Na podlagi 2. odst. 3. člena in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. odst. 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/16), Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Nazarje – uradno prečiščeno besedilo (Uradno glasilo SO, št. 21/2021) je Občinski svet Občine Nazarje na 18. redni seji dne 08. 07. 2021 sprejel

ODLOK

O NAČINU OPRAVLJANJA IN PODELITVI KONCESIJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI NAZARJE

I. Splošne določbe

1. člen

(javna služba)

S tem odlokom se določi način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Nazarje.

2. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določi:

·   organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe;

·   vrsta in obseg izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest ter njena prostorska razporeditev;

·   pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih cest;

·   pravice in obveznosti uporabnikov;

·   viri financiranja javne službe;

·   vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa in

·   nadzor nad izvajanjem odloka.

3. člen

(uporaba izrazov in predpisov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·   avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene vozilom za prevoz potnikov;

·   bankina je utrjen ali neutrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in prometne opreme;

·   berma je ravnina, polica ali nasip, ki ločuje dve površini;

·   brežina ceste je običajno zgrajena, lahko je tudi naravna  nagnjena površina zemljišča ob cestišču do izteka v naravno površino;

·   cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

·   cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje;

·   cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi;

·   cestišče je del ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če potekajo ob vozišču, kolesarski stezi ali pločniku ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča;

·   cestna razsvetljava so omrežje in naprave za zagotavljanje osvetljenosti posameznih delov ceste;

·   cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa, so telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem vozišča, in naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem naprave za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa ipd ,

·   cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, podporne in oporne konstrukcije  ipd objekti;

·   cestni priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali ne kategorizirana cesta ali druga površina navezuje na to cesto;

·   gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v evidenci gozdnih cest;

·   individualni priključek je cestni priključek na cesto, namenjen dostopu do posameznih stanovanjskih stavb  ter kmetijskih in gozdnih površin;

·   izvajalec javne službe je koncesionar;

·   javna cesta je cesta, ki jo občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.

·   javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

·   kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste;

·   lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije. Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo dve  podkategoriji in sicer zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) ter mestne in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK).

·   naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje oziroma preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, mulde, plitve in globoke drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave, ponikalnice in podobno);

·   ne kategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec;

·   občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini;

·   redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah;

·   upravljalec občinskih javnih cest je občinska uprava;

·   varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas občinske cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, ter znaša pri lokalnih cestah 10 metrov, pri javnih poteh 5 metrov in pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila področne zakonodaje, ki velja na območju Republike Slovenije.

II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

4. člen

(oblika opravljanja javne službe)

Izvajanje javne službe zagotavlja občina s podelitvijo koncesije pravni osebi zasebnega prava ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec javne službe ali koncesionar) za celotno območje občine.

III.  Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev

5. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

Javna služba po tem odloku obsega redno vzdrževanje občinskih javnih cest (kategoriziranih cest skladno z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 37/2020), izjemoma določenih ne kategoriziranih in interventnih poti) in vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na ali ob voziščih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja na območju občine in se nanaša na urejanje:

·   odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju;

·   kolesarskih stez in pločnikov;

·   zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta ter

·   prometne signalizacije in prometne opreme.

IV.  Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin

6. člen

(redno vzdrževanje občinskih javnih cest)

Redno vzdrževanje cest se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest, ki ga vsako leto, za prihodnje leto, pripravi izvajalec javne službe in ga najkasneje do 30. septembra tekočega leta posreduje občinski upravi. Po sprejemu proračuna občine mora izvajalec izvedbeni program uskladiti z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v proračunu občine.

Izvajalec rednega vzdrževanja ceste o svojem delu vodi podatke, iz katerih mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, poraba materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter druge pomembne podatke. Redno vzdrževanje cest se opravlja praviloma v času manjšega obsega prometa in, če je mogoče, brez omejitev prometa.

Dela rednega vzdrževanja so:

1.pregledniška služba,

2.redno vzdrževanje prometnih površin,

3.redno vzdrževanje cestnih objektov,

4.redno vzdrževanje bankin,

5.redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,

6.redno vzdrževanje brežin in berm,

7.redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

8.redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

9.redno vzdrževanje vegetacije,

10.    zagotavljanje preglednega polja in prostega profila ceste,

11.    čiščenje cest,

12.    geodetsko urejanje mejnikov, to je v primerih, ko je zaradi izvajanja vzdrževalnih del potrebna njihova začasna odstranitev,

13.    redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin,

14.    intervencijski ukrepi in

15.    zimska služba.

7. člen

(pregledniška služba)

Pregledniška služba nadzira vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter z vizualnim pregledom preverja stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela, ki jih je mogoče opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi, ki so potrebna za izvajanje zimske službe.

Med manjša ali zavarovalna dela na cesti, ki jih lahko opravlja pregledniška služba, spadajo zlasti:

·   takojšnje zavarovanje nevarnih mest in ovir na cesti,

·   odstranjevanje predmetov, ki ogrožajo varnost prometa, z vozišča in drugih prometnih površin,

·   preprečevanje drsnosti vozišča ob razlitju oljnih tekočin, razsutega tovora, nanosov blata,

·   preverjanje in preprečevanje posegov v cestno telo ali varovalni pas,

·   čiščenje sistema za odvodnjavanje, če bi zastajajoča voda ogrožala cesto ali varnost prometa,

·   popravilo in čiščenje vertikalne prometne signalizacije,

·   čiščenje in manjša popravila prometne opreme,

·   obsekovanje in obrezovanje rastlinja za zagotovitev vidnosti prometne signalizacije v preglednem polju in pregledni bermi,

·   ravnanje smernikov in stebričkov,

·   ravnanje in ponovna postavitev zimskih kolov,

·   manjša popravila bankin,

·   ročna košnja v preglednem polju,

·   krpanje udarnih jam,

·   zagotavljanje prostega profila ceste,

·   nadziranje postavitve in delovanja začasne prometne signalizacije,

·   nadziranje stanja brežin in naprav za zaščito ceste pred padajočim kamenjem,

·   preverjanje stanja in ustreznosti varnostnih in varovalnih ograj,

·   čiščenje območja ceste.

Podatke o ugotovitvah s pregledov in o opravljenih delih mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste zapisovati in hraniti ter jih posredovati upravljavcu cest.

Pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj:

·   enkrat tedensko na lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah ter na kolesarskih poteh;

·   na cestah nižjih kategorij pogostost pregledov določi upravljavec ceste, če ni drugače določeno, se pregled opravi enkrat mesečno.

V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost cestnega preglednika. Glede na potek ceste v prostoru in ogroženost cestnega prometa lahko upravljavec ceste določi pogostnost pregledov glede na stopnjo ogroženosti (npr. padajoče kamenje, zdrsi pobočij, zavarovanje zožitev zaradi usadov).

Pregledniška služba najmanj enkrat na tri mesece vizualno pregleda cestne objekte, pri čemer mora pregledati zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost prometa (npr. pregled dilatacije, naprav za odvodnjavanje, opornih in podpornih konstrukcij).

Pregledniško službo opravljajo cestni pregledniki.

8. člen

(redno vzdrževanje prometnih površin)

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega njihovo čiščenje in popravila lokalnih poškodb (npr. krpanje udarnih jam in mrežastih razpok) oziroma polaganje asfaltne prevleke preko vozišča in robnih pasov, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih in neravnih asfaltnih površin ali izdelavo asfaltnih prevlek preko zglajenih površin ter popravila drugih podobnih poškodb.

9. člen

(redno vzdrževanje bankin)

Bankine se vzdržujejo tako, da zagotavljajo bočno stabilnost vozišča, omogočajo razpršeno odtekanje vode z vozišča in postavitev prometne signalizacije in prometne opreme.

10. člen

(redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje)

Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.

Ne glede na prejšnji odstavek je v posameznih delih naprav za odvodnjavanje zastajanje vode dovoljeno (npr. peskolovi, usedalniki).

11. člen

(redno vzdrževanje brežin in berm)

Brežine usekov, zasekov in nasipov ceste se vzdržujejo tako, da sta zagotovljena stabilen nagib in oblika, da se na njih utrjuje ali odstranjuje nestabilen material in da se ohranjajo obstoječe tehnične in biološke ureditve oziroma zaščite. Redna vzdrževalna dela na brežinah in bermah obsegajo zlasti:

·   urejanje vegetacije,

·   utrjevanje in odstranjevanje nestabilnega materiala,

·   čiščenje in širitev površin ter vzdrževanje tehničnih zaščitnih naprav.

12. člen

(redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme)

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da so zagotovljeni njuna stabilnost, brezhibno delovanje in vidnost ter izpolnjevanje zahtev iz pravilnika, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah.

13. člen

(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)

Cestne naprave in ureditve se vzdržujejo tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in zavarovalne ukrepe.

Vzdrževanje javne razsvetljave je urejeno z drugimi akti.

14. člen

(redno vzdrževanje vegetacije)

Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve.

Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.

Hortikulturne ureditve v območju cestnega sveta državnih cest v naselju, brežine cestnega telesa z urejenimi površinami za odvijanje kolesarskega in peš prometa sodijo v pristojnost občine.

15. člen

(zagotavljanje preglednosti)

Pregledno polje se vzdržuje tako, da je zagotovljena preglednost, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.

16. člen

(redno vzdrževanje prostega profila ceste)

Prosti profil ceste se vzdržuje tako, da vanj ne segajo fizične ovire. Če fizične ovire ni mogoče odstraniti, se ovira označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.

17. člen

(čiščenje cest)

Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na njihovo funkcionalnost, varnost prometa in varovanje okolja.

18. člen

(urejanje mejnikov)

Mejnike, ki se ob rednih vzdrževalnih delih odstranijo, je potrebno ob zaključku del postaviti na ustrezna mesta skupaj z odgovornim geodetom.

19. člen

(redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin)

Redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa obsega popravila, obnove, čiščenje in urejenost travnatih in drugih površin ter redno vzdrževanje opreme na teh površinah.

20. člen

(redno vzdrževanje cestnih objektov)

Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli cestnega objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost cestnega prometa.

Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov spada zlasti čiščenje:

·   prometnih površin in prometne opreme na cestnem objektu;

·   prostora neposredno okoli cestnega objekta;

·   ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov cestnega objekta;

·   naprav za odvodnjavanje;

·   naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža cestni objekt ali cestni promet.

Poleg del iz prejšnjega odstavka se v okviru rednega vzdrževanja cestnega objekta opravljajo tudi manjša popravila:

·   poškodb prometnih površin (npr. krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin, popravilo in nadomestitev izpadlih robnikov);

·   posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih cestnega objekta (npr. krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature, razmajanih kamnov);

·   protikorozijske zaščite;

·   hidroizolacije in odvodnjavanja;

·   izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

21. člen

(intervencijski ukrepi)

Izvajalec rednega vzdrževanja ceste organizira dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj, predvsem v primeru elementarnih dogodkov, izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj obvesti upravljavca ceste, če je ogrožen ali oviran cestni promet, pa tudi policijo.

Pri naravnih nesrečah (npr. neurje, poplava, plaz, potres, žled), hudih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj odpravi vzroke (npr. poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen cestni promet oziroma zaradi katerih bi lahko prišlo do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, izvajalec rednega vzdrževanja ceste označi ovire in zavaruje promet s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, izvede nujne ukrepe za zavarovanje ceste in, če okoliščine dopuščajo, vzpostavi prevoznost ceste.

V primeru naravnih nesreč se lahko aktivirajo enote tehnične pomoči, ki delujejo v okviru sestava civilne zaščite Občine Nazarje.

22. člen

(zimska služba)

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov (npr. sneg, poledica) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnosti ceste.

23. člen

(izvedbeni program zimske službe)

V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest najkasneje do 30. septembra tekočega leta.

Z izvedbenim programom zimske službe se določijo zlasti:

·   organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe s podatki o medsebojni komunikaciji (npr. kontaktni podatki, podatki o centrih obveščanja);

·   usklajenost različnih izvajalcev zimske službe na isti cesti v naseljih (npr. vzdrževanje površin za pešce in kolesarje, križišč, priključkov, avtobusnih postajališč in dostopa do njih, odstranjevanje snega, odvoz na deponije);

·   lokacije stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja pešcev, uporabe objektov ali površin v javni rabi v naseljih (npr. šole, nakupovalni centri in avtobusne postaje, zdravstveni domovi, športni objekti, kulturne ustanove, javna parkirišča);

·   vodja koordiniranega dela različnih izvajalcev;

·   seznam pogodbenih izvajalcev;

·   razpored pripravljalnih del;

·   načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze);

·   seznam posebno težavnih cestnih odsekov ob nastanku neugodnih vremenskih razmer;

·   seznam z oznako mest za postavitev prometne signalizacije za čas trajanja zimske službe;

·   seznam vremenskih postaj, katerih podatki se upoštevajo pri izvajanju zimske službe;

·   razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del;

·   seznam posebnih strojev;

·   dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin;

·   dela po zimski službi (npr. odstranitev ostankov posipnih materialov, začasno postavljene prometne signalizacije in prometne opreme, cestnih naprav in ureditev za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju).

Dela po zimski službi je treba izvesti najkasneje v enem mesecu po koncu zimskega obdobja.

24. člen

(pripravljalna dela pred začetkom opravljanja zimske službe)

Pripravljalna dela se opravljajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti naslednje:

·   priprava mehanizacije, prometne signalizacije in prometne opreme ter posipnega materiala;

·   priprava ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti – palisade),

·   čiščenje in ureditev odvodnih sistemov in vozišča;

·   usposabljanje in strokovno izobraževanje za opravljanje del v času zimske službe.

25. člen

(posipanje cest zaradi poledice)

V obdobjih, ko obstaja nevarnost nastanka poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni odseki cest posipajo zaradi preprečevanja poledice. Mesta in način posipanja se določijo glede na vremenske razmere, geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere.

Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.

Za posipanje topilnih sredstev se uporabljajo naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Naprave za merjenje posipa s kemičnimi sredstvi morajo biti predhodno umerjene, kar se dokazuje z dokazilom o kalibraciji take naprave.

26. člen

(zagotavljanje prevoznosti cest)

Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti v zimskih razmerah je urejeno v področni zakonodaji, ki velja na območju Republike Slovenije

Ne glede na prejšnji odstavek prevoznosti ni nujno treba zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih. Enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Nivo vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskim in snežnim razmeram.

Načrt pluženja se določi z izvedbenim programom zimske službe. Strojno odstranjevanje snega in ledu je treba izvajati tako, da ne pride do poškodb ceste, obcestnih objektov in sosednjih zemljišč.

V. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin

27. člen

(evidence)

Koncesionar mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

28. člen

(javna obvestila in naznanila)

Koncesionar mora uporabnike občinskih javnih cest z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o neprevoznosti in ovirah na občinskih javnih cestah in o uporabnosti drugih prometnih površin.

VI. Pravice in obveznosti uporabnikov

29. člen

(pravice uporabnikov občinskih javnih cest)

Občinske javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

30. člen

(obveznosti uporabnikov občinskih javnih cest)

Uporabnik občinske javne ceste mora pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah.

VII. Viri financiranja javne službe

31. člen

(viri financiranja storitev)

Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov.

VIII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa

32. člen

(vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)

Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. Občinske javne ceste so last ter del javne lastnine.

Javno cesto sestavljajo:

·   cestni svet;

·   cestno telo;

·   cestišče;

·   brežine ceste;

·   cestni objekti;

·   prometna signalizacija in prometna oprema;

·   cestna razsvetljava;

·   cestni priključki do meje cestnega sveta;

·   naprave za odvodnjavanje ceste;

·   servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno);

·   funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa.

Upravljavec ceste lahko na, nad, ob ali v vozišče ceste oziroma cestno telo vgrajuje in postavlja cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa.

33. člen

(javno dobro)

Občinske javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

IX. Nadzor nad izvajanjem določil odloka

34. člen

(nadzorni organ)

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska uprava.

X. Podelitev koncesije

35. člen

(vsebina koncesijskega akta)

S tem odlokom občina (v nadaljnjem besedilu tudi: koncedent) še zlasti določa:

·   predmet in območje javne službe;

·   pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;

·   splošne pogoje za izvajanje javne službe;

·   izvajanje koncesije v primeru višje sile;

·   začetek in čas trajanja koncesije;

·   vire financiranja javne službe;

·   način plačila koncesionarja;

·   nadzor nad izvajanjem javne službe;

·   prenehanje koncesijskega razmerja;

·   izbira koncesionarja;

·   organ, ki opravi izbor koncesionarja;

·   organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.

36. člen

(predmet in območje izvajanja javne službe)

Predmet javne službe – koncesije je redno vzdrževanje občinskih javnih cest v Občini Nazarje. Seznam občinskih javnih cest, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko pogodbo.

37. člen

(splošni pogoji za izvajanje javne službe)

Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:

1.dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta ter skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo področje te javne službe;

2.dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;

3.s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, škode na sosednjih zemljiščih ali ogrožati varnosti uporabnikov;

4.zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;

5.pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;

6.pripraviti je dolžan letni plan izvajanja dejavnosti in ga do konca meseca septembra tekočega leta kot predlog predložiti koncedentu v potrditev;

7.koncesionar mora jamčiti koncedentu za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak;

8.koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti.

Koncedent ima:

1.pravico, da skladno z načrtom rednega vzdrževanja cest določi letni plan, katerega predlog pripravi koncesionar;

2.pravico spreminjanja obsega del;

3.pravico nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančnega nadzora;

4.druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

38. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, kadar z zakonom ni določeno drugače.

V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora ponudnik izpolnjevati pogoje, kot jih opredeljujejo predpisi s področja javnega naročanja, ter naslednje pogoje, podrobneje opredeljene v javnem razpisu:

1.da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije;

2.da izkaže finančno usposobljenost;

3.da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav za izvajanje koncesije;

4.da predloži izvedbeni program rednega vzdrževanja cest glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru višje sile, razvojnega in finančnega vidika za čas trajanja koncesije;

5.da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije;

6.da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo lahko povzročil z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije.

Z javnim razpisom se lahko določi dodatne pogoje za izbor koncesionarja.

39. člen

(izvajanje koncesije v primeru višje sile)

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno dogovoriti o izvajanju koncesije v nastalih pogojih.

40. člen

(začetek in čas trajanja koncesije)

Koncesija se podeli za obdobje desetih (10-ih) let.

Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

41. člen

(viri financiranja koncesije)

Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.

Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan dela, ki ga predlaga koncesionar, sprejme pa koncedent.

Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem koncedentu.

Način plačil in obračun del koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z ustreznimi pravnimi določili.

42. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad zakonitostjo izvajanja koncesije oziroma koncesijske pogodbe ter strokovni in finančni nadzor izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.

Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster cest ter mu nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent napove nadzor najmanj 15 dni pred izvedbo.

Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

O nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

43. člen

(poročanje o izvajanju koncesijske pogodbe)

Koncesionar je dolžan opravljati javno službo v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:

·   izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;

·   pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh;

·   oddaji poslov podizvajalcem;

·   spremembah v podjetju koncesionarja;

·   škodnih dogodkih;

·   spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe;

·   koriščenju zavarovanj in

·   o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

44. člen

(nadzorni ukrepi)

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

45. člen

(postopek izbire koncesionarja)

Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno uporabljati veljavno zakonodajo, ki ureja področja podeljevanja koncesij.

46. člen

(merila za izbiro koncesionarja)

Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja javnega naročanja v razpisni dokumentaciji opisana in ustrezno ovrednotena.

47. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Odločbo podpiše direktor občinske uprave. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki jo imenuje župan.

Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.

48. člen

(veljavnost koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem, ali z dnem izpolnitve odložnega pogoja, če je ta s koncesijsko pogodbo določen kot pogoj za veljavnost koncesijske pogodbe.

V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

49. člen

(prepoved prenosa koncesije)

Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.

50. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1.s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.z odkupom koncesije,

3.z odvzemom koncesije,

4.s prevzemom koncesije v režijo.

51. člen

(prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba preneha veljati:

·   po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

·   z odstopom od koncesijske pogodbe,

·   z enostranskim razdrtjem pogodbe,

·   s sporazumno razvezo.

Pogoji in način prenehanja koncesijske pogodbe se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

52. člen

(odstop od koncesijske pogodbe)

Vsaka stranka koncesijske pogodbe lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno ali če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej opredeljeno.

Za kršitev koncesijske pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno ali posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

53. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba lahko preneha na podlagi enostranskega odstopnega upravičenja (razdrtje) koncedenta:

·   če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;

·   če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov iz koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi o nadaljnjem pravilnem izvajanju koncesije;

·   če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

·   če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;

·   če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice.

Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna.

Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

54. člen

(sporazumna razveza)

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

55. člen

(odvzem koncesije)

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na trajanje koncesijske pogodbe:

·   če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku;

·   če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.

Pogoji odvzema koncesije se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

V primeru odvzema koncesije po prvi alineji prvega odstavka tega člena koncesionar ne more sodelovati pri naslednjem javnem razpisu za oddajo koncesije, kadar zakon ne določa drugače.

V primeru odvzema koncesije po drugi alineji prvega odstavka tega člena je koncedent koncesionarju dolžan povrniti odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

56. člen

(opravljanje dejavnosti na drug način)

Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito in gospodarneje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odkup koncesije se lahko opravi na predlog koncedenta. Predlog za odkup koncesije mora vsebovati najmanj rok odkupa in predlog ureditve morebitnih medsebojnih obveznosti in obveznosti do tretjih oseb. Odkup koncesije se lahko opravi le v celoti.

Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje občinskega sveta.

Koncedent mora v primeru odkupa koncesije zagotoviti neprekinjeno izvajanje dejavnosti.

Pogoje odkupa koncesije določa koncesijska pogodba.

57. člen

(obveznosti koncesionarja ob morebitni škodi)

Koncesionar je dolžan povrniti škodo, ki jo povzroči z opravljanjem dejavnosti koncedentu, uporabnikom ali tretji osebi.

Koncesionar je dolžan v roku, ki ga določi javni razpis za izbiro koncesionarja, po sklenitvi koncesijske pogodbe z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, povzročeno z opravljanjem dejavnosti, z najnižjo višino zavarovalne vsote, določeno v javnem razpisu za izbiro koncesionarja.

XI.  Končna določba

58. člen

(objava in veljavnost odloka)

Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 032-0004/2018-19

Nazarje, 08. 07. 2021