenco o praznjenju greznic. |
(3) Vsebino greznic
se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih
gošč. |
(4) Glede plačila
storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila tretjega
in četrtega odstavka 44. člena tega odloka. |
(5) Izvajalec je
dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na
podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine
praznjenja je izvajalec dolžan uskladiti z uporabnikom. |
IX. MOTNJE ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA |
35. člen |
(motnja delovanja
sistema brez objave) |
(1) Izvajalec javne
službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za
morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje
odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine
odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode
iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih: |
– če je zaradi stanja
interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne
kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje
oziroma premoženje ljudi, |
– če je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca, |
– če uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti
svoje napeljave, |
– če uporabnik
onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne
vode ali pregled na kanalizacijskem priključku, |
– če uporabnik
svojevoljno spremeni izvedbo priključka, |
– če uporabnik krši
objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
odpadne vode, |
– če uporabnik z
odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
|
(2) Prav tako mora
uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti
črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz
javnega vodovoda velja za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške
prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik. |
36. člen |
(motnja delovanja
sistema z obvezno objavo) |
(1) Izvajalec ima
pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema
odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
|
1. za čas izvedbe
planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
2. za čas odprave
nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
|
3. v primerih višje
sile. |
(2) Izvajalec mora o
času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe
planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko
sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer praviloma en teden pred
prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela. |
(3) V primerih iz
tretje točke prvega odstavka lahko izvajalec postopa skladno s
sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših
nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in
padavinskih voda objava za izvajalca ni obvezna. |
X. OBRAČUN ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE |
37. člen |
(plačevanje stroškov) |
Uporabniki javne
službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca. |
38. člen |
(obračun na internem
vodovodnem omrežju več uporabnikom) |
V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz
istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim
vodomerom, se za obračun storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode
smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo dejavnost oskrbe s pitno vodo. |
39. člen |
(plačilo računa) |
(1) Račun mora
uporabnik plačati v roku 15 dni po izstavitvi. |
(2) Uporabnik lahko
izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje
računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na
tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem
času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po
postopku določenem s tem in odlokom, ki ureja gospodarsko javno službo
oskrbe s pitno vodo. |
(3) Kolikor izvajalec
uporabnikov ugovor zavrne, ima slednji pravico do pritožbe, ki jo lahko
v osmih dneh po prejemu izvajalčeve zavrnitve ugovora naslovi na župana,
ki o njej tudi odloča. Vložena pritožba ne zadrži postopka začasne
prekinitve dobave vode iz 40. člena odloka. |
40. člen |
(prekinitev dobave
vode) |
(1) Uporabniku, ki po
preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno,
ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s
katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno
prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj. |
(2) Če celotni znesek
računa niti v 8 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega
odstavka tega člena ni plačan, lahko izvajalec začasno prekine dobavo
vode. |
XI. VARSTVO
UPORABNIKOV |
41. člen |
(načini varstva
pravic uporabnikov storitev javne službe) |
Varstvo pravic
uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z: |
– dolžnostjo
sklenitve pogodbe iz šestega odstavka 14. člena tega odloka, če so za to
izpolnjeni pogoji; |
– z možnostjo
vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju
javnih pooblastil; |
– z možnostjo
vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z
določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca; |
– z ukrepi, določeni
z zakonodajo o varstvu potrošnikov; |
– z drugimi predpisi. |
42. člen |
(kontrahirna dolžnost
izvajalca) |
(1) Uporabnik lahko v
primeru, ko izvajalec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki
mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe, s
katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je
kršena, in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno
ravnanje. |
(2) Izvajalec mora
ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 3 dni od dokončnosti odločbe
iz prejšnjega odstavka, sicer ga lahko pristojni organ v to prisili z
ustreznimi sredstvi izvršbe. |
XII. FINANCIRANJE
JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
(viri financiranja
javne službe) |
(1) Viri financiranja
gospodarske javne službe so: |
a) plačila
uporabnikov za storitve javne službe, |
b) plačilo stroškov
za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, |
c) druga plačila
uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil
(stroški projektnih pogojev, soglasij, smernic, mnenj …), |
d) sredstva
občinskega proračuna, |
e) sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
f) druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih, komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Proračunsko
financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na
način, ki ga določa zakon. |
(3) Obveznosti po
virih iz točk a), b) in c) prvega odstavka tega člena se uporabnikom
zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v
obliki predpisa sprejme občinski svet ali svet ustanoviteljic. Izvajalec
je pripravljeni predlog tarife dolžan uskladiti z občinsko upravo,
dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu
oziroma svetu ustanoviteljic. |
44. člen |
(diferenciacija
plačil uporabnikov za storitve javne službe) |
(1) Plačila
uporabnikov za storitve javne službe so izražena v eurih za porabljeni
kubični meter vode. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so
lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene
uporabe (gospodinjstvo, ostali negospodinjski nameni, posebne kategorije
gospodarskih subjektov). |
(2) V primeru, da
uporabnik uporablja storitve javne službe za različne namene uporabe, se
njegova plačila za storitve javne službe obračunavajo po tarifi, ki je
višja, in sicer do ureditve ločenega obračunavanja odvajanja in čiščenja
odpadne vode za dejavnosti z nižjo tarifo. |
(3) Za stavbe v
naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za
stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki
imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, predstavlja plačilo (v
smislu točke a) prvega odstavka 43. člena tega odloka) izvajalcu
gospodarske javne službe za naslednje storitve: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v KČN,
|
– prevzem blata iz
MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri
leta, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne
čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje
v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN in |
– izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
(4) Kolikor je
storitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka potrebno
opraviti v pogostejših časovnih intervalih, kot so opredeljeni v
prejšnjem odstavku, je izvajalec gospodarske javne službe vsako
nadaljnjo izvedbo teh storitev upravičen zaračunati po tarifi,
pripravljeni v skladu s 43. členom tega odloka. Ne glede na to, ali je
storitev iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz tretjega
odstavka) dolžan plačati. |
45. člen |
(plačilo stroškov za
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje) |
(1) Ob priključitvi
na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške
priključitve na kanalizacijsko omrežje. |
(2) Stroški
priključitve iz prvega odstavka tega člena se uporabniku zaračunajo na
podlagi tarife, ki jo na obrazložen predlog izvajalca določi občinski
svet ali svet ustanoviteljic, vsebujejo pa predvsem stroške
uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za
priključitev uporabnika na kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve
se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
|
(3) Stroške
priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se
priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna izvajalec z računom, glede
katerega smiselno veljajo določila 39. in 40. člena tega odloka. |
46. člen |
(druge storitve javne
službe) |
(1) Druge storitve
javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi,
ki določajo vsebino javne službe, tako tudi določene v tarifi javne
službe in jih lahko opravlja samo izvajalec (na primer: trajni in
začasni priklop in odklop priključka, izdajanje soglasij v okviru javnih
pooblastil in podobno). |
(2) Tarifa storitev
iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse
uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo. |
XIII. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
47. člen |
(programi javne
službe, poročanje) |
(1) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za
prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme
občinski svet oziroma svet ustanoviteljic. |
(2) Najkasneje v roku
šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem
odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti
predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let,
ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge
dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsakih pet let, za
obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove
morebitne spremembe, sprejme občinski svet. |
(3) Izvajalec je
dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu. |
48. člen |
(obveznosti
izvajalca) |
Izvajalec ima pri
izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti: |
1. skrbi za normalno
delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne
kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
|
2. skrbi za meritve
in obračun odvedene in očiščene odpadne vode, |
3. redno kontrolira
sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za
predčiščenje industrijske odpadne vode ter pregleduje dnevnik
obratovanja le-teh, |
4. obvešča uporabnike
o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih
in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
|
5. vodi kataster
objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
|
6. izdaja soglasja in
omogoča priključitev na javno kanalizacijo, |
7. dolžan je pisno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno
kanalizacijo, |
8. nadzira gradnjo
objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
|
9. sistematično
pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
|
10. izdela načrt
ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (36. člen),
|
11. organizira
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter
o tem poroča pristojnim občinskim službam, |
12. pripravlja
predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve
kanalizacijskega sistema, skladno s predpisi, ki urejajo investicije v
infrastrukturo, |
13. kontrolira in
izvaja praznjenje greznic, |
14. vzpostavi in vodi
evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere
pripravlja plan za redno praznjenje, |
15. kontrolira
vodotesnost kanalov in bazenov, |
16. pristojnemu
organu v rokih iz 47. člena tega odloka predloži predlog letnega ter
dolgoročnega progama izvajanja javne službe, ki je predmet tega odloka,
ter poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe. |
49. člen |
(obveznosti
uporabnika) |
(1) Uporabnik javne
kanalizacije ima naslednje obveznosti: |
1. na javno
kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca, |
2. na že zgrajeno
javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 12 mesecih po
izgradnji le te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili
izvajalca, |
3. spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne
ali padavinske vode, |
4. zgraditi objekte
in naprave interne kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in
Tehničnim pravilnikom, |
5. redno vzdrževati
interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim
priključkom in lokalno čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja
posamezne interne čistilne naprave v skladu s predpisi, |
6. omogočiti
izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem
času, tudi izven obratovalnega časa, |
7. odpadne vode, ki
ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v
javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno,
drenažno), ali drugače ravnati v nasprotju s pravilnikom, ki ureja
dejavnost gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, |
8. redno oziroma po
potrebi naročiti praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela,
|
9. odvajati v javno
kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih
parametrov, |
10. prijaviti
izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in
padavinske vode, |
11. redno plačevati
prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
|
12. pisno obveščati
izvajalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na
javno kanalizacijo, |
13. javiti vsako
opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije
izvajalcu, |
14. pridobiti
soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
|
15. ne dovoliti
priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca, |
16. odgovarja za
škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem
kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem,
prekomer-nim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno
uporabo. |
(2) Uporabnik sme
odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. |
50. člen |
(obveznosti pri
odvajanju industrijskih vod) |
Pri odvajanju
industrijskih odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje
obveznosti: |
1. v roku 12 mesecev
od začetka odvajanja industrijske odpadne vode urediti kontrolno merilno
mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi
normativi, |
2. v skladu s
predpisi kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate
enkrat mesečno posredovati izvajalcu, |
3. pridobiti soglasje
izvajalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode. |
51. člen |
(obveznosti drugih
subjektov) |
(1) Investitorji
oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih
del pri vseh posegih v prostor ter izvajalci drugih omrežij (na primer:
električno omrežje, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pred
oprav-ljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za
posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na
infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti
izvajalca. |
(2) V primeru, ko do
poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma
sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške
popravila. |
52. člen |
(oprostitev
odgovornosti izvajalca za škodo) |
Izvajalec ne
odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih
pride v naslednjih primerih: |
– zaradi naravnih in
drugih nesreč, |
– ko niso
zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih voda, |
– ko priključitev
stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim
soglasjem. |
XIV. NADZOR |
53. člen |
(organi nadzora) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za
gospodarske javne službe. isto kot 24. točka 2. člena. |
(2) Nadzor nad
izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja,
opredeljena kot prekršek, izvaja občinska inšpekcija. |
(3) Pooblaščeni
delavci izvajalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj
obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena
ter ugotovljene kršitve dokumentirati. |
XV. KAZENSKE DOLOČBE |
54. člen |
(dolžnost plačevanja
stroškov po poteku rokov za priključitev) |
Po poteku leta dni od
roka iz prvega odstavka 14. člena oziroma 60. člena tega odloka se
uporabniku začnejo zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje
v javno kanalizacijsko omrežje, in sicer ne glede na to, ali je bila
priključitev na javni kanalizacijski sitem izvedena ali ne, in ne glede
na to, ali je bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi,
ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani
izvajalca, uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila. |
55. člen |
(prekrški izvajalca) |
(1) Z globo 1.200 EUR
se kaznuje izvajalec, če: |
1. ne zagotovi
izvajanja določil iz prvega do tretjega odstavka 3. člena, |
2. ne vodi katastra
kanalizacijskega omrežja, kot to določa prvi odstavek 7. člena odloka,
|
3. priključi objekt,
ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje četrti odstavek 14. člena,
|
4. z uporabnikom ne
sklene pogodbe iz šestega odstavka 14. člena, kljub temu, da so
izpolnjeni pogoji iz 42. člena, |
5. ne dopusti
priključitve, kot to določa prvi odstavek 15. člena, |
6. ne izvaja nadzora
nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov, kot to določa drugi odstavek 16. člena, |
7. ne evidentira
uporabnika, kot to določa tretji odstavek 16. člena, |
8. ne izpolnjuje
predpisanih obveznosti iz drugega, tretjega ali petega odstavka 34.
člena, |
9. ne zahteva
prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave
vode v primerih, kot to določa prvi odstavek 35. člena, |
10. če uporabniku
prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa
za to niso podani razlogi iz prvega odstavka 35. člena, |
11. ne odpravi
prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave
vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek
35. člena, |
12. povzroči motnjo
odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom (drugi
odstavek 36. člena) in je zato povzročena škoda, |
13. ne izpolnjuje
katere od obveznosti, ki so navedene v 48. členu tega odloka.
|
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
izvajalca. |
56. člen |
(prekrški
uporabnikov) |
(1) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: |
1. objekte in naprave
iz prvega odstavka 11. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem
odstavku 11. člena, |
2. se ne priključi na
javno kanalizacijo v roku, kot ga določa prvi odstavek 14. člena oziroma
60. člen, |
3. ne uporablja javne
kanalizacije, kot to določa sedmi odstavek 14. člena, |
4. ne vgradi
obračunskih vodomerov (merilnih naprav), kot to določa drugi odstavek
22. člena, |
5. brez podlage v
četrtem odstavku 24. člena ne izvede merilnega mesta, če to od njega
zahteva drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v
nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena, |
6. v javno
kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno vodo, ki prekoračuje
vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 28. členom, |
7. ne zagotovi
meritev stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode iz prvega
odstavka 29. člena, |
8. v primeru potrebe
po posebni pogodbi iz 30. člena ne sklene posebne pogodbe z izvajalcem,
|
9. ne obvešča
izvajalca, kot je določeno v 31. členu, |
10. padavinsko vodo
brez soglasja izvajalca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo
odvaja na ceste ali ostale javne površine (32. člen), |
11. na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za
čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 33. člen,
|
12. ne zagotovi
rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih
voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 34. člena,
|
13. ne izpolnjuje
katere od obveznosti, ki so navedene v 49. členu tega odloka,
|
14. ne posreduje
izvajalcu podatkov za obračun odpadne vode, kot to določa 62. člen.
|
(2) Za prekršek iz
prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, z globo 1.400 EUR. |
(3) Odgovorna oseba
pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. |
57. člen |
(drugi prekrški) |
(1) Z globo 1.200 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga
fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če: |
1. ne prenese
objektov in naprav v upravljanje izvajalcu (prvi odstavek 21. člena),
|
2. pred opravljanjem
del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico
motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem
odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti izvajalca (prvi odstavek
51. člena), |
3. Nepooblaščeno
uporablja javno kanalizacijo. |
(2) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
(3) Posameznik se za
prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR. |
XVI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
58. člen |
(uskladitev katastra
komunalnih naprav) |
Kataster komunalnih
naprav iz prvega odstavka 7. člena tega odloka mora izvajalec z
dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega
odloka. |
59. člen |
(Tehnični pravilnik) |
Predlog Tehničnega
pravilnika iz 8. člena tega odloka izvajalec v sodelovanju s pristojnim
organom pripravi najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
60. člen |
(priključitev
objektov na javno kanalizacijo) |
Objekte, ki kljub
možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni
na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku
dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in
tretjega odstavka 14. člena tega odloka. |
61. člen |
(začetek izvajanja
dejavnosti) |
Dejavnosti javne
službe iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 3. člena odloka začne
izvajalec izvajati takoj po pridobitvi tehničnih možnosti za njihovo
izvajanje, vendar najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega odloka. |
62. člen |
(medsebojni sporazumi
med uporabniki) |
(1) Uporabniki so
medsebojne sporazume iz drugega odstavka 26. člena tega odloka dolžni
skleniti in jih izvajalcu javne službe posredovati v dvanajstih mesecih.
|
(2) V času
uveljavitve tega odloka že obstoječih medsebojnih sporazumih iz drugega
odstavka 26. člena tega odloka, so uporabniki dolžni pisno obvestiti
izvajalca javne službe najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega
odloka. |
63. člen |
(prilagoditev
odvajanja) |
Odvajanje komunalne
odpadne vode v obstoječe greznice je treba prilagoditi v odvajanje v
kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali
nepretočno greznico v rokih v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
64. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati odlok o uporabi kanalizacije, opravljanju
kanalizacijskih storitev, o projektiranju in gradnji kanalizacije na
območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 3/75). |
65. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 032-0018/2009-04 |
Divača, dne 30.
novembra 2009 |
|
Župan |
Občine Divača
|
Matija Potokar l.r. |