New Page 2

Na podlagi 52. člena in v povezavi z drugim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007 Spremembe: Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009) ter 10. člena Statuta Občine Ruše (Medobčinski uradni vestnik, štev. 5/99 in 18/00) je Občinski svet Občine Ruše na 22. seji, dne 27. septembra 2010, sprejel

O D L O K

o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom sprejme Občina Ruše Občinski prostorski načrt Občine Ruše z uvodnim dopolnilnim strateškim delom.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) V občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (v nadaljevanju: OPN) so v skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS, štev. 122/04) in Strategijo prostorskega razvoja Občine Ruše (MUV, štev. 11/09), določeni:

- krajši strateški del z dopolnilnimi vsebinami po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007, Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009 in naslednje; v nadaljevanju: ZPNačrt);

- členitev prostora in območja namenske rabe prostora;

- prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP);

- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

3. člen

(oblika odloka)

(1) Odlok je sestavljen iz besedila in kartografskega dela.

(2) OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled sta zagotovljena v digitalni in analogni (izrisani) obliki, ki sta med seboj skladni. V primeru neskladnosti velja analogna oblika.

 

2. KRAJŠI STRATEŠKI DEL PO ZPNačrt-DOPOLNILNE VSEBINE

4. člen

(dopolnilne strateške vsebine)

(1) Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Ruše, ki ostaja v celoti v veljavi (MUV, št. 11/09), je v OPN vsebinsko dopolnjen s strateškimi vsebinami, ki jih določa ZPNačrt.

(2) Splošni cilji prostorskega razvoja v Občini Ruše, določeni v Strategiji prostorskega razvoja občine, so naslednji:

- skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj celotnega območja občine;

- skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi (hribovito območje) in optimalno zasnovo poselitve, ki zagotavlja ohranjanje poselitve v hribovitih območjih občine;

- optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru s ciljem izboljševanja stanja na področju posameznih dejavnosti;

- prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini;

- dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

- preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

- prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami in upoštevanjem ohranjanja ali izboljšanja ekološkega ravnovesja;

- ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine;

- prostorsko povezovanje s sosednjimi občinami.

(3) Občina Ruše je za uresničitev prednostnih razvojnih potreb posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev površin za sta novanja v občinskem središču in v strnjenih delih drugih naselij, v katera bo usmerjan razvoj poselitve v občini;

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev centralnih dejavnosti v občinskem središču (območje Ruška vrata) in v ostalih naseljih, kjer so delno že razvite te dejavnosti ob pomembnejših prometnicah skozi naselja, posebej v novih centralnih območjih v Bezeni in Bistrici ob Dravi;

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev ter prestrukturiranje obstoječih proizvodnih dejavnosti v občinskem središču in za ohranjanje proizvodnih dejavnosti v ostalih naseljih, kjer so te dejavnosti obstoječe;

- zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev posebnih dejavnosti v občinskem središču in v ostalih, turizmu in rekreaciji namenjenih območjih v občini;

- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev športno rekreacijskih območij zelenih površin in nanje vezanih dejavnosti, ki so pogoj za razvoj turističnih dejavnosti v občini;

- zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti predvidenih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture - žičniške povezave občinskega središča z vrhom Pohorja, cestne, kolesarske in pešaške povezave teh območij, vzpostavitev plovne poti po reki Dravi;

- zagotovitev prostorskih pogojev za premestitev in posodo­bitev prometne infrastrukture v naseljih v smislu razbremenjevanja naselbinskih središč in razreševanja mirujočega prometa (nova državna cesta Maribor-Ruše-Smolnik, t.i. »obvoznica Ruš«);

- zagotovitev prostorskih pogojev za ohranitev primarnih de­javnosti v občini, predvsem v hribovitem delu občine ter okoljsko sprejemljivejših oblik kmetovanja v območjih me­šanja poselitve, turizma in kmetovanja;

- zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje okoljskih omrežij v občini – izboljšanje in širitev oz. povezovanje vodooskrbnega sistema, širitev omrežja zajemanja odpadnih vod z vzpostavitvijo sistema čiščenja odpadnih vod (dograditev omrežja javne kanalizacije in centralna čitilna naprava v Rušah ter manjše čistilne neprave v ostalih naseljih (Bistrica ob Dravi, Areh);

- zagotavljanje prostorskih pogojev za varovanje krajinsko vrednejših območij pred onesnaženjem in degradacijo;

- zagotavljanje prostorskih pogojev za trajnostno rabo naravnih virov in ohranjanje ali izboljšanje nanje vezanih dejavnosti gozdarstva, kmetijstva, preskrbe z vodo, energetske izrabe vode in ostalih dejavnosti.

(4) Za občinsko središče mesto Ruše ter lokalno središče Bistrica ob Dravi z Logom in Bezeno, v katerih Občina Ruše predvideva širitev poselitve, so izdelani urbanistični načrti.

(5) Območja naselij po ZPNačrt so območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potreb­nimi za njihovo uporabo in površinami, predvidenimi za njihovo širitev. Poleg naselij Ruše, Bezena, Bistrica ob Dravi z Logom, Log, Fala in Smolnik, opredeljenih v SPRO Ruše, so kot območja naselij opredeljene še manjše strnjene pozidave v Logu, na Gla­žuti in na Arehu.

(6) Kot sanacijski deli naselij po 28. členu Pravilnika o vse­bini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacije razpršene gradnje in ob­močij za razvoj in širitev naselij (Ur. l., št. 99/07-v nadaljevanju Pravilnik), so opredeljena tudi manjša območja razpršene poseli­tve in razpršene gradnje, ki se priključijo k naselju Ruše, naselju Bistrica ob Dravi in naselju Bezena.

(7) Kot nova sanacijska naselja po 29. členu Pravilnika so opredeljena manjša območja razpršene poselitve in razpršene gradnje, ki bodo dolgoročno s sanacijo priključena k naselju Bezena na njenem južnem in zahodnem robu dolgoročne zasnove naselja, večje samostojne slemenske pozidave, v katerih je pred­videna zgostitev poselitve: naselje Log ob cesti proti Meranove­mu in območja, predvidena za gradnjo manjših počitniških nase­lij: npr. Areh, Glažuta.

(8) Sanacije razpršene gradnje v občini bodo, ob varovanju naravnih virov – kmetijskih zemljišč in videza kulturne krajine, enako usmerjene v notranji razvoj sanacijskih delov naselij, v po­zidavo nepozidanih površin ter boljše izkoriščanje in kvalitetnej­šo rabo prostih ter neprimerno izkoriščenih površin z razvojem dejavnosti, ki so medsebojno združljive.

(9) Kot območje pojava razpršene gradnje je opredeljeno celotno območje odprtega krajinskega prostora izven naselij v Občini Ruše, razen območij, kjer se v obliki zaselkov in samotnih kmetij pojavlja območje avtohtone razpršene poselitve.

(10) Kot območje razpršene poselitve je opredeljeno celotno območje odprtega krajinskega prostora izven naselij v Občini Ruše, z manjšimi pojavi razpršene poselitve v nižinskem delu ob­močja občine in s pojavom samotnih kmetij, zaselkov, razloženih naselij kot avtohtonim vzorcem poselitve v hribovitem Pohorskem delu območja občine.

(11) Kot posebna območja odprtega prostora so določena t.i. vinogradniška območja, v katera bo občina usmerjala gradnjo vi­nogradniških objektov z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov za potrebe obdelave vinogradov in ostalih intenzivnih kmetijskih površin ob izpolnjevanju pogojev, ki so potrebni za umestitev ta­kšnih objektov.

(12) Občina bo usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje raz­pršene poselitve, v kolikor bo dejavnost teh enot ohranjala poselitev območja in bistveno prispevala k ohranjanju videza kulturne krajine.

(13) V območju občine ni območij in naselij, za katera bi se izvajala celovita prenova.

(14) Izhodišče za določitev osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč so veljavne prostorske sestavine prostorskega plana ob­čine (v nadaljevanju PSPA), pri določanju podrobnejše namenske rabe bodo uporabljene strokovne podlage z določeno dejansko namensko rabo, usmeritve iz Urbanistične zasnove mesta Ruše z načrtovano podrobnejšo rabo, veljavni prostorski akti in ostali prostorski dokumenti ter razvojne potrebe in težnje, ki vplivajo na določitev namenske rabe prostora.

(15) Namenska raba kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena na podlagi PSPA, smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj.

(16) Pri pripravi prostorskih izvedbenih pogojev se s členitvi­jo prostora zagotavlja nadaljevanje kakovostnega in trajnostnega razvoja naselij in kulturne krajine.

(17) Pri oblikovanju objektov v odprtem prostoru in v pode­želskih naseljih je potrebno upoštevati izhodiščno pripadnost tipu arhitekturne krajine Pohorje v hribovitem pohorskem delu obči­ne in tipu arhitekturne krajine Ruše-Maribor v nižinskem delu občine, vključno z uporabo materialov. Dopustna je kakovostna nadgraditev izhodiščnih elementov zaradi prilagajanja funkcio­nalnosti, izboljšanja energetske varčnosti objektov ter prilagaja­nja ostalim sodobnim zahtevam bivanja in poslovanja.

(18) Oblikovanje objektov v občinskem središču Ruše in lo­kalnem središču Bistrica ob Dravi z delom Loga in naseljem Bezena, ki mora enako upoštevati osnovna oblikovalska izho­dišča arhitekturne krajine, je lahko sodobnejše zasnovano, s po­udarkom na oblikovanju skladnosti ulične poteze in poudarjanjem javne funkcije posameznih objektov.

(19) Pri pripravi prostorskih izvedbenih pogojev je potrebno dosledno upoštevati veljavne predpise posameznih področij ter smernice in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora.

(20) Izboljšava preskrbe z energijo bo v občini usmerjena v racionalnejšo izrabo obstoječih virov energije, v večjo izrabo obnovljivih virov energije in v energetsko sanacijo obstoječih porabnikov energije (toplotne izolacije). Obstoječa proizvodna energetska območja (HE Fala, RTP Ruše, MRP Ruše1) in načr­tovani energetski objekti (fotovoltaična elektrarna v Rušah, MRP Ruše2, MHE Činžat) so opredeljeni kot območja energetske infrastrukture. Potencialne površine za tržno izrabo obnovljivih virov energije v Občini Ruše, zlasti sončne energije, so strehe ob­stoječih večjih objektov v mestu Ruše in v ostalih naseljih, ki ne poslabšajo bivalnih pogojev ali ne posegajo v objekte in območja posebnih varovanj (kulturna krajina, naselbinska dediščina ali po­samezni spomeniki in njihovo vplivno območje). Od obnovljivih virov energije je v območju občine razen sončne energije mogoče stroškovno opravičljivo izkoriščati tudi manjše vodotoke, kjer je gradnja MHE dovoljena in lesno biomaso, slednjo prednostno v območjih razpršene poselitve.

(21) Dopolnilne vsebine strateškega dela Občinskega prostor­skega načrta občine Ruše po ZPNačrtu so prikazane v grafičnem prikazu dopolnilne vsebine strateškega dela na karti 1. Zasnova okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje in okvirnih območij razpršene poselitve ter karti 2. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.

(22) Koncept razvoja medobčinskega središča Ruše temelji na načrtovanem povezovanju razvojnih centrov, ki tvorijo zasno­vo dosedanjega razvoja mesta Ruše s priključenimi deli naselij Smolnik in Bezena. Povezava treh prostorsko in po dejavnosti ločenih centrov starega trškega jedra, proizvodnega območja nekdanje Tovarne dušika Ruše (v nadaljevanju: TDR) in meša­nega proizvodno storitvenega območja ob Viaduktu, bo potekala z izboljševanjem prometne dostopnosti z izgradnjo ruške obvoz­nice, s prestrukturiranjem dejavnosti ali dela dejavnosti v posa­meznih centrih razvoja, zlasti v večjih industrijskih območjih in z umeščanjem novih povezovalnih dejavnosti v dosedanji ločitveni prostor med vsemi prostorskimi enotami, ki so jih v dosedanjem razvoju zapolnjevale površine, namenjene bivanju in ostale neur­ bane namenske rabe. V naselju Ruše se bo po konceptu razvoja naselja:

- premostilo sedanjo prostorsko ločenost storitvenih dejavnosti, zlasti družbene infrastrukture s faznim povezovanjem central­nih dejavnosti v starem trškem jedru in ob proizvodnem ob­močju severno od železniške proge, s faznim dograjevanjem teh dejavnosti ob sedanji Industrijski cesti;

- fazno umeščalo nove dejavnosti turizma in spremljajoče dejavnosti na stik Pohorja in Dravske doline, med starim trškim jedrom in razvojnim centrom ob Viaduktu;

- postopno prestrukturiralo manjša industrijska območja v zahodnem delu naselja in potrebam prilagojeno razvijalo dejavnosti v vzhodnem delu mesta;

- urejalo površine za športne dejavnosti v severnem delu naselja, ločenih od izobraževalnih in stanovanjskih območij;

- ohranjalo in izboljševalo sistem zelenih površin v naselju, zlasti z možnostjo vključevanja obrobnih površin naselja v zeleni sistem mesta in povezovanjem športu in rekreaciji namenjenih površin na severnem robu mesta s turističnimi de­javnosti na južnem robu mesta (vstopna postaja žičnice, nočitvene zmogljivosti);

- s fazno pozidavo površin, namenjenih bivanju, zlasti na površinah med železniško progo, Falsko in industrijsko cesto, zagotavljalo kvalitetno in funkcionalno bivalno okolje z ohranjanjem identitete naselja;

- zagotavljalo prostorske pogoje za umestitev manjkajočih funkcij medobčinskega središča (dejavnost sodišč, socialne dejavnosti);

- z izboljševanjem zmogljivosti, kvalitete in varnosti izboljševalo infrastrukturne sisteme v naselju, zlasti na komunikacijskih omrežjih (ruška obvoznica, izgradnja vstopne postaje žičnice, povečanje površin za mirujoči promet, ureditev kolesarskih in pešaških površin, plovna pot, telekomunikacijska omrežja), okoljskih omrežjih (povezava in izboljšanje sistema oskrbe z vodo, širitev kanalizacijskega omrežja, gradnja či­stilne naprave, izboljšanje ravnanja z odpadki) in energetskih omrežjih (širitev plinifikacije mesta, uporaba obnovljivih virov energijefotovoltaika in sončni ogrevalni sistemi);

- z urejanjem poplavnih hudourniških površin zagotavljalo možnost izrabe novih površin za urbane namene v južnem delu naselja;

- z načrtovanim urbanim razvojem naselja zagotavljalo fazni razvoj naselja, v katerem bo imel prednost notranji razvoj pred širitvami, v širitvah pa tiste površine, ki zapolnjujejo urbani razvoj naselja med dosedanjimi centri razvoja pred novi­mi površinami na obrobju naselja.

(23) Lokalno središče z oskrbnimi funkcijami, funkcijami osnovnega izobraževanja, druženja in zaposlitvenimi funkcija­mi, Bistrica ob Dravi s sokrajema Bezeno(del) in Logom, temelji na funkcijski povezavi vseh treh dosedanjih naselij na področju dejavnosti osnovnega izobraževanja, storitvenih in zaposlitvenih dejavnosti ter druženja, pogojuje pa jih tudi urbana zraščenost naselij in neposredna prometna povezanost. Koncept nadaljnjega razvoja funkcijskega povezovanja temelji na krepitvi oskrbnih funkcij, funkcij osnovnega izobraževanja, informiranja, druženja in drugih javnih funkcij (umeščanje dejavnosti, ki krepijo funk­cijo lokalnega središča), ohranjanju oz. prestrukturiranju obstoje­čih zaposlitvenih funkcij v lokalnem središču in na izboljševanju prometne dostopnosti.

V lokalnem središču Bistrica ob Dravi s sokrajema Bezeno­del in Logom se bo po konceptu razvoja:

- z zagotavljanjem prostorskih pogojev za fazno umeščanje manjkajočih funkcij lokalnega središča (osnovno izobraževanje, dodatne društvene dejavnosti, umeščanje novih centralnih dejavnosti z izboljšanjem potrošniške ponudbe) v naselje Bistrica in v vzhodni del naselja Bezena, zagotavljalo krepi­tev funkcije lokalnega središča;

- z ohranjanjem in ustreznim prestrukturiranjem obstoječih proizvodnih dejavnosti ter umeščanjem drugih dejavnosti (malo gospodarstvo in druge samo zaposlitvene dejavnosti) zagotavljalo obstoj delovnih mest ter s tem ohranjanje in prestrukturiranje zaposlitev v samem lokalnem središču;

- z načrtovanim razvojem izboljševalo kvaliteto bivalnih pogojev in nadaljnjo širitev površin za bivanje v naseljih Bistrica, Bezena in Log;

- z načrtovanim urbanim razvojem naselij zagotavljalo fazni razvoj vseh treh funkcijsko povezanih naselij, v katerem bo imel prednost notranji razvoj pred širitvami, v širitvah pa tiste površine, ki zapolnjujejo urbani razvoj naselij med obstoječo pozidavo pred novimi površinami na obrobju naselij;

- ohranjalo prostorsko ločenost funkcijsko povezanih naselij med naseljema Bistrica in Bezena ter Log-jug in Log-sever z ohranjanjem zelenih kmetijskih ločilnih površin ali z drugimi sonaravnimi ureditvami, ki bodo ločevale obstoječe pozida­ve (ekološko-biološka ribogojnica med naseljema Log-jug in Log-sever);

- ohranjalo obstoječe zelene površine, ki jih tvorijo obrobne po­vršine naselij, obvodna zarast, ozelenjeni vrtovi in vaški rob, ob širitvah naselij pa ga kvalitetno vzpostavljalo kot ločitveno pregrado med kmetijskimi površinami in pozidavo (naselje Bezena in Bistrica);

- z izboljševanjem zmogljivosti, kvalitete in varnosti izboljševalo infrastrukturne sisteme v naseljih, zlasti na komunikacijskih omrežjih (podaljšek ruške obvoznice, rekonstrukcija ceste v Log, izgradnja novih prometnic v območjih pozidave, povečanje površin za mirujoči promet ob objektih z javno dejavnostjo, ureditev kolesarskih in pešakih poti, izboljšava telekomunikacijskih omrežij), okoljskih omrežjih (povezava in izboljšanje sistema oskrbe z vodo, širitev kanalizacijske­ga omrežja, gradnja čistilne naprave, izboljšanje ravnanja z odpadki) in energetskih omrežjih (uporaba obnovljivih virov energije-fotovoltaika in sončni ogrevalni sistemi);

- z načrtovanim urbanim razvojem zagotavljalo fazni razvoj naselja, v katerem bo imelo prednost notranji razvoj pred širitvami, v širitvah pa tiste površine, ki zapolnjujejo urbani razvoj naselja med dosedanjimi centri razvoja pred novimi površinami na obrobju naselja.

3. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

5. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje Občine Ruše se po značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov, strateških usmeritvah ter načr­tovanih prostorskih ureditvah, deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju tudi enote urejanja ali EUP), ki so po pretežnih tipih pozidave ali drugih ureditvah združene v naslednje skupine (tipe):

ŠTEV

TIP

TIP POZIDAVE ALI DRUGIH UREDITEV

ONR (PNR)

1.

TIP A

EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami

SS

2.

TIP B

EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami in dvojčki

SS

3.

TIP C

EUP z večstanovanjskimi objekti - bloki

SS

4.

TIP D

EUP podeželskih naselij s kmetijami

SK

5.

TIP G

EUP centralnih območij Ruše in Smolnik

C

6.

TIP H

EUP centralnih dejavnosti: Bezena - Plastmetal

C

7.

TIP I

EUP letno gledališče

C

8.

TIP J1

EUP proizvodnje nekdanje Tovarne dušika Ruše (TDR)

I

9.

TIP J2

EUP proizvodnih con Messer, Megametal, Ecom, Hmezad Jeklo, Geberit

I

10.

TIP J3

EUP proizvodne enote Bistrica ob Dravi (nekdanji Tobi)

I

11.

TIP K

EUP posebnih (turističnih) dejavnosti (hotel Lobnica, Areh..)

BT

12.

TIP L1

EUP posebnih dejavnosti (stadion s športnim parkom in ribiškim domom)

B in Z

13.

TIP L2

EUP Matavškovo

Z

14.

TIP M

EUP zelenih površin in gozda v naseljih

Z

15.

TIP N

EUP obstoječih smučišč *

Z

16.

TIP P1

EUP ceste

PC

17.

TIP P2

EUP železnice

PZ

18.

TIP P3

EUP ostale prometne površine

PO

19.

TIP R

EUP energetskih območij

E

20.

TIP S

EUP okoljskih območij (ČN Bistrica)

O

21.

TIP O1

EUP v krajini naselja Fala s pojavi avtohtone in razpršene gradnje

K, G, A

22.

TIP O2

EUP v odprtem prostoru Dravske doline s pojavi avtohtone in razpršene gradnje

K, G, A

23.

TIP O3

EUP v odprtem prostoru Pohorja s pojavi avtohtone in razpršene gradnje

K, G, A

24.

TIP O4

EUP vinogradniške poselitve s pojavi avtohtone in razpršene gradnje

K, G, A

25.

TIP O5

EUP z varovano naravno dediščino

G

26.

TIP T

EUP z območji tekočih voda

V

27.

TIP U

EUP gramoznica Bezena

LN

28.

TIP X

EUP za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

K, G, A

29.

TIP V

EUP z veljavnimi podrobnejšimi prostorskimi akti

Več rab

30.

TIP Z

EUP s predvidenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN-p)

Več rab

 

(2) Enote urejanja se zaradi posebnosti v merilih in pogojih poseganja v prostor lahko delijo na podenote.

(3) Območje Občine Ruše je razdeljeno na naslednje enote urejanja:

 

1. Naselje RUŠE (območje naselja Smolnik 2, K.O. SMOLNIK):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

RU01

Smolnik 2-centralno območje severno od regionalne ceste R-III-705

G

OPN

Del EUP VVO 3 in NV 6459 ter EPO

2

RU02

Smolnik 2- industrijsko območje Geberit ob R-III-705

J2

OPN

VVO 3; del EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100

3

RU03

Smolnik 2-površine za turizem ob R-III-705

K

OPN

VVO 3; zelo majhen del NV 6459; v delu ob vodotoku poplave Q 100

4

RU04

Smolnik 2- centralno območje južno od R-III-705

G

OPN

VVO 3; v zelo majhnem delu NV 7508

5

RU05

Smolnik 2-stanovanjsko območje ob cesti na Smolnik- Ruše

D

OPN

VVO 3; v delu ob vodotoku poplave Q 100

 

2. Naselje RUŠE (območje K.O. RUŠE):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

RU06

Ruše-stanovanjsko območje ob Špengovi ulici

A

OPN

VVO 2; del NV 645; del EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100

2

RU07

Ruše-naselje Lumar-stanovanjsko območje

V

ZN

VVO 2

3

RU08

Ruše-Gabri I-stanovanjsko območje

V

OPPN

VVO 2; del NV 6459; del EPO

4

RU09

Ruše-stanovanjsko območje ob Trpinovi ulici

A

OPN

VVO 3; zelo malo NV 6459 in EPO

5

RU10

Ruše-območje URN Viadukt– centralno stanovanjsko območje

V

URN

VVO 3; zelo malo NV 6459 in EPO, NV 6398, 6416, KS 17579; v delu ob vodotoku poplave Q 100

6

RU11

Ruše-območje URN Viadukt – centralne površine

V

URN

VVO 2

7

RU12

Ruše-območje za šport in rekreacijo Matavškovo

L2

OPN

VVO 2, EPO, NATURA, KS 6344, NV 6459

8

RU13

Ruše-območje za šport in rekreacijo Matavškovo- območje za zaščito in reševanje

X

OPN

VVO 2, EPO, KS 6344, NV 6459

9

RU14

Ruše-območje za šport in rekreacijo Matavškovo - drugi del

L2

OPN

VVO 2, EPO, KS 6344, NV 6459

10

RU15

Ruše-stanovanjsko območje ob Matavškovi ulici

A

OPN

VVO 2, manjša površina EPO, NV 6459, del KS 6344,

11

RU16

Ruše-stanovanjsko območje ob Selniški cesti

A

OPN

VVO 1, manjša površina EPO in NV 6459

12

RU17

Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -1. del

L1

OPN

VVO 1,2,3; NATURA, EPO, del NV 6459

13

RU18

Ruše- stanovanjsko območje ob Vrtni ulici – 2. del

A

OPN

Manjša površina Natura in EPO, VVO 2

14

RU19

Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -4. del

L1

OPN

EPO, NATURA, del NV 6459, VVO 1

15

RU20

Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -3. del

L1

OPN

VVO 1

16

RU21

Ruše – zdravstvena postaja

G

OPN

VVO 1 (večji del VVO 2)

17

RU22

Ruše- stanovanjsko območje ob Vrtni ulici – 1. del

A

OPN

VVO 2

18

RU23

Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -2. del

L1

OPN

VVO 2

19

RU24

Ruše- Srednješolski center

G

OPN

Skrajno S območje VVO 2 (večji del VVO 3)

 

RU25

Ruše– proizvodno območje Ob Kopališki ulici

J2

OPN

S del EPO, Natura, NV 6459, del KS 6343

21

RU26

Ruše – industrijsko območje nekdanje TDR

J1

OPN

Skrajni SZ del EPO, Natura, NV 6459, skrajni Z del VVO 3, del KS 15076

22

RU27

Ruše - odlagališče industrijskih odpadkov Halda

V

ZN

S oz. Z del EPO, Natura, NV 6459

23

RU28

Ruše – čistilna naprava in betonarna Ruše

V

OPPN

Skrajni SZ NV 6459, del EPO

24

RU29

Ruše – centralno območje Dobrova 1

G

OPN

-

 

RU30

Ruše – Ekološko parkirišče Ruše

V

ZN

-

26

RU31

Ruše – industrijsko območje Alchrom Ruše-širitev

Z

OPPNp

-

27

RU32

Ruše – industrijsko območje Alchrom Ruše

V

ZN

-

28

RU33

Ruše – industrijsko območje Messer

J2

OPN

-

29

RU34

Ruše – Površine za industrijo

Z

OPPNp

-

30

RU35

Ruše – Površine za energetiko­fotovoltaična elektrarna

Z

OPPNp

-

 

3. Naselje RUŠE (območje naselja BEZENA_2, K.O. Bistrica ob Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

31

RU36

Ruše – območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

X

OPN

-

32

RU37

Ruše – centralno območje ob Industrijski ulici-vzhodno

G

OPN

-

33

RU38

Ruše – centralno območje ob Industrijski ulici-zahodno

G

OPN

VVO 3

34

RU39

Ruše – poslovni center Ruška vrata – širitev 1. del

Z

OPPNp

-

35

RU40

Ruše – poslovni center Ruška vrata

G

OPN

-

36

RU41

Ruše – Stanovanjsko območje ob Industrijski ulici-bloki

C

OPN

-

37

RU42

Ruše – Stanovanjsko območje ob Mariborski cesti

A

OPN

-

38

RU43

Ruše –stanovanjsko območje ob Areški cesti

A

OPN

VVO 3

39

RU44

Ruše- center (naselbinsko območje) 2. del

V

URN

Delno izven VVO, delno VVO 3, 2, 1, del KS 15743, NV 6405, NV 6378

40

RU45

Ruše- center (naselbinsko območje) 3. del

V

URN

VVO 1, 2, v delu poplave Q 100

41

RU46

Ruše- center (naselbinsko območje) 1. del

V

URN

VVO 2, 3, NV 6432; KS: 8243, 8242, 6370, 6362, 6361, 15743

42

RU47

Ruše – stanovanjsko območje ob Drevoredni ulici

A

OPN

VVO 1, 2

43

RU48

Ruše- letno gledališče

I

OPN

VVO 2,3, KS 6395

44

RU49

Ruše – bencinska črpalka

G

OPN

-

45

RU50

Ruše – naselbinsko središče- Vertnikova – stari bloki

C

OPN

VVO 3, KS 15743

46

RU51

Ruše – stanovanjsko območje v osrednjem delu_bloki– 1. del

C

OPN

VVO 3, DEL KS 15743, del KS 6341

47

RU52

Ruše – stanovanjsko območje v osrednjem delu_bloki– 2. del

C

OPN

VVO 2, KS 6342

48

RU53

Ruše – stanovanjsko območje v osrednjem delu_bloki– 3. del

C

OPN

VVO 2, manjša površina KS 6341

49

RU54

Ruše –stanovanjsko območje

V

OPPN

VVO 3; del KS 6340, 6342 in 15743

50

RU55

Ruše – poslovni center Ruška vrata – širitev 2. del

G

OPN

VVO 3

51

RU56

Ruše – stanovanjsko območje Mali Beograd

B

OPN

VVO 2

52

RU57

Ruše – stanovanjsko območje med parkomin OŠ-nepozidano

Z

OPPNp

VVO 2

53

RU58

Ruše – Ruše – mestni park, arboretum

M

OPN

VVO 2, NV 6428

54

RU59

Ruše – transportno območje ob Toledovi ulici

V

URN

VVO 2

55

RU60

Ruše – stanovanjsko območje S od Falske ceste

A

OPN

VVO 2, NV 6419

56

RU61

Ruše – stanovanjsko območje ob Toledovi ulici

B

OPN

VVO 2

57

RU62

Ruše– centralno območje –ulica Obželeznici-Šmidhofer

G

OPN

VVO 2

58

RU63

Ruše – pokopališče

V

URN

VVO 2, KS 3336

59

RU 63-1

Ruše – pokopališče JV del

V

URN

VVO2, predviden suhi zadrževalnik

60

RU64

Ruše – stanovanjsko območje J od Falske ceste

A

OPN

VVO 2

61

RU65

Ruše –zelene površine ob Glazerjevi ulici

M

OPN

VVO 2, KS 6345

62

RU66

Ruše – zelene površine - gozd

M

OPN

VVO 2

63

RU67

Ruše – stanovanjsko območje ob Glazerjevi

A

OPN

VVO 2

64

RU68

Ruše – stanovanjsko obm. med Vranjekovo in pokopališčem I

A

OPN

VVO 2

65

RU69

Ruše – stanovanjsko obm. med Vranjekovo in pokopališčem II

A

OPN

VVO 2

66

RU70

Ruše- območje za turizem pod Goroj

Z

OPPNp

VVO 2,3: del KS 6346, 6396, 6393, v južnem delu (Pohorje) EPO

67

RU71

Ruše – stanovanjsko območje ob Jeklu Ruše

A

OPN

VVO 2

68

RU72

Ruše – centralno območje –ulica Obželeznici-Šmidhofer

G

OPN

VVO 2

69

RU73

Ruše – centralne površine med Lobnico in Kovaško ulico

G

OPN

VVO 2; v delu ob vodotoku poplave Q 100

70

RU74

Ruše – industrijsko območje ob Lobnici (nekdanje Jeklo)

J2

OPN

VVO 2, v skrajnem južnem delu VVO 3 in EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100

71

RU75

Ruše – stanovanjsko območje

A

OPN

VVO 3, v zahodnem delu EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100

72

RU76

Ruše – magistralni vodovod Selnica-Maribor

V

OPPN

Od Z proti V si sledijo: del Natura, del EPO, del NV 6459, VVO 1, 2, 3, del KS 17553, 6397

73

RU82

Ruše – dolgoročna širitev-Dobrava

O2

OPN

VVO 3 (skrajni severni del)

74

RU83

Ruše – dolgoročna širitev-severno od Falske ceste

O2

OPN

VVO 2

75

RU84

Ruše-kmetijske površine in površine za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

X

OPN

VVO 2

76

RU85

Ruše –dolgoročna širitev-med parkom in šolo

O2

OPN

VVO 2

77

RU89

Ruše –dolgoročna širitev-pod Vilo

O2

OPN

VVO 0, VVO 1, VVO 2, KS 8360, v delu poplave Q 100, na parceli št. 1666 v K.O. Ruše ponikalnik ter na parceli 1667 in S robu parcele 1664 obnovljen ribnik

78

RU 89-1

Ruše-dolgoročna širitev pod vilo –severni del

02

OPN

VVO 1, VVO 2, v delu poplave, predviden suhi zadrževalnik in obnovljen ribnik na parceli 1667 v K.O. Ruše

79

RU90

Ruše-kmetijske površine južno od starega jedra

V

URN

VVO 2, VVO 3

80

RU91

Ruše –dolgoročna širitev-med Industrijsko in Ruškim potokom

O2

OPN

VVO 3, KS 6342, 6340

81

RU92

Ruše –dolgoročna širitev-med Mariborsko cesto in Alchromom

O2

OPN

-

82

RU93

Ruše –dolgoročna širitev-vzhodno od Alchroma

O2

OPN

-

 

3. Naselje RUŠE (območje naselja BEZENA_2, K.O. Bistrica ob Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAR. REŽIMI

1

RU77

Bezena 2– centralno območje severno od žel. proge (UZ Ruše)

G

OPN

-

2

RU78

Bezena_2- industrijsko območje-pozidano (UZ Ruše)

J2

OPN

-

3

RU79

Bezena_2-centralno območje severno od proge (UZ Ruše)

G

OPN

-

4

RU80

Bezena_2-industrijsko območje-nepozidano (UZ Ruše)

Z

OPPNp

-

5

RU81

Bezena_2-energetsko območje (UZ Ruše)

R

OPN

-

 

4. Naselje SMOLNIK (območje naselja SMOLNIK_1, K.O. Smolnik):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

SM01

Smolnik_1-stanovanjsko območje s kmetijami

D

OPN

EPO, NATURA, VVO 3, NV 168, 6322, 6420, del KS 6381; v delu ob vodotoku poplave Q 100

2

SM02

Smolnik_1-stanovanjsko območje s kmetijami-URN za del naselja Smolnik

V

URN

EPO, NATURA, VVO 3, KS 6381; v delu ob vodotoku poplave Q 100

3

SM03

Smolnik_1-stanovanjsko območje s kmetijami

D

OPN

EPO, NATURA, VVO 3, NV 168; v delu ob vodotoku poplave Q 100

4

SM04

Smolnik_1-območje površin za mirujoči promet

P3

OPN

EPO, VVO 3

 

5. Naselje BEZENA (območje naselja BEZENA_1, K.O. Bistrica pri Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

BE01

Bezena_1- vzhod-priključitev razpršene gradnje

A

OPN

-

2

BE02

Bezena_1- centralno območje ZN

V

ZN

-

3

BE03

Bezena_1-centralno obm. z dopolnilnimi dejavnostmi-(Plastmetal)

H

OPN

-

4

BE04

Bezena_1 - stanovanjsko območje –vzhod (južno od RII-435)

A

OPN

-

5

BE05

Bezena_1- stanovanjsko območje s kmetijami (južno od RII-435)

D

OPN

KS 6363

6

BE06

Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod (južno od RII-435)

A

OPN

-

7

BE07

Bezena_1 - stanovanjsko območje –vzhod (severno od RII-435)

A

OPN

-

8

BE08

Bezena_1- stanovanjsko obm. s kmetijami (severno od RII-435)

D

OPN

-

9

BE09

Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod (severno od RII-435)

A

OPN

-

10

BE10

Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod –ob domu krajanov

A

OPN

-

11

BE11

Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod – Lamut

A

OPN

-

12

BE12

Bezena_1 – priključitev ob Brsteljškovem potoku

D

OPN

-

13

BE13

Bezena_1- jug-priključitev razpršene gradnje-pri Kramarju

Ž

OPPNp

-

14

BE14

Bezena_1- jug-priključitev razpršene gradnje-pomožni objekti

Ž

OPPNp

-

15

BE15

Bezena_1- vzhod-priključitev razpršene gradnje-pri Celcerju

Ž

OPPNp

-

16

BE16

Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod – dolgoročna širitev

O2

OPN

-

 

6. Naselje BISTRICA (območje naselja Bistrica ob Dravi, Log 1, K.O. Bistrica pri Rušah, Spodnji Vrhov dol):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

BI01

Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje zahod -severno od RII-435-1. del

A

OPN

-

2

BI02

Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje zahod -južno od RII-435

A

OPN

-

3

BI03

Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje zahod -severno od RII-435-2. del

A

OPN

-

4

BI04

Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje s kmetijami -sev. od RII-435-1 . del

D

OPN

NV 7500

5

BI05

Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje s kmetijami -sev. od RII-435- 2. del

D

OPN

-

6

BI06

Bistrica ob Dravi –širitev naselja ob železnici

Z

OPPNp

-

7

BI07

Bistrica ob Dravi -čistilna naprava

S

OPN

-

8

BI08

Bistrica ob Dravi proizvodno območje –Tobi

J3

OPN

KS 17553

9

BI09

Bistrica ob Dravi - centralno območje

G

OPN

-

10

BI10

Bistrica ob Dravi - zelene površine ob Bistrici –sev. od RII-435

M

OPN

-

11

BI11

Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje severno od regionalne ceste

A

OPN

-

12

BI12

Bistrica ob Dravi - novo naselje-sever -del

V

OLN

-

13

BI13

Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje- bloki

C

OPN

-

14

BI14

Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje severno od RII-435-vzhodno od blokov

A

OPN

-

15

BI15

Bistrica ob Dravi - trgovsko poslovni, prireditveni in stan center

V

ZN

-

16

BI16

Bistrica ob Dravi -novo stanovanjsko območje-vzhod

V

OLN

-

17

BI17

Bistrica ob Dravi - priključitev razpršene gradnje severno od RII-435

A

OPN

-

18

BI18

Bistrica ob Dravi - priključitev razpršene gradnje, južno od ceste RII-435

Z

OPPNp

-

19

BI19

Bistrica ob Dravi -novo stan. obm -jugovzhodno od RII-435

A

OPN

-

20

BI20

Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje s kmetijami (južno od RII-435)

D

OPN

KS 17554; v delu ob vodotoku poplave Q 100

21

BI21

Bistrica ob Dravi - zelene površine ob Bistrici –južno od RII-435

M

OPN

V delu ob vodotoku poplave Q 100

22

BI22

Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje ob cesti v Log

A

OPN

KS 19751; v delu ob vodotoku poplave Q 100

23

BI23

Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje ob cesti v Log (LN)

V

OLN

-

24

BI24

Log_1- stanovanjsko območje-jug

A

OPN

NV 122, KS 17565; v delu ob vodotoku poplave Q 100

25

BI25

Log_1-ribogojnica

Z

OPPNp

V delu ob vodotoku poplave Q 100

26

BI26

Bistrica ob Dravi -kmetijske površine-dolgoročna širitev naselja – 1. del

O2

OPN

-

27

BI27

Bistrica ob Dravi -kmetijske površine-dolgoročna širitev naselja 2. del

O2

OPN

-

 

7. Naselje LOG 2(območje naselja LOG 2, K.O. Bistrica pri Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

LO01

Log_2-stanovanjsko območje s kmetijami-stari del

D

OPN

Skrajni J del EPO, NATURA; v delu ob vodotoku poplave Q 100

2

LO02

Log_2-stanovanjsko območje –novi del

A

OPN

Skrajni JV del EPO, NATURA; v delu ob vodotoku poplave Q 100

3

LO03

Log_2-stanovanjsko območje –širitev

Z

OPPNp

-

 

8. Naselje LOG 4(območje naselja LOG_3, K.O. Bistrica pri Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

LO04

Log_4-novo naselje pod Meranovim vrhom-sanacija

Z

OPPNp

KS 19753

 

9. Naselje LOG 5 (območje naselja LOG_3, K.O. Bistrica pri Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

LO05

Log_5-novo naselje pri Grušovniku-sanacija

Z

OPPNp

-

 

10. Območje naselja Fala(območje naselja FALA, K.O. Ruta, Činžat):

ŠT

EUP-OZN

EUP-NASELJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

FA01

Fala-staro naselje

D

OPN

KS 17597

2

FA02

Fala-hidroelektrarna

R

OPN

S del NV 4462, 131, KS 131, EPO, NATURA

11. Območje kulturne krajine Fala (del naselja Fala k.o. Ruta, Činžat):

ŠT

EUP-OZN

EUP-KRAJINA IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

FK01

Fala-kulturna krajina 1. del

O1

OPN

-

2

FK02

Fala-kulturna krajina 2. del

O1

OPN

NV 6433, 6294, KS 14679, 6350, 8244

3

FK03

Fala-kulturna krajina 3. del

O1

OPN

NV 4462, EPO, NATURA

4

FK04

Fala-kulturna krajina 4. del

O1

OPN

EPO, del KS 131, 17596

5

FK05

Fala-kulturna krajina 5. del

O1

OPN

EPO

6

FK06

Fala-kulturna krajina 6. del

O1

OPN

EPO, NV 7499

7

FK07

Fala-kulturna krajina 7. del

O1

OPN

Del EPO, NV 55

 

12. Območje odprtega prostora Dravske doline (območje delov naselij Bezena, Bistrica ob Dravi, Ruše in Smolnik, K.O. Ruše, Bistri­ca pri Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-KRAJINA IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

DD01

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, Natura, NV 6459

2

DD02

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

-

3

DD03

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, NV 6327

4

DD04

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

-

5

DD05

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, NV 6459, VVO 3; v delu ob vodotoku poplave Q 100

6

DD06

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, NV 6459, 7556, del KS 6344, VVO 2, VVO 1

7

DD07

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, Natura, NV 6459, VVO 1

8

DD08

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, Natura, NV 6459, VVO 1

9

DD09

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

Od V si sledijo: del EPO, del NATURA, NV 6459, KS 6339, 6338, VVO 3, KS 6343, v delu ob vodotoku poplave Q 100

10

DD10

Bezena-gramoznica

U

OPPNp

EPO, Natura, NV 6459

11

DD11

Bezena-gramoznica-območje za potrebe varstva pred nar. in drugimi nesrečami

X

OPN

EPO, Natura

12

DD12

Bezena-gramoznica-širitev

Z

OPPNp

EPO, Natura

13

DD13

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

-

14

DD14

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

-

15

DD15

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

-

16

DD16

Bistrica-zelene površine-Bistriški zatok

L2

OPN

EPO, Natura, NV 6459, v delu ob vodotoku poplave Q 100

17

DD17

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

EPO, Natura, NV 6459

18

DD18

Dravska dolina-odprti prostor

O2

OPN

-

 

13. Območje odprtega prostora Ruškega Pohorja (območje delov naselij Bezena, Bistrica ob Dravi, Lobnica, Ruše in Smolnik, K.O. Ruše, Bistrica pri Rušah):

ŠT

EUP-OZN

EUP-KRAJINA IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

PO01

Ruško Pohorje -odprti prostor-zahodno od Uršankovega

O3

OPN

EPO, Natura, VVO 3, NV: 7507, 6377, 6357, 6227, 7498, 7506, 6409, 7510, 7504, 7505, 6357, 7502, 6337, 6395, 6280, 6422, 6414, 168V, 6411, 6353, 6289, 6430, 7497, 6387, 7503, KS: 19754, 6392, 3335, 6379, 6378, 6377, 6380, 19750; v delu ob vodotoku poplave Q 100

2

PO02

Ruško Pohorje -odprti prostor-vzhodno od Uršankovega

O3

OPN

Od V si sledijo: KS 19752, NV 535, EPO, NATURA, KS 17563, NV: 6284, 6348, 6330, 6317, 7496, 6315, 6383, 6314, 6285, 6288, 1285, 6284, KS: 6389, 17564, 19748, 17563; v delu ob vodotoku poplave Q 100

3

PO03

Ruško Pohorje –ob vinski cesti zahod

O4

OPN

Del VVO 3

4

PO04

Ruško Pohorje - ob vinski cesti vzhod

O4

OPN

-

5

PO05

Bistrica ob Dravi –vinogradniško območje Pod hribom

O4

OPN

-

6

PO06

Bistrica – vinogradniško območje Pod vinogradi

O4

OPN

-

7

PO07

Log – vinogradniško območje ob cesti na Meranovo-Cehner

O4

OPN

-

8

PO08

Bistrica – vinogradniško območje k Meranu

O4

OPN

-

9

PO09

Ruško Pohorje-naravni rezervat Šumik

O5

OPN

EPO, Natura, VVO 3, NV: 315, 509, 6134, 510

10

PO10

Ruše-gozd ob naselju

V

URN

VVO 3

 

14. Območje smučišča Uršankovo, K.O. Lobnica, Smolnik, Ruše:

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

UR01

Lobnica-smučišče in vlečnica Cojzarica

V

URN

EPO, Natura, VVO 3

2

UR02

Lobnica-Smolnik-smučišče Uršankovo1

V

URN

EPO, Natura, VVO 3

3

UR03

Smolnik smučišče Uršankovo 2

Z

OPPNp

EPO, skrajni J del Natura, VVO 3, S del NV 6434, 168; v delu ob vodotoku poplave Q 100

 

15. Območje smučišča Areh-Faleževo, k.o. Lobnica:

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

AG01

Lobnica- območje Hotela Areh

K

OPN

EPO, Natura,VVO 3

2

AG02

Lobnica-Smučarsko središče Areh-zahodni del

N

OPN

EPO, Natura, VVO 3, KS 6366, 6367, NV P1

3

AG03

Lobnica- območje počitniškega naselja Glažuta-zgornji del

Z

OPPNp

EPO, Natura

4

AG04

Lobnica-smučišče in vlečnica Falež

Z

OPPNp

EPO, Natura, del VVO 3

5

AG05

Lobnica-smučišče in vlečnica Falež -Čander

Z

OPPNp

EPO, Natura

6

AG06

Lobnica-območje turist. nas. Glažuta 1 (URN)

V

URN

EPO, Natura

7

AG07

Lobnica- območje turist. nas. Glažuta 2 (URN)

V

URN

EPO, Natura

8

AG08

Lobnica-Smučarsko središče Areh-zahodni del

N

OPN

EPO, Natura

 

16. Območje smučišča Partizanka (K.o. Lobnica):

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

PA01

Lobnica-smučišče in vlečnica Partizanka

N

OPN

EPO, Natura

 

17. Območje smučišča Videc (K.o. Lobnica):

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

VI01

Ruško Pohorje-del smučišča Videc

N

OPN

EPO, Natura, VVO 3

 

18. Območja državnih cest (vsi k.o.):

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

DC01

Območje RIII-705-odprti prostor 3. del

P1

OPN

-

2

DC02

Območje RIII-705-odprti prostor 2. del

P1

OPN

EPO, del NV 55

3

DC03

Območje RIII-705-odprti prostor 1. del

P1

OPN

EP

4

DC04

Območje RIII-705-v naselju Ruše-zah od Viadukta

P1

OPN

VVO 3

5

DC05

Območje RIII-705-v naselju Ruše--(URN Viadukt)

V

URN

VVO 2

6

DC06

Območje RII-435-v naselju Ruše

P1

OPN

VVO 2; v delu ob vodotoku poplave Q 100

7

DC07

Območje RIII-705-v naselju Ruše-(URN center)

V

URN

VVO 2, KS 15743, 6388

8

DC08

Območje RII-435-odprti prostor-od Ruš do mostu

P1

OPN

VVO 1, del NV 6459

9

DC09

Območje RII-435-v naselju Ruše-vzhodno od TDR

P1

OPN

VVO 1, 2, del NV 6459

10

DC10

Območje RII-435-v naselju Ruše-ob TDR

P1

OPN

VVO 3

11

DC11

Območje RII-435-v naselju Ruše

P1

OPN

S del VVO 3

12

DC12

Območje RII-435-v naselju Ruše

P1

OPN

Del VVO 3

13

DC13

Območje RII-435-v naselju Ruše-krožišče

V

URN

-

14

DC14

Območje RII-435-v naselju Ruše

P1

OPN

-

15

DC15

Območje RII-435-odprti prostor-od Bezene do Ruš

P1

OPN

-

16

DC16

Območje RII-435-v naselju Bezena

P1

OPN

-

17

DC17

Območje RII-435-odprti prostor- od Bistrice do Bezene

P1

OPN

-

18

DC18

Območje RII-435-v naselju Bistrica

P1

OPN

-

 

19. Območja državnih železnic (vsi K.O.):

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

DZ01

Območje državne železnice

P2

OPN

Del NV 4462, 55, EPO

2

DZ02

Območje državne železnice

P2

OPN

KS 6391, 6399,

3

DZ03

Območje državne železnice

P2

OPN

VVO 3, NV 7508, KS 6400; v delu ob vodotoku poplave Q 100

4

DZ04

Območje državne železnice (URN)

V

URN

VVO 2, KS 6400; v delu ob vodotoku poplave Q 100

5

DZ05

Območje državne železnice

P2

OPN

VVO 1, 2, 3, EPO, NV 6459, 6379

6

DZ06

Območje državne železnice-ob postaji

P3

OPN

VVO 1, 2

7

DZ07

Območje državne železnice

P2

OPN

-

8

DZ08

Območje državne železnice

P2

OPN

KS 6397

 

20. Območja voda (vsi K.O.):

ŠT

EUP-OZN

EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME

TIP

NAČIN

VAROVALNI REŽIMI

1

DR01

Reka Drava pred HE Fala (v kult. krajini)

T

OPN

NV 4462, KS 131, NATURA, EPO

2

DR02

Reka Drava za HE Fala (v kult. krajini)

T

OPN

EPO, del KS 131, NV 7493

3

DR03

Reka Drava-zahodno od mosta

T

OPN

Del EPO, del VVO 3, NV 6459; v delu ob vodotoku poplave Q 100

4

DR04

Reka Drava-vzhodno od mosta

T

OPN

Od V proti Z si sledijo: EPO, NV 6459, NATURA.

5

LB01

Reka Lobnica

T

OPN

Del 6459, VVO 2, 3, EPO, NATURA, NV 6377, KS 6400; v delu ob vodotoku poplave Q 100

 

Oznake v zgornjih tabelah imajo naslednji pomen

OZNAKA

POMEN

ONR

Osnovna namenska raba

PNR

Podrobnejša namenska raba

VVO 0

Območje črpališča po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007

VVO 1

Najožje vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007

VVO 2

Ožje vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007

VVO 3

širše vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007

NV

Naravna vrednota po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur.l. RS, št. 111/2004, spremembe: Ur.l. RS, št. 70/2006 s svojo evidenčno št. iz pravilnika

EPO

Ekološko pomembno območje Zgornja Drava ali Ekološko pomembno območje Pohorje po Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/2004)

Natura

Posebno varstveno območje Natura 2000 po Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Ur.l. RS, št. 49/2004, spremembe: Ur.l. RS, št. 110/2004, 59/2007, 43/2008

KS

Kulturni spomenik po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Ruše, MUV št. 2/06, spremembe in dopolnitve objavljene v MUV št. 9/06 in 24/06) z evidenčno št. iz odloka

Poplave Q 100

Območja stoletnih poplav, v OPN opredeljena na podlagi Analize poplavne varnosti JZ dela Maribora pred hudourniškimi vodami s Pohorja na odsekih Pekrski potok-Blažovnica in Blažovnica – Lobnica (VGB Maribor d.d., Maribor, junij 2000)

-

V EUP ni varovalnih režimov

 

(4) Bilanca površin enot urejanja in delitev na podenote je prikazana v prilogi 1 tega odloka.

(5) Delitev območja občine na enote urejanja je prikazana v kartografskem delu odloka na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter na karti 4 Prikaz območij enot urejanja prostora, gospodarske javne infrastrukture ter vodnogospodarskih ureditev.

6. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1) Za celotno območje občine je v skladu z zakonskimi predpisi in smernicami iz strateškega dela prostorskega načrta (v nadaljevanju tudi SPRO) določena osnovna namenska raba prostora.

(2) V območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki so evi­dentirane ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne površine, so zajete v prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote.

(4) Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu odloka na karti 3. Prikaz območij enot urejanja, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

4. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

4.1. Prostorski izvedbeni pogoji za naselja

7. člen

(PIP za EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami - TIP A)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (v nadaljevanju odloka tudi: PIP) za individualno stanovanjsko gradnjo s samo stoječimi enodružinskimi hišami se urejajo EUP TIPa A v naseljih Bistrica ob Dravi (BI01, BI02, BI03, BI11, BI14, BI17, BI19, BI22, BI24), Bezena (BE01, BE04, BE06, BE07, BE09, BE10, BE11), Log (LO02) in Ruše (RU06, RU09, RU15, RU16, RU18, RU22, RU42, RU43, RU47, RU60, RU64, RU67, RU 68, RU 69, RU71, RU75).

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj (S), podrobnejša pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti, manjše površine pa kot druge zelene površine (ZD). Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in podrobnejšo namensko rabo pro­stora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte, ki so opredeljeni v prilogi 2 Odloka o OPN Ruše ter nezahtevne, enostavne in ostale objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 odloka o OPN Ruše.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 odloka o OPN Ruše, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj oz. posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavno­sti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekon­strukcija objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju tudi: GJI).

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji. Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti na­selja ali dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- enodružinska hiša ne sme presegati prostornine 850 m3, razen pri poslovno stanovanjski gradnji (dejavnost v objektu);

- dovoljena je višina objektov (K) +P+(1)+M na ravnem terenu in (K)+P+M na terenu z naklonom; -pri poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K in P do 3,6 m,

objekt pa lahko presega višino sosednjih objektov do 10%;

- višina kolenčnega zida je max. 1m; -kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko največ 1,4 m nad obstoječim terenom;

- pri gradnji v terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki objekta, vkopani pa morata biti vsaj dve tretjini višine kleti na ostalih stranicah objekta.

(11) Izkoriščenost zemljišč mora težiti h gostoti nad 50 pre­bivalcev/ha.

(12) Faktor pozidanosti je max vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=1,2 .

(13) Velikost parcele, namenjene gradnji mora zagotavljati min. 125 m2 površine na stanovalca, kar se ugotavlja po številu ležišč, razvidnih iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Oblikovanje objektov:

(14) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in Pohorje ter jih kvalitetno nadgrajevati. Pri tem se morajo upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP, kritine morajo biti temnih barv od rjave do opečno rdeče in v značilni teksturi opečnih strešnikov, oziroma v skladu z obstoječim vzorcem v EUP, naklon naj bo 35-45°, strehe dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne so dovoljene, v kolikor je to v EUP oblikovalski vzorec (območja novih pozidav, ki predstavljajo oblikovalsko kvalitetno zaključeno celoto) ali kadar gre za bližino centralnih območjih oz. objektov centralnih dejavnosti;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi (in liniji objektov) enotno oblikovane;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike,

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, frčade, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(15) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim prostorom, ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbane­ga in odprtega prostora.

Parcelacija

(16) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec pose­litve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev priključka na ka­tegorizirano cestno omrežje za dostop in gradnjo infrastrukture; -gradnja mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od znotraj navzven; -po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij go­spodarske javne infrastrukture.

(17) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena-priporočene veli­kosti gradbenih parcel eno stanovanjske enote - hiše v m2:

(18) Velikost parcel za gradnjo počitniških hiš v teh naseljih ne sme presegati polovice priporočene velikosti parcel za stanovanjsko gradnjo.

(19) Ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokrože­vanja meje gradbenih parcel po objektih v naravi.

NASELJE

RAVEN TEREN

NAKLON do 25%

Naselje Ruše

500

700

Ostala naselja

700

900

 

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infra­strukturo in grajeno javno dobro

(20) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI; minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno čistilno napravo (v nadaljevanju: ČN) ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z gospodarsko javno službo (v nadaljevanju: GJS), dovoljena pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta, za katerega je pri­ključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja novih stavb, za katere je potrebna priključitev na GJI, ni mogoča.

 

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(21) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

-dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(22) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom, pri objektih javnega pomena pa tudi možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

-varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih, ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvi­deni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo).

Posebnosti in dodatni pogoji

(23) Javne zelene površine in objekti, omrežja in ureditve GJI v EUP se urejajo po določbah 15. člena tega odloka.

(24) Večji del EUP št. RU43 je glede PNRP opredeljen kot ostale prometne površine in se zanj uporabljajo PIP, ki urejajo območja ostalih prometnih površin.

(25) Ne glede na določila priloge 4 odloka so za vse EUP v tipu A določeni obvezni deleži dejavnosti, po katerih mora zna­šati delež stanovanj najmanj 60 % skupne bruto tlorisne površine (BTP) v EUP. Enako velja za stanovanjska območja, za katera je predvidena priprava OPPN. Ta določila ne veljajo za obstoječe dejavnosti.

8. člen

(PIP za EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami in dvojčki – TIP B)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami in dvojčki se urejajo EUP TIP B v naselju Ruše (RU56, RU61).

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj (S), podrobnejša pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti, manjše površine pa kot druge zelene površine (ZD). Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in podrobnejšo namensko rabo pro­stora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 Odloka o OPN Ruše ter nezahtevne, enostavne objekte in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 odloka o OPN Ruše.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 Odloka o OPN Ruše, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava, če je predvidena ali možna (po ZN, URN, LN, OPPN, ki ureja ali je urejal to EUP) nadzidava celotnega niza stavb, obstoječih objek­tov, dopolnilna gradnja na odulični strani objektov, v kolikor so izpolnjeni prostorski pogoji o legi objektov (odmiki), ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja de­javnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

(6) Zaradi členitve niza objektov pozidava parcele 881 v k.o. Ruše (oz. parcel, ki bodo nastale po morebitni parcelaciji omenje­ne parcele) ni dovoljena.

Lega objektov:

(7) Objekti v nizu in objekti dvojčki so lahko s skupno stranjo objekta ali dvema skupnima stranema objekta s sosednjimi objekti na parcelni meji, od ostalih morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezah­tevne in enostavne objekte.

(8) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemo­ten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti na­selja ali dela naselja ali ulice.

(9) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(10) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(11) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- enodružinska hiša ne sme presegati prostornine 850 m3, razen pri poslovno stanovanjski gradnji-dejavnost v objektu;

-  dovoljena je višina objektov (K)+P+1 ali (K) +P+M;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lah  ko max. 1 m nad obstoječim terenom. Pri gradnji na terenu z naklonom je lahko klet nad višino terena v najnižji točki postavitve objekta;

- pri ponovni gradnji hiš v nizu ali dvojčkov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih objektov.

(12) Izkoriščenost zemljišč mora težiti h gostoti nad 90-150 prebivalcev/ha.

(13) Faktor zazidanosti zemljišča pri vrstnih hišah je do vrednosti 0,50, pri hišah dvojčkih in individualnih hišah pa do vrednosti 0,4, faktor izrabe zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je do vrednosti Fiz = 1,0 pri vrstnih hišah v nizu ter 0,75 pri hišah dvojčkih in individualnih hišah.

(14) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zagotavljati min vsaj 1,5 kratnik funkcionalne površine ob objektih, na kateri je dovoljeno postavljati nezahtevne in enostavne objekte.

Oblikovanje objektov:

(15) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne so dovoljene v naselju Ruše, v kolikor je to v enoti obstoječ vzorec;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi oz. liniji objektov enotno oblikovane;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

-prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(16) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta urbanim prostorom ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(17) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;

- gradnja mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od znotraj navzven;

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture.

(18) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena-priporočene veli­kosti gradbenih parcel eno stanovanjske enote - hiše je 500 m2 na ravnem terenu in 700 m2 na terenu z nagibom do 25%.

(19) Ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokrože­vanja meje gradbenih parcel po objektih v naravi.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infra­strukturo in grajeno javno dobro

(20) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infra­strukturo in grajeno javno dobro:

-vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri­ ključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno do­voz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugi, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja mora imeti objekt indivi­dualno oz. dva ali več objektov skupno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z gospodarsko javno službo;

- maksimalna oddaljenost objekta za priključitev na javno in­frastrukturo je 25 m. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI. Pri večjih novo zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(21) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri

gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(22) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

-prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvi­deni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(23) V delu EUP RU61 je dovoljena gradnja stanovanjskih enot v nizu, dovoljena pa je tudi gradnja samostoječih individualnih stanovanjskih enot.

(24) Ne glede na določila priloge 4 odloka so za vse EUP v tipu B določeni obvezni deleži dejavnosti, po katerih mora znašati delež stanovanj najmanj 60 % skupne bruto tlorisne površine (BTP) v EUP. Enako velja za stanovanjska območja, za katera je predvidena priprava OPPN. Ta določila ne veljajo za obstoječe dejavnosti.

9. člen

(PIP za EUP z večstanovanjskimi objekti – bloki - TIP C)

(1) S PIP-i za EUP z večstanovanjskimi objekti – bloki -TIP C se urejajo EUP RU41, RU 50, RU51, RU52, RU53, v naselju Ruše ter BI13 v naselju Bistrica ob Dravi.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj, podrobnejša pa kot stanovanjske površine (SS), ki so name­njene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opre­deljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstruk­cija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ure­ditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter no­vogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, od manj zahtevnih objektov pa garaž v nizu.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje za dolžino vplivne razdalje objekta ali vsaj 4 m.

Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop ter higiensko sanitarni pogoji (osončenje novih in obstoječih objektov). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hod­nika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacij­ski črti naselja oz. dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- dovoljena je max. višina objektov (nK)+P+4+M, višinski ga­bariti objektov se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zni­ževati;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max. 1 m nad obstoječim terenom;

-pri ponovni gradnji večstanovanjskih blokov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih objektov.

(11) Izkoriščenost zemljišč mora težiti k gostoti nad 150 pre­bivalcev/ha.

(12) Faktor zazidanosti zemljišča je do vrednosti 0,5, faktor izrabe zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je do vrednosti Fiz=1,2, lahko pa je tudi višji (do vrednosti 2,5), če je za EUP določena višja etažnost.

(13) Velikost parcele je odvisna od namembnosti površin v objektu, vendar največ 65 m2 površine na stanovalca.

Oblikovanje objektov:

(14) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilago­diti splošni oziroma kakovostni podobi v EUP, kritine morajo biti temnih barv od rjave do opečno rdeče in v značilni teksturi opečnih strešnikov, oziroma v skladu z obstoječim vzorcem v EUP, naklon naj bo 35-45°, strehe dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne, v kolikor je to v EUP oblikovalski vzorec (nove zazidave);

- možno je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot pripadajoče strešine;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi (členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve);

- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje fasadnih odprtin oken in drugih fasadnih elementov, naj bo po vsej fasadi enovito in prilagojeno nizu ali kareju;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(15) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(16) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam (naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo);

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice objekta;

- gradnja v EUP mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od znotraj navzven;

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture.

(17) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena. Parcela mora za­dovoljevati nemoteno funkcionalnost stavbe ter zahteve po parkirnih in zelenih površinah na stanovanjsko enoto.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno do­voz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija ali drugi, če tako odloči občina);

- maksimalna oddaljenost objekta za priključitev na javno infrastrukturo je 25 m. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI. Pri večjih novo zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(19) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(20) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob pose­ganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvi­deni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo).

(21) Ne glede na določila priloge 4 odloka so za vse EUP v tipu C določeni obvezni deleži dejavnosti, po katerih mora znašati delež stanovanj najmanj 70 % skupne bruto tlorisne površine (BTP) v EUP. Enako velja za stanovanjska območja, za katera je predvidena priprava OPPN. Ta določila ne veljajo za obstoječe dejavnosti.

10. člen

(PIP za EUP podeželskih naselij s kmetijami - TIP D)

(1) S PIP-i za EUP podeželskih naselij s kmetijami - TIP D se urejajo EUP RU05 v naselju Ruše, SM01 in SM03 v naselju Smolnik, BI04, BI05 in BI20 v naselju Bistrica ob Dravi, BE05, BE08 in BE12 v naselju Bezena, LO01 v naselju Log in FA01 v naselju Fala.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj, podrobnejša pa kot površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem (SK).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v PRILOGI 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP. Med dopustnimi dejav­nostmi se daje prednost dejavnostim, ki so povezane s kmetijstvom (dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Te dejavnosti lahko dosegajo 70 %, vseh dejavnosti, kar pa ne velja za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obno­ vljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmeti­ji, katerih površina mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo. Določila iz predhodnih stav­kov tega odstavka ne veljajo za obstoječe dejavnosti.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja no­vih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, spre­memba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, na­menjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom ter možnost za širitev kmetije (vsaj ena stranica novo umeščene kmetije v na­selju mora mejiti na odprt prostor, ki dolgoročno ni namenjen pozidavi).

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- dovoljena je višina stanovanjskega dela objektov na kmetiji v višini (K) +P +(1) +M na ravnem terenu in (K)+P+M na terenu z naklonom ter višini (K)+P pri ostalih objektih;

- pri poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K in P do 3,6 m,

objekt pa lahko presega višino sosednjih objektov do 10%;

- višina kolenčnega zida je max. 1m;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko

max 1 m nad obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih objektih;

- pri gradnji na terenu z naklonom je lahko klet v nadzemni izvedbi v najnižji točki postavitve objekta na teren, ostale kle­tne stranice objekta morajo biti vkopane do dveh tretjin.

(11) Izkoriščenost zemljišč mora težiti k gostoti do 50 prebivalcev/ha.

(12) Faktor zazidanosti parcele je do vrednosti 0,25, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=0,5

(13) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zagotavljati poleg površine za stanovalce še ustrezni del površine za gospodarski del kmetije.

Oblikovanje objektov:

(14) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali arhitekturne krajine Pohorje, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja, značilna za arhitekturno krajino (od 1:2 ali manjše, razen kvadratne zasnove);

- gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti prostorsko ločeni ali ločeni s požarnim zidom,

- stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem pro­storu, ostali objekti pa v nizu ali obzidanem dvorišču umaknjeni v notranjost parcele;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez. Drugačen tip strehe je dovoljen le v primeru, da je predlagana streha obstoječ kakovosten vzorec v enoti ali v primeru, da gre za nov niz objektov z istim tipom strehe v liniji najmanj 6 novih objektov;

- objekti za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin, v kolikor so v EUP okoljsko in prostorsko sprejemljivi, lahko odstopajo od teh zahtev v tlorisni in višinski zasnovi, ne pa v arhitekturni usklajenosti kmetije (streha, fasada), naklon strehe je lahko od 22,5 do 45°, v kolikor je to obstoječa oblika v EUP;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno obliko­vane ter enakega naklona kot je osnovna strešina;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(15) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obsto­ječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim prosto­rom ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbane­ga in odprtega prostora.

Parcelacija

(16) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec po­selitve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam: naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;

- gradnja mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od znotraj navzven;

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij go­spodarske javne infrastrukture.

(17) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena. Priporočene velikosti gradbenih parcel ene enote-kmetije v m2:

Objekti na parceli

RAVEN TEREN

NAKLON do 25%

Bivanjski del objektov

400-600

500-700

Gospodarski del objektov

800-1400

1000-1600

Dvorišče

500

700

 

(18) Ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokrože­vanja meje gradbenih parcel po objektih v naravi.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(19) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa, zakon morajo biti pri ključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno do­voz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je gradnja manjše ČN za dva več objek­tov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji raz­dalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(20) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­ nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe,

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij narav­nih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(21) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov, ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopu interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvieni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za ka­tere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(22) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v ko­likor so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.

(23) V EUP LO 01 je v območju med potokom in EUP LO 03 ter LO 02 dopustna postavitev vzorčnih hiš.

11. člen (PIP za EUP s centralnimi dejavnostmi TIP G, H in I)

(1) S PIP-i za območja centralnih dejavnosti se urejajo EUP RU01, RU04, RU21, RU24, RU29, RU37, RU38, RU40, RU48, RU49, RU55, RU62, RU72, RU73, RU77 in RU79 v naselju Ruše, BI09 v naselju Bistrica ob Dravi, BE03 v naselju Bezena.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (C), podrobnejša namenska raba kot osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), v EUP brez bivanja pa kot druga območja centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje dolo­čena dejavnost, razen stanovanj.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka, pri tem je potrebno upoštevati razlike med tipi G, H in I.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja (razen novih bivalnih površin v drugih območjih centralnih dejavnosti) in dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP, pri tem je potrebno upoštevati razlike med tipi G, H in I.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, spre­memba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne, enostavne objekte in obstoječe objekte, ki že obratujejo oz. v katerih se odvija dejavnost, vendar samo v primerih, ko se tlorisni in višinski gabariti teh obstoječih objektov ne spreminjajo.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemo­ten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati funkcijo objektov in ostalih ureditev ter ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v skladu s predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- tlorisna velikost objektov ni enovita in je odvisna od namembnosti objekta, potrebnih načrtovanih zmogljivosti,

- dovoljena je max.višina objektov (nK)+P+3+(M). Višinski gabariti objektov se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati, pri tem je višina poslovnih etaž (razen pri objektih z delavnicami oz. s proizvodnimi obrati) do 3,6 m;

- gradnja kleti je dovoljena v kolikor ne posega v podtalnico ali poplavno območje;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad obstoječim terenom;

- pri gradnji na terenu z naklonom je lahko 1. klet v najnižji točki objekta v nadzemni izvedbi, ostale strani kleti objekta pa morajo biti vkopane do dveh tretjin višine;

- pri ponovni gradnji objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih objektov.

(11) Izkoriščenost zemljišč mora ustrezati predpisom posameznih dejavnosti.

(12) Faktor zazidanosti zemljišča je do vrednosti 0,5, v obmo­čjih mestnih jeder z bivanjem pa do 0,6, faktor izrabe zemljišča (upoštevan le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=1,2 pri območjih z bivanjem in max. vrednosti 1,6 v ostalih območjih.

(13) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmo­gljivosti objektov po posameznih namembnostih (manipulativne ovršine in skladišča, parkirna mesta, zelene površine).

Oblikovanje objektov:

(14) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tra dicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv in trajno od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 30-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne, večkapne ali ravne, ki so dovoljene, v kolikor je to v enoti obstoječ vzorec;

- možno je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot pripadajoče strešine;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne ozi­roma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve;

- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje fasadnih odprtin oken in drugih fasadnih ele­mentov, naj bo po vsej fasadi enovito in prilagojeno nizu ali kareju;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izjemo­ma izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov;

- glavni vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem me­stnem prostoru mora biti na glavni fasadi objekta, ki mora biti mesto tvorno oblikovana;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(15) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(16) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- parcelacija mora funkcionalno in morfološko nadaljevati obstoječi vzorec naselja;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice objekta.

(17) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena. Parcela mora za­dovoljevati nemoteno funkcionalnost objektov.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infra­strukturo in grajeno javno dobro

(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija ali tudi energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je gradnja manjše ČN za dva ali več objektov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta, za katerega je priključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden, OPPN se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(19) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(20) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno ovira­nim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju,

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za ka­tere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(21) Pri EUP je potrebno navedene pogoje upoštevati selektivno, v skladu z določbami iz prilog in zgoraj navedenimi PIP.

(22) Dopustni deleži dejavnosti v posameznih EUP so naslednji:

- v EUP RU 01 lahko deleži dejavnost, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP. Izmed vseh dejavnosti lahko zasedajo dejavnosti skupine I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, 80 % od vseh dejavnosti. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stanovanj. Določila glede dele­žev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP Ru 04 lahko delež dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP. Izmed vseh dejavnosti naj zasedajo dejavnosti skupine I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, 80 %. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gra­dnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP Ru 21 lahko od vseh dejavnosti, ki so dopustne po pri­logi 4 odloka, največji delež (80 % BPT) zasedajo dejavnosti skupine Q in znotraj te skupne 86. V EUP bivanje ni predvi­deno. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP RU24 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti skupine P ki so za tip enote dopustne po prilogi 4. V EUP se nahaja en stanovanjski objekt, ki se lahko znotraj iste gradbene parcele tudi nadzida, dozida, v kolikor so izpolnjeni pogoji za oblikovanje za tipe enot A ali B. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP RU29 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti skupin C, G, J, F,L in N, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz. stanovanja);

- v EUP RU37 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz. stanovanja);

- v EUP RU38 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež osta­lih dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe sta­nje (obstoječe dejavnosti oz. stanovanja);

- v EUP RU 40 lahko največji delež (skupaj 60 % BTP) zase­dajo dejavnosti skupine I, O, P (znotraj te 85.1), Q (znotraj te 87), R (znotraj te 90) ki so za tip enote dopustne po prilogi 4. Ostale dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, lahko dosegajo 10 % BTP. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in stanovanja);

- v enoti RU 46 lahko v delu, ki je z veljavnim ureditvenim načrtom namenjen objektom in površinam za osnovno šolo, dejavnosti izobraževanja (šifra P v prilogi 4 tega odloka) in dejavnosti, povezane z izvajanjem dejavnosti izobraževanja oz. tiste dejavnosti, ki služijo dejavnostim izobraževanja, za­sedajo 80 % BTP;

- v EUP RU49 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti pa 40 %. V EUP bivanje ni predvideno. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP RU62 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip eno­te dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4 pa 10 % BTP. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP RU72 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip eno­te dopustne po prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP v EUP. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stano­vanj. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP RU73 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti skupine I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);

- v EUP RU77 lahko skupaj 60 % BTP zasedajo dejavnosti skupin C, G, J, F,L, N, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, ostale dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in stanovanja);

- v EUP RU79 lahko skupaj 60 % BTP zasedajo dejavnosti skupin C, G, J, F,L, N, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, ostale dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4 pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in stanovanja ki jih zasedajo). V ko­likor stopnja hrupa ne presega stopnje, dopustne za III. cono varstva pred hrupom in so izpolnjeni drugi bivalni pogoji, je mogoče v coni locirati stanovanja. V predhodnem stavku navedene pogoje je potrebno ugotoviti s strokovno oceno, ki jo po naročilu investitorja pripravi usposobljena institucija, ki ima pooblastilo za pripravo poročil o vplivih na okolje;

- v EUP BI09 lahko dejavnosti skupin G, I, J, F,L, M, N, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zasedajo skupaj 80 % BTP. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stanovanj;

- v EUP tipa H, BE 03, lahko dejavnosti skupin C, G, J, F,L, M, N, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, zasedajo skupaj 80 % BTP. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe sta­

nje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo).

12. člen

(PIP za EUP z območji proizvodnih dejavnosti TIP J1, J2 in J3)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti se urejajo EUP RU02, RU25, RU26, RU33, RU74 in RU78 v naselju Ruše in BI08 v naselju Bistrica ob Dravi.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje proizvodnih dejavnosti, podrobnejša pa kot površine za industrijo (IP), ki so namenjene industrijskim dejavnostim.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka, pri čemer je potrebno upoštevati razlike med tipi.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP, pri čemer je potrebno upoštevati razlike med tipi J1, J2 in J3.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osonče­nje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospo­darske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemo­ten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- velikost objektov se določi glede na proizvodni proces in na podlagi potreb;

- višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici;

- najvišja višina objektov je do (nK)+P+1+M ali K+P+2 s tem da je višina prostorov lahko višja od 3,6 m in je prilagojena tehnološkemu procesu;

- pisarniški, upravni prostori, laboratoriji, itd. so lahko tudi več etažni, vendar ne višji od 50% osnovne višine ostalih objektov;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad obstoječim terenom.

(11) Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,6 (dovoljeno do vrednosti 0,8 v območjih z obstoječo večjo vrednostjo faktorja zazidanosti), faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max vrednosti Fiz =1,2.

(12) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zadovoljevati potrebe tehnološke procesa ter dopolnilnih in razbremenilnih (ze­lenih) površin.

Oblikovanje objektov

(13) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in jih kvalitetno nadgrajevati ter mora upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tra dicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor ali javni prostor v ostalih naseljih (ob upoštevani gradbeni liniji) morajo biti po zasnovi, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora;

- gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi), ki jih je potrebno oblikovati kot kakovostno prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke identifikacije;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti naj bodo umeščene ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjost proizvodnih kompleksov;

- dovoljeno je združevanje objektov v nize in kareje;

- tehnološki objekti so praviloma objekti večjih tlorisnih dimenzij, ki nekajkrat presegajo višino, tako da naj bodo izrazito horizontalno poudarjeni;

- pokriti naj bodo z ravno, enokapno ali večkapno streho mini­malnega naklona; -barva fasad in kritine naj bo v naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati iz okolja;

- prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade.

(14) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(15) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec parcelacije, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;

- gradnja mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od znotraj navzven;

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture.

(16) Velikost parcel ni določena in je odvisna od zahtev tehnološkega postopka posameznih vrst proizvodnje.

(17) Ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih parcel po objektih v naravi, povečano površino kot jo zahteva tehnološki postopek morajo investitorji ozeleniti.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- za potrebe tehnološkega procesa pa ima lahko posamezno območje lastno preskrbo s tehnološko vodo;

- če tehnološki proces zahteva predčiščenje odpadnih vod, je potrebno v območju proizvodnje zgraditi ČN, pred izpustom teh vod v komunalno ČN;

- v kolikor kanalizacija ne obstaja mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS;

- na območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(19) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Varovanje zdravja

(20) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopu interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(21) Dopustno je spreminjanje proizvodnje v posameznih delih večjih območij, ali v celotnem območju pod pogoji, ki so navedeni v zgornjih odstavkih.

(22) Ne glede na zgoraj navedena določila in priloge so v EUP št. BI 08 dopustne že obstoječe dejavnosti v enoti. Nove dejav­nosti je v to enoto mogoče umestiti, v kolikor iz strokovne ocene vplivov dejavnosti na okolje izhaja, da nova dejavnost ne bo poslabšala bivalnih pogojev prebivalcev v soseščini. Strokovno presojo je v primeru preverjanja ustrezne dejavnosti (tudi pre­konstruiranja obstoječe proizvodnje v drugo proizvodnjo), dol­žan predložiti investitor, ki nosi tudi stroške priprave strokovne ocene.

(23) V tipih EUP J1, J2, J3 ni omejitev glede deleža dejavno­sti, ki so dopustne po prilogi 4.

13. člen

(PIP za EUP z območji posebnih dejavnost TIP K-turizem)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za posebna območja se urejajo EUP RU03 v naselju Ruše in AG01 v turistično rekreacij­skem območju Areh-Faleževo.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje posebnih dejavnosti, podrobnejša pa kot površine za turizem BT, ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opre­deljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, na­menjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osonče­nje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospo­darske javne infrastrukture ter za nezahtevne, enostavne objekte in obstoječe objekte, ki že obratujejo oz. v katerih se odvija de­javnost, vendar samo v primerih, ko se tlorisni in višinski gabariti teh obstoječih objektov ne spreminjajo.

 (7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemo­ten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti na­selja ali dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- mora upoštevati funkcijo in načrtovano zmogljivost objektov;

- dovoljena je višina objektov (nK)+P+3 ali (K)+P+1+nM (niz ka mansarda);

- višina etaž mora upoštevati zahtevane vrednosti za posamezne dejavnosti;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad obstoječim terenom, pri gradnji na nagnjenem terenu je dopustna gradnja K1 v nadzemni izvedbi, ostale stranice objekta in nižje kleti pa v podzemni izvedbi.

(11) Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,40, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stav­be) je max. vrednosti Fiz=1,6.

(12) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih namembnostih-manipulativne in razbremenilne površine, parkirna mesta, zelene površine.

Oblikovanje objektov:

(13) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali ar­hitekturne krajine Pohorje, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim ali sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in dru­gih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 30­45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne, večkapne ali ravne, so dovoljene, v kolikor je to v EUP obstoječ vzorec ali v večjem območju nove pozidave;

- možno je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno obliko­vane, enakih naklonov kot pripadajoče strešine;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in vzporedna s plastnicami prostora, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi (oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje fasadnih odprtin, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadno dekoracijo ter barve);

- oblikovanje fasad naj bo po vsej fasadi enovito in prilagojeno nizu ali kareju;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov;

- glavni vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti na glavni fasadi objeta, ki mora biti mesto tvorno oblikovana;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(14) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(15) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- parcelacija mora funkcionalno in morfološko nadaljevati ob­stoječi vzorec naselja;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice objekta.

(16) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(17) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS), dovoljena pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

-če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(18) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(19) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju,

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo).

Posebnosti in dodatni pogoji

(20) Pri EUP je potrebno navedene pogoje upoštevati selek­tivno, v skladu z določbami iz prilog in zgoraj navedenimi PIP.

(21) V EUP RU03 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti sku-pine I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4.

14. člen

(PIP za EUP z območji posebnih dejavnosti TIP L1 in L2 - športni centri)

(1) S PIP-i za posebna območja se urejajo RU17, RU19, RU20 in RU23 (športni center v naselju Ruše) ter EUP RU12, RU14 (ureditev športno rekreacijskega območja Matavškovo) ter DD16 (zelene površine Bistriškega zatoka).

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje posebnih dejavnosti, podrobnejša pa kot površine športnih centrov BC, to so športne površine in objekti, namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam in zelene površine (ZS).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 odloka o OPN Ruše, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP. V tipih EUP L1, L2 naj znaša delež dejavnosti skupine R 80 % vseh dejavnosti.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov in ureditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nad­zidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne, enostavne objekte in obstoječe objekte, ki že obratujejo oz. v katerih se od­vija dejavnost, vendar samo v primerih, ko se tlorisni in višinski gabariti teh obstoječih objektov ne spreminjajo.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju;

- nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti na­selja ali dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti zahtevami posameznih dejavnosti v EUP.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- velikost objektov ni enotno opredeljena in je odvisna od tipologije gradnje,

 -upoštevati je potrebno funkcijo in načrtovano zmogljivost objektov,

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad obstoječim terenom.

(11) Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,40, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stav­be) je max. vrednosti Fiz=1,00.

(12) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih namembnostihmanipulativne in razbremenilne površine, parkirna mesta, zelene površine.

Oblikovanje objektov:

(13) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim ali sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, na­klonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in dru­gih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 30­45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne, večkapne ali ravne so dovoljene, v kolikor je to v EUP obstoječ vzorec ali v večjem območju nove pozidave;

- možno je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot pripadajoče strešine;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne ozi­roma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje fasadnih odpr­tin, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve,

- oblikovanje fasad naj bo po vsej fasadi enovite in prilagojeno nizu ali kareju;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov;

- glavni vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti na glavni fasadi objeta, ki mora biti mesto tvorno oblikovana;

- objekti, ki zaradi svojih tehničnih značilnosti predstavljajo nov višinski poudarek v prostoru, morajo biti nižji od obstoječih dominant in kvalitetno oblikovani kot nov prostorski poudarek (svetilni stolpi);

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(14) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP urbanem prostoru, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in od­prtega prostora.

Parcelacija

(15) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- parcelacija mora funkcionalno in morfološko nadaljevati obstoječi vzorec ureditev in pozidave;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice objekta.

(16) Velikost parcel je določena z vrsto gradnje in lego glede na EUP in naklonom terena.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(17) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je pri­ključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji raz­dalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(18) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij narav­nih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(19) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvi­deni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi.

Posebnosti in dodatni pogoji

(20) Za podrobnejšo namensko rabo ZS v območju športnega centra so dovoljene le dejavnosti določene za namensko rabo ZS v prilogi 4 tega odloka in njej pripadajoči objekti ter ureditve po namembnosti.

(21) Pri EUP RU13 je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz izključujoče sorabe tega območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in so navedene v nadaljevanju tega odloka.

(22) V tipih EUP L1, L2 lahko znaša delež dejavnosti skupine R 80 % vseh dejavnosti.

15. člen

(PIP za EUP zelenih površin in gozda v naseljih - TIP M)

(1) S PIP-i za EUP zelenih površin in gozda v naseljih - TIP M se urejajo EUP RU58, RU65, RU66 v naselju Ruše in BI10, BI21 v naselju Bistrica ob Dravi.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih površin, podrobnejša pa kot parkovne površine (ZP), ki so name­njene urejenim območjem odprtega prostora v urbanih naseljih in druge urejene zelene površine v naseljih (ZD), kot zaščitni paso­vi, obrečna zarast in ostanki gozdov za zaščitno oziroma drugo funkcijo.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpo­znavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

 

Velikost objektov:

(9) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- dovoljena je višina objektov P; -kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max. 1 m nad obstoječim terenom;

- faktor zazidanosti z objekti, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine, je do vrednosti 0,20.

Oblikovanje objektov:

(10) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in jih kvalitetno nadgrajevati.

(11) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(12) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(13) Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v naselju, kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne so dovoljene v naselju Ruše, v kolikor je to v enoti obstoječ vzorec.

(14) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve.

(15) Ob robovih EUP morajo biti stični robovi z urbano strukturo.

(16) Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih oko­lij, razen v parkovnih ureditvah in območjih namenjenih botaničnim vrtovom.

Parcelacija

(17) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;

- urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost javnih zelenih površin ali površin v drugi funkciji v smeri vstopanja v ureditev proti obodu;

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture, v kolikor je predvidena (kanalizacija, javna razsvetljava, ureditev pešaških poti in počivališč);

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina);

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(19) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(20) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno osvetlitev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopu interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(21) Po enakih PIP se urejajo tudi manjša območja zelenih površin v EUP RU06, RU25, RU51.

4.2. Prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor

16. člen

(PIP za EUP za območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture v naseljih in v odprtem prostoru TIP P1, P2, P3, R in S)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja zelenih površin se urejajo RU81 (energetsko območje v naselju Ruše), SM04 (območje površin za mirujoči promet v naselju Smolnik) , BI07 (čistilna naprava v naselju Bistrica ob Dravi), FA02 (hidro­elektrarna Fala), območja državnih cest v naseljih DC01, DC02, DC03, DC 04, DC06, DC08, DC09, DC10, DC11, DC12, DC14, DC15, DC16, DC17, DC18 ter območja državnih železnic DZ01, DZ02, DZ03, DZ05, DZ06, DZ07, DZ08 v naseljih in v odprtem prostoru.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje energetskih površin (E), kot območje okoljske infrastrukture (O) in kot območje prometnih površin, podrobnejša, ki izhaja iz slednje, pa kot površine cest (PC), ostale prometne površine (PO) namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (n.pr. prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa, površine za mirujoči promet…) ter površine železnic (PŽ).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov in ureditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov in ureditev, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter nadgradnja infra­strukturnih objektov, omrežij in naprav.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpo­znavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.

Velikost objektov:

(9) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipolo gijo gradnje objektov in naprav posamezne vrste GJI;

- novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja, razen ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti);

- zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potreba­mi in predvidenim razvojem;

- objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so grajeni.

Oblikovanje objektov:

(10) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali arhitekturne krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati.

(11) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici, zlasti ob stičnih površinah po stavbni tipologiji, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(12) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni, enako morajo biti poenotena posamezna omrežja, naprave in tipologija objektov.

(13) Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru.

(14) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve.

(15) Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti posameznih območij.

(16) Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhiekturni elementi in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »prene­seni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij, ra­zen v parkovnih ureditvah in območjih, namenjenih botaničnim vrtovom.

Parcelacija

(17) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- parcelacija mora omogočati nemoteno izvajanje obstoječe ali predvidene dejavnosti v prostoru;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;

- urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost javnih infrastrukturnih površin v smeri vstopanja v ureditev proti obodu;

 -po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture, v kolikor je predvidena (ureditev dostopnih, energetskih in ostalih predvidenih omrežij).

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina);

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(19) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(20) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno osvetlitev, prevetritev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in drugimi emisijami v prostor in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, v kolikor so vključene v sis­tem delovanja ali rabe posamezne vrste infrastrukture;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati z izvajanjem posebnih protipožarnih ukrepov, s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopu interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(21) Pri posameznih ureditvah je potrebno dodatno upoštevati tehnične zahteve posamezne dejavnosti.

(22) V območjih prometne infrastrukture v naseljih je dovoljena gradnja javne razsvetljave in ločenih pešakih, kolesarskih in drugih koridorjev.

(23) Izven naselij je osvetlitev dovoljena le na prometnih stičiščih v skladu s tehničnimi pogoji izvajalca, enako gradnja posebnih koridorjev za umirjeni promet ob državnih prometnicah.

(24) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva k lokaciji oz. gradnji takšnega objekta, objekt pa je potrebno ozna­čiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(25) V območjih obstoječih pravnih aktov, je potrebno upo­števati omejitve, ki jih ti akti predvidevajo za posege v prostor.

4.3. Prostorski izvedbeni pogoji za ureditve in gradnjo v krajini

17. člen

(PIP za EUP za območja avtohtone gradnje v odprtem prostoru tip O1, O2, O3 in O4)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja avtohtone gradnje v odprtem prostoru se urejajo EUP FK01, FK02, FK03, FK04,FK05, FK06, FK07 (območje kulturne krajine v naselju Fala), DD01, DD02, DD03, DD04, DD05, DD06, DD07, DD08, DD09, DD13, DD14, DD15, DD16, DD17, DD18 v odprtem prostoru Dravske doline, območja EUP PO01, PO02. PO03, PO04, PO05, PO06, PO07, PO08, ter enote dolgoročne širitve naselij RU82, RU83, RU85, RU89, RU91, RU92, RU93, BE16, BI26, BI27.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša pa kot površine razpršene poselitve (A), z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem ter ostalim dejavnostim v območjih nizke gostote pozidave, samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter v drugih oblikah manjših naselij (manjša gručasta naselja). Od namenske rabe se pojavlja tudi območje posebnih dejavnosti s podrobnejšo opredelitvijo po­vršin za turizem (BT) kot večjo površino, namenjeno dopolnilni gradnji na turistični kmetiji.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, kot so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, po­novna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ure­ditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

(6) Na stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A), določenem v grafičnem delu izvedbenega dela OPN, je poleg zgoraj naštetih posegov dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega, kmetijskega objekta in objektov za dopolnilno dejavnost, oziroma gradnja objektov enake namembnosti kot so obstoječi objekti. Razdalja med posameznimi objekti praviloma ne sme presegati 15 m, razen, ko je večja razdalja pogojena z manj primernimi terenskimi pogoji.

Določbe v prejšnjih odstavkih dovoljenih dejavnosti in objektov po namenu, določenih v prilogah k odloku, pa po dodatnih pogojih nosilcev urejanja prostora ne veljajo za izjemi, navedeni v nadaljevanju tega odstavka, kjer je:

- na delu parcele št. 463/1 v K.o. Lobnica dovoljeno graditi

objekte za dopolnilno dejavnost na kmetiji: žaga, tesarstvo, izdelava montažnih hiš, postavitve vzorčnih izdelkov dopol­nilne dejavnosti in objekta za turizem (št. posega v postopku sprejemanja OPN Občine Ruše: S 125/1);

- na parcelah št. 677, 673/1, 673/2 v K.O. Smolnik dovoljeno graditi objekt za turistično dejavnost in prostor za skladišče­nje biomase (št. posega v postopku sprejemanja OPN Občine Ruše: S 113/2);

- na parceli št. 376/1 v K.o. Smolnik dovoljeno graditi objekt za spravilo krme (št. posega v postopku priprave OPN: S 119/1).

Lega objektov:

(7) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje sosednjega lastnika vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezah­tevne in enostavne objekte.

(8) Lega objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in gradbene linije, ki mora pri novogradnjah upoštevati min. širino odmika 5 m od regulacijske linje (javne ceste) za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.

(9) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti na­selja ali dela naselja ali ulice.

(10) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(11) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- tlorisna zasnova naj upošteva razmerja stranic Pohorske arhitekturne krajine in arhitekturne krajine Ruše-Maribor ali jih kvalitetno nadgrajuje;

- pri domačijah v gručah so tlorisi lahko podaljšani (1:1,7-1:3);

- dovoljena je višina stanovanjskega dela objektov na kmetiji v etažnosti (K) +P (1) +M na ravnem terenu in (K)+P+M na terenu z naklonom ter višini (K)+P pri ostalih objektih;

- pri poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K in P do 3,6 m, objekt pa lahko presega višino sosednjih objektov do 10%;

- višina kolenčnega zida je max. 1m;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih objektih;

- pri gradnji na nagnjenem terenu je klet v najnižji točki postavitve objekta v nadzemni izvedbi, ostale stranice objekta pa morajo biti vkopane do višine 2/3;

- faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,20, faktor izrabe parcele (upoštevani so le nadzemni deli stavbe pa do vrednosti 0,40.

Oblikovanje objektov:

(12) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali iz arhitekturne krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati oziroma upoštevati naslednje določbe;

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP odprtega prostora ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti med­sebojno ločeni – vsaj požarni zid;

- stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem pro­storu ali dovozu, ostali objekti pa v nizu ali obzidavi dvorišča umaknjeni v notranjost parcele;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni,

- strehe so izrazito široke, dvokapne s čopi ali brez, naklon naj bo 35-45°;

- smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike,

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno obliko­vane ter enakega naklona kot je osnovna strešina;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- kritine naj bodo temnih barv in trajno nesijočih odtenkov, rja­ve do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, lahko tudi lesena kritina;

- objekti za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin, v kolikor so v EUP okoljsko in prostorsko sprejemljivi, lahko odstopajo od teh zahtev v tlorisni in višinski zasnovi, ne pa v arhitekturni usklajenosti kmetije (streha, fasada), naklon strehe se lahko znižuje do nagiba 22,5°;

- enako lahko odstopajo objekti in ureditve z javno funkcijo, ki se morajo v velikosti podrejati tehničnim zahtevam posameznih dejavnosti, oblikovno pa značilnostim v kulturni krajini;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve in materiali;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(13) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z ob­stoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prosto­rom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(14) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- oblika in velikost parcel morata nadaljevati ačeti vzorec poselitve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu;

- oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture), odstopanja so dopustna pri gradnjah v okviru celkov.

(15) Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena.
Priporočene max. velikosti gradbenih parcel za enoto (kmetijsko) v m2
 

Objekti na parceli

RAVEN TEREN

NAKLON do 25%

Bivanjski del objektov

400-600

500-700

Gospodarski del objektov

800-1400

1000-1600

Dvorišče

500

700

Počitniški objekti

200-300

350

 

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(16) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(17) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(18) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(19) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v skladu s predpisi, ki urejajo področje, v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.

(20) V EUP PO03, PO04, PO05, PO06, PO07, PO08, ki so opredeljena kot vinogradniška območja, je možna gradnja objektov za potrebe vinogradniške obdelave v skladu s predpisi, ki urejajo to področje (pogoj je obdelava 3000 m2 vinograda).

(21) Gradnja objektov za potrebe opravljanja vinogradniške ali druge intenzivne kmetijske dejavnosti na drugih kmetijskih zemljiščih je dovoljena v skladu s predpisi, v kolikor lastnik izpolnjuje tretjinski pogoj površine (1000 m2) za gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih.

(22) Umestitev nove kmetije v odprti prostor mora lastnik utemeljevati z lastno ali najemno površino in programom proizvodnje, potrjenim od strokovne kmetijske službe, ki ob predvideni kmetijski proizvodnji zagotavlja minimalno plačo enega zaposle­nega na kmetiji.

(23) Ne glede na vrste dopustnih dejavnosti iz priloge 4 ter objektov iz priloge 2 in 3 tega odloka, je v območjih razpršene poselitve (razen v vinogradniških območjih) dopustna gradnja novih objektov pod pogojem, da površine za kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji zasedajo najmanj 50 % BTP objekta. Obstoječi objekti lahko ohranijo svojo namembnost, prav tako se lahko vzdržujejo, dozidajo ali nadzidajo do 50 % BTP obstoječega objekta ter v novo površino razširijo obstoječo rabo objekta (npr. bivanje). Izjema je parcela št. 351/1 v K.O. Lobnica, kamor se zaradi funkcionalnosti seli del stanovanjskih površin na bližnji kmetiji, predhodno predviden na parceli št. 363 v K.o. Lobnica.

(24) Ne glede na vrste dopustnih dejavnosti iz priloge 4 ter objektov, razvidnih iz prilog 2 in 3 tega odloka, v območju parcele št. 349/4 v K.O. Bistrica pri Rušah gradnja novih stanovanj­skih objektov ni dopustna, prav tako ni dopustno spreminjanje namembnosti obstoječih objektov v stanovanjske objekte.

(25) Površina novih objektov in naprav energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo.

(26)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za po­trebe kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmeti­jah.

18. člen

(PIP za EUP za razpršeno gradnjo v odprtem prostoru tip O1, O2, O3 in O4)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za razpršeno gradnjo v odprtem prostoru se urejajo zakonito zgrajeni objekti izven pose­litvenih območij v EUP FK01 do FK05 območje kulturne krajine v naselju Fala, DD01 do DD18, v odprtem prostoru Dravske doline, EUP od PO01 do PO09 ter območja razpršene gradnje v ostalih EUP odprtega prostora.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba objektom razpršene gradnje v EUP na območju krajine ni opredeljena, objekti so prikazani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru brez določenega stavbnega zemljišča. Posege je mogoče izvajati le na funkcionalnem zemljišču, opredeljenem v veljavnem upravnem dovoljenju za postavitev objekta ali na zemljišču, ki obsega 1,5 kratno velikost stavbišča, v kolikor so bili objekti zgrajeni pred letom 1967.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno na funkcionalnem zemljišču graditi objekte z namembnostjo, kot so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka in nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, ponovna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ure­ditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje sosednjega lastnika vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezah­tevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika od regulacijske linje za nemo­ten osebni dovoz in parkiranje avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Lega objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(9) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(10) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- velikost objektov se pri ponovni gradnji lahko poveča za 10% višinske in tlorisne zasnove;

- višina kolenčnega zida je max. 1m;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih objektih;

- pri terenu z naklonom je lahko gradnja kleti v nadzemni izvedbi v najnižji točki postavitve objekta na teren, ostale stranice pa morajo biti vkopane do 2/3 višine;

- faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,40, faktor izrabe parcele (upoštevani le nadzemni deli stavb) pa do vre­dnosti 1,2.

Oblikovanje objektov:

(11) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali iz arhitekturne krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati oziroma upoštevati naslednje določbe:

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi

 tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP odprtega prostora ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepo­zidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;

- vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

- strehe so izrazito široke, dvokapne s čopi ali brez, naklon naj bo 35-45°;

- smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike;

- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot je osnovna strešina;

- sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena;

- kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, lahko tudi lesena kritina;

- pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve in materiali;

- barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;

- prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;

- prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(12) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(13) Parcelacija mora upoštevati izdane upravne akte in ostale predpise, ki določajo velikost in obliko funkcionalnega zemljišča k objektom, opredeljenim kot razpršena gradnja.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(14) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno do­voz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako odloči občina);

- v kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS), dovoljena pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj;

- maksimalna oddaljenost novega objekta, za katerega je priključitev na GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;

- pri večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(15) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe,

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(16) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

-varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;

-prepovedana je gradnja objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju;

-posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

-lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(17) Pri nezakonito zgrajenih objektih so dovoljena le redna vzdrževalna dela na objektu, ki omogočajo gospodarno uporabo objektov oziroma preprečujejo propadanje objektov, dokler pristojni upravni organ za prostor v postopku ne odloči drugače.

(18) Površina novih objektov in naprav energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo.

19. člen

(PIP za EUP za območja obstoječih smučišč - TIP N)

(1) S PIP-i za EUP z območji obstoječih smučišč se urejajo AG02 (razen površine, ki je glede namenske rabe opredeljena kot območje voda oz. območje vodne infrastrukture), AG08 smučar­sko središče Areh, PA01 smučišče in vlečnica Partizanka, VI01 del smučišča Videc.

Namenska raba v EUP

(2) Pretežna namenska raba v EUP je opredeljena kot ob­močje zelenih površin, podrobnejša pa kot površine za šport in rekreacijo (ZS), ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, manjše površine za postavitev tehničnih objektov za izvajanje rekreaciježičniški sis­temi, manjša parkirišča, delno tudi kot ostale prometne površine (PO), manjše površine ostankov avtohtone poselitve, zajete v ob­močje rekreacije kot (A), akumulacijski sistemi za zasneževanje kot površine vodne infrastrukture (VI), ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom ter se ne ureja­jo s temi PIP, posamezni objekti, namenjeni turizmu, kot površine za turizem (BT), delno pa so zajete kmetijske površine (K) in gozdne površine (G).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj:

- gradnja no­vih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, spre­memba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, na­menjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati tehnične predpise za po­samezne naprave ter obstoječe in predvidene regulacijske linije in gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve ob­stoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti ali s postopkom tehnične umestitve.

Velikost objektov:

(9) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

- velikost objektov in naprav za izvajanje športne rekreacije morajo upoštevati tehnične predpise za gradnjo teh objektov;

- nezahtevni in enostavni objekti morajo upoštevati predpise o gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov.

Oblikovanje objektov:

(10) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in jih kvalitetno nadgrajevati.

(11) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(12) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni, višina nezahtevnih in enostavnih objektov je etažnosti P.

(13) Obliko, naklon in kritino in smeri slemen je potrebno pri­lagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v naselju, kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne v skladu z namembnostjo objektov.

(14) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadičlenitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve.

(15) Ob robovih EUP morajo biti oblikovani stični robovi z urbano strukturo ali z gozdnim območjem.

(16) Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhi­tekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij, razen v parkovnih ureditvah in območjih namenjenih botaničnim vrtovom.

Parcelacija

(17) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;

- velikost parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja;

- urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost javnih zelenih površin ali površin v drugi funkciji v smeri vstopanja v ureditev proti obodu;

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture, v kolikor je predvidena (kanalizacija, javna razsvetljava, ureditev pešaških poti in počivališč).

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infra­strukturo in grajeno javno dobro

(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infra­strukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti pri­ključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(19) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(20) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno osvetlitev ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so do­pustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvi­deni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okoljeemisije nad dovoljeno stopnjo. Posebnosti in dodatni pogoji

(21) Posegi na površine avtohtone poselitve (A) morajo poleg PIP-ov navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za avtohtono gradnjo, navedene v 17. členu tega odloka.

(22) Posegi na druge prometne površine (PO) morajo poleg PIPov navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za gradnjo in frastrukture navedene v 16. členu tega odloka.

(23) Posegi na površine za turizem (BT) morajo poleg PIPov navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za turistična območja navedene 13. členu tega odloka.

(24) Posegi na površine vodne infrastrukture (VI) morajo po­leg PIPov navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za vodne površine navedene 21. členu tega odloka.

(25) Posegi na površine kmetijskih zemljišč (K) morajo poleg PIPov navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za površine kmetijskih zemljišč navedene 20. členu tega odloka.

(26) Posegi na površine gozdnih zemljišč (G) morajo poleg PIPov navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za poseganje v prostor in varstvo gozdov, navedene v 51. členu tega odloka.

20. člen

(PIP za EUP z območji kmetijskih in gozdnih površin TIP O1, O2, O3, O4 in O5 )

(1) S PIP-i za območja kmetijskih in gozdnih zemljišč se urejajo EUP FK01 do FK07 (območje kulturne krajine v naselju Fala), DD01 do DD09, DD13 do DD15, DD17 in DD18 v odprtem prostoru Dravske doline ter EUP od PO01, do PO09, povr­šine za dolgoročne širitve v naselju Ruše RU82, RU83, RU85, RU89, RU89-1, RU91, RU92, RU93, v naselju Bezena BE16, ter BI26 in BI27 v naselju Bistrica, razen območij v EUP PO02, ki so po namenski rabi opredeljena kot območja voda oz. območja vodne infrastrukture.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot gozd (G) in območje kmetijskih zemljišč, podrobnejša pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1) in kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka ter objekte, ki jih je v skladu z določili 4. do 7. odstavka 24. člena tega odloka dopustno graditi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja no­vih objektov, navedenih v prilogah 2 in 3 ter v 4. do 7. odstavka 24. člena tega odloka, rekonstrukcija, vzdrževanje, nadzidava obstoječih legalno zgrajenih objektov, ponovna gradnja legalno zgrajenih objektov, sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne v skladu s tehničnimi predpisi za posamezno vrsto gradnje, praviloma 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja.

(8) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z ob­stoječimi objekti.

Velikost objektov:

(9) Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise s po­dročja posameznih objektov naprav ali ureditev v prostoru, nezahtevni in enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to področje.

Oblikovanje objektov:

(10) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ter arhitekturne krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati.

(11) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(12) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni, višina nezahtevnih in enostavnih objektov je etažnosti P.

(13) Obliko, naklon in kritino in smeri slemen je potrebno pri­lagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v naselju, kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, stre­he pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne so dovoljene v skladu z namembnostjo objektov.

(14) Ob robovih EUP morajo biti oblikovani stični robovi z urbano strukturo ali drugimi površinami.

(15) Prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zele­ne, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve fasad, enako trajno sijoči odtenki kritin. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicional­ne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij, razen v parkovnih ureditvah in območjih namenje­nih botaničnim vrtovom.

Parcelacija

(16) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop;

- velikosti parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja;

- urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost ureditev v zaključenih celotah.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(17) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(18) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(19) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno osvetlitev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dpustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okoljeemisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(20) Za EUP PO09, ki je gozdni rezervat je potrebno posebej upoštevati predpise o varstvenih režimih za varovanje gozdnega rezervata.

(21) V EUP RU83, RU84, RU85, RU89, RU89-1, Ru91, RU92, RU93 in BE16 ter BI26 in BI27, ki so namenjene dolgoročni širitvi naselij, se mora trenutna raba podrejati potrebam po­selitve. Prepovedani pa so posegi in ureditve, ki bi onemogočali možnost širitve naselij ali povečali vrednost teh zemljišč, razen gradnje in ureditev GJI.

(22) Smiselno naj se upoštevajo tudi Smernice in strokovne podlage za OPN Ruše-izvedbeni del – področje gozdarstva (št. 3401-14/2007/8 z dne 21.7.2008), dopolnitev smernic in strokov­ne podlage za pripravo OPN Ruše-področje gozdarstva št. 3401­14/2007/10 z dne 30.6.2009), Smernice, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPN Ruše za naslednje posege, ki so v območju gozdnega prostora (št. 281-3-2006 z dne 31.7.2008) ter Dodatne smernice (št. 281-8-2009) z dne 27.7.2009.

(23) Ne glede na zgoraj navedena določila in določila v pri­logah se za EUP RU 89-01 uporabljajo določila, ki veljajo za poplavna območja iz 55. člena tega odloka.

 

21. člen

(PIP za EUP z območji tekočih voda TIP T)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja tekočih voda se urejajo EUP DR01, DR02, DR03, DR04 (vodne površine reke Drave) in LB01 (vodna površina Lobnice), ter deli površin v PO02 in AG02, ki so po namenski rabi opredeljeni kot območja voda oz. območja vodne infrastrukture.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje voda, podrobnejša pa kot območja površinskih voda – celinske vode (VC) in področje vodne infrastrukture (VI), kar ne velja za ostala območja v EUP PO02 in AG02, ki po namenski rabi niso vodna zemljišča oz. območja vodne infrastrukture, na katera se nadaljnja vsebina tega člena ne nanaša, temveč je zanje ob upoštevanju namenske rabe potrebno upoštevati PIPe, določene v 17., 18. in 20. členu tega odloka.

Namembnost in vrste objektov

(3) Dovoljeno je graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne objekte in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, ponovna gradnja in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

Lega objektov

(6) Objekti, ureditve in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja v skladu s tehničnimi predpisi za posamezno vrsto gradnje, pri morebitnih manj zahtevnih objektih (razen podzemnih vodih gospodarske javne infrastrukture) najmanj 4 m od meje sosednjih zemljišč (kar pa ne velja za enostavne in nezahtevne objekte), 15 m od vodotoka 1. reda in 5 m od vodotoka 2. reda, razen, če je njihova postavitev (gradnja) znotraj vodnih in priobalnih zemljišč dopustna po predpisih o vodah. Odmiki od parcelnih meja so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava).

Velikost objektov

(7) Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise s področja posameznih objektov, naprav ali ureditev v prostoru, nezahtevni in enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to področje.

Oblikovanje objektov

(8) Višina nezahtevnih in enostavnih objektov je etažnosti P.

Parcelacija

(9) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop;

- velikosti parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(10) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina;

- na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(11) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij narav­nih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(12) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvi­deni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za ka­tere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okoljeemisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(13) Pri načrtovanju posegov v Ribiške okoliše na območju Občine Ruše se upošteva naslednje:

- vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnost;

- ohranja naj se biocenoza ribjih vrst;

- struge, obrežja, dna vodotokov naj se ohranja v čim bolj naravnem stanju;

- ohranja naj se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikosti vodotokov;

- objekti naj se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod;

- ohranja naj se naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin;

- preprečuje naj se onesnaževanje voda;

- odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali;

- prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje vodotokov. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) naj se uredijo na način, da je preprečeno onesnaže­vanje voda;

- prepovedano je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenejem in v varstvenih revirjih; posegi naj se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib. Odvzem plavin (gramoza, proda, mivke) in drugi posegi v drstišča so prepovedani;

- intervencijski odlovi so odlovi rib z uporabo elektrike z območja, na katerem se načrtujejo različni posegi, ki bi lahko povzročili škodo na ribah in odlov pri reševanju rib. Intervencijske odlove izvaja koncesionar oz. do podelitve koncesije Ribiška družina Ruše. Zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih odlovov naj izvajalci oz. investitorji posegov v ribiški okoliš vsaj 14 dni pred posegom obvestijo Ribiško družino Ruše o točnem začetku del;

- za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oz. čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine upravičen upravljavec ribiškega upravljanja, to je Ribiška družina Ruše.

(14) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov.

(15) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

22. člen

(PIP za EUP z območji pridobivanja mineralnih surovin­gramoznica Bezena - TIP U)

(1) S PIP-i za EUP z območji pridobivanja mineralnih surovin se urejajo EUP DD10 v naselju Bezena.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje mineralnih surovin, podrobnejša pa kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava ob­stoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, na­menjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti, ureditve in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne v skladu s tehničnimi predpisi za posamezno vrsto gradnje, najmanj pa 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju;

- nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.

Velikost objektov:

(9) Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise s področja posameznih objektov naprav ali ureditev v prostoru, nezahtevni oz. enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to področje.

Oblikovanje objektov:

(10) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ter arhitekturne krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati.

(11) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni, višina nezahtevnih objektov je etažnosti P.

Parcelacija

(12) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

- osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop,

- velikosti parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(13) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina;

- v območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki;

- če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(14) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij narav­nih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- za razširitev izkoriščanja in sanacijo gramoznice Vernik na zemljišču parcel 338/4, 342/2, 330, 331/1, 334/1, 335/1, 324, 325 v K. O. Bistrica pri Rušah, je potrebno upoštevati naravovarstvene pogoje št. 35620-1433/2009-5 z dne 9.6.2009 (izdala Agencija RS za okolje) ter pripraviti OPPN v skladu z določili 15. točke 63. člena tega odloka.

Varovanje zdravja

(15) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno osvetlitev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

- varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Varstvo gozdov

(16) Smiselno naj se upoštevajo tudi Smernice in strokovne podlage za OPN Ruše-izvedbeni del – področje gozdarstva (št. 3401-14/2007/8 z dne 21.7.2008), dopolnitev smernic in strokov­ne podlage za pripravo OPN Ruše-področje gozdarstva št 3401­14/2007/10 z dne 30.6.2009), Smernice, ki jih je potrebno upošte­vati pri izdelavi OPN Ruše za naslednje posege, ki so v območju gozdnega prostora (št. 281-3-2006 z dne 31.7.2008) ter Dodatne smernice (št. 281-8-2009) z dne 27.7.2009.

(17) S sanacijo gramoznice naj se načrtuje nova raba oz. vzpostavitev rabe, kot je bila pred začetkom izkoriščanja oz. sukcesivnost naravnih procesov, kadar niso ogroženi zdravje, var­nost in življenje ljudi.

23. člen

(PIP za EUP z območji za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami TIP X)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v primeru potrebe po zagotovitvi izključne rabe urejajo EUP RU13, RU36 v naselju Ruše in RU84 ter DD11 v odprtem prostoru.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je izključujoča in je podrobneje opredeljena kot območje zelenih površin (ZS), kot površine za ostale prometne površine (PO), kot površina nadzemnega prido­bivalnega prostora (LN) in kot območje najboljših kmetijskih po­vršin, namenjenih za dolgoročno širitev naselja Ruše (K1).

Kot izključna raba v primeru potrebe pa je opredeljena raba (N).

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.

(4) Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dopolnilna gradnja, spre­memba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, na­menjene gradnji.

Lega objektov:

(6) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objek­tov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

Velikost objektov:

(8) Velikost objektov in ureditev mora biti prilagojena tehničnim predpisom za potrebe posameznih vrst varstva.

Oblikovanje objektov:

(9) Oblikovanje objektov in ureditev mora upoštevati zagota­vljanje funkcije objektov in ureditev.

Parcelacija

(10) Parcelacija je obstoječa, mora pa zagotavljati:

- dostop z javnega dobra in možnost izgradnjo infrastrukture,

- gradnja in ureditve morajo potekati fazno, tako da se širi po zidana struktura od znotraj navzven,

- po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture.

(11) Velikost parcel mora zagotavljati potrebe v primeru naravne nesreče.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(12) Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(13) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav­nimi in drugimi nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:

- v kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;

- dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja

(14) Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe:

- načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;

-varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;

- gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja;

- prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno poplavnem in plazovitem območju,

- posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so do­pustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;

- lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za ka­tere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo.

Posebnosti in dodatni pogoji

(15) Trenutna raba v območjih ne sme preprečevati izvajanja dejavnosti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesreča­mi v primeru potrebe po izključni rabi.

(16) Trenutna raba se ureja s smiselno uporabo PIPov za de­javnosti trenutne rabe (LN, PO, K1, ZS) ob upoštevanju določil iz prilog št. 2, 3 in 4 tega odloka.

4.4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za celotno območje občine

24. člen

(enostavni in nezahtevni objekti)

(1) Enostavni oz. nezahtevni objekti so dovoljeni v območjih, kot je navedeno v predhodnih členih odloka in prilogi 3 tega odloka, v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč, razen na zemljiščih, ki so zavarovana po drugih področnih predpisih, v koli­kor ni s tem odlokom in prilogami opredeljeno drugače. Merila in pogoji za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov morajo ustrezati predpisom za gradnjo oziroma postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov.

(2) Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne potrebe in kmetijski namen ter s tem legaliza­cija nedovoljenega posega v prostor, ki je bil postavljen oziroma zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni mogoča. Prav tako niso mogoči samostojni infrastrukturni priključki pomožnih objektov za lastne potrebe na javno infrastrukturo kot so vodo­vod, elektrika, kanalizacija ipd., lahko pa ima takšen objekt osebni priključek iz obstoječega stanovanjskega objekta.

(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva obeh arhitekturnih regij. Objekti naj bodo praviloma pokriti z dvokapno streho s čopi ali brez čopov v vzdolžni smeri v naklonu od 35-45o ter pokriti s kritino, ki je glede videza usklajena s kritino objektov, katerim pripadajo oz. bližnjim objektom. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo oz. so locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe (npr. ravno ali enokapno streho).

(4) Za pomožne kmetijske, gozdarske in lovske objekte, ki se lahko postavijo ali gradijo pod posebnimi pogoji in služijo name­nu dejavnosti izven območja stavbnih zemljišč, štejejo: poljska ali gozdna pot, čebelnjak, hlev ali zavetišče kot nadstrešnica za drobnico in krmišča, senik, kozolec ali lopa za kmetijsko mehanizacijo oz. ostali objekti iz priloge 3 tega odloka, v kolikor so pripadajoče kmetijske površine v velikosti najmanj 1 ha in od­daljene od kmetije več kot 1 km, kar mora investitor v postopku dokazati z ustreznimi listinami.

(5) Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.

(6) Postavitev lovskih prež in krmišč je mogoča v skladu s programi in plani Lovske zveze Slovenije.

(7) Postavitev čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven poselitvenih območij je mogoča v skladu s mnenjem Čebelarske zveze Slovenije.

(8) Ureditev površin, ki niso gradnja po predpisih o graditvi objektov, izven poselitvenih območij (ureditev rekreacijskih površin, agrooperacije…) je mogoča v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji, ki jih predpiše pristojni organ.

(9) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Postavitve in trženje reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja, vseh velikosti in oblik, morajo biti na območju občine Ruše v skladu z Načrtom postavitve vizualno komunikacijskih objektov Občine Ruše, katerega izvajanje kontrolira Občinska uprava Občine Ruše in v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(10) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

(11) Odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od parcelnih meja so lahko manjši od 4 m razen pri objektih, večjih od 30 m2 tlorisne površine ali višjih od 3 m, vendar ne manjši od 1.5 m oz.

0.20 m za ograje. Manjši odmiki so dopustni ob soglasju lastnika sosednje parcele (overjena pisna izjava).

25. člen

(ostali posegi, ki niso gradnja)

(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja ampak v skladu z veljavni­mi predpisi in pomenijo drugačen poseg v fizične strukture na ze­meljskem površju ter pod njim, kot so n. pr. različne agrarne operacije, melioracije, krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, urejanje poljskih in godnih poti, urejanje sezonskih parkirišč, prostori za skladišče lesa, ki niso gradnja ali enostavni oz. nezahtevni objek­ti, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, v kolikor so na zavarovanih območjih, pa pridobiti mnenje pristojnega organa.

(2) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje, površinski izkopi ali nasutja naj ne bodo višji oz. globlji od 1,5 m, krčitve vegetacije pa ne večje od 1 ha, kar ne velja za območja črpanja mineralnih surovin.

4.4.1 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

26. člen

(gradnja in vzdrževanje GJI)

(1) GJI je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni.

(8) Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi oz. varstvenimi usmeritvami za ohranja­nje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

(9) Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadene­jo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.

27. člen

(skupni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi s podro­čja prometa.

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno graditi in prenavljati znotraj EUP prometne infrastrukture ter na preostalih površinah namenjenih gradnji in urejanju javnih cest, tudi znotraj koridorjev načrtovanih cest, skladno z določili tega odloka, v kolikor koridorji potekajo po stavbnih zemljiščih.

(3) Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja ter gradnja bencinskih servisov je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven površin cest. V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.

(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI ter nekategoriziranih cest in poljskih poti, je dopustna na vseh območjih cestne GJI, priključevanje pa ne sme ogrožati prometne varnosti.

(5) Nove prometnice naj bodo načrtovane povezovalno z obojestranskim priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku načrtovati obračališče.

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.

(7) V naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer dovoljen dvosmeren promet na vozišču širine 5,0 m ali več, izvesti hodnik za pešce.

(8) Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni prečni profili in sicer na:

- glavnih in regionalnih cestah skozi naselja v širini vozišča 2 x 3,00 do 3,25 m, 2 x 0,25 m robnega pasu, 0,50 m oziroma 1,00 m varovalnega pasu, 2 x 1,00 m kolesarske steze in 2 x 1,50 m hodnika za pešce;

- lokalnih cestah v širini z voziščem 2 x 2,75 m izven naselij;

- v naseljih 2 x 3,0 m, v odvisnosti od prometne obremenitve tudi kolesarsko stezo v širini 2 x 1,50 m in hodnik za pešce v širini 1,50 m.

(9) Odstopanja od minimalnih profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih, kjer:

- za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti;

- je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev;

- ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost);

- je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

(10) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.

(11) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:

- z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev);

- z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice;

- v Rušah in pomembnejših naseljih pa mestoma tudi z razširitvami javnega prostora: s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.);

- z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).

(12) Za sprejemljivejšo načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je potrebno prometne površine na odsekih, kjer se s tem ne zmanjšuje prometna varnost, zasaditi z vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

-za gradnjo prometnih objektov naj bo posek potrebnih gozdnih površin racionalen, obenem pa mora vsebovati učinkovito sanacijo gozdnega roba s primernim oblikovanjem;

-prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi z navezavo na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki;

- oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije);

- zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti;

-obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).

(13) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi postajališča javnega potniškega prometa v ob­močjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter v območjih novih pozidav in širitev na­selij.

28. člen

(skupni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. V območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.

(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.

(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(7) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.

(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(10) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovira­ne osebe.

(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.

(12) Če posebni predpis ne določa drugače, je potrebno pri večstanovanjskih stavbah zagotoviti na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosedna vozila. Zagotoviti je potrebno vsaj 20% od števila zahtevanih PM za osebna vozila, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce.

(15) Če posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno število PM:

 

Preglednica 3: število zahtevanih PM po vrstah objektov

DEJAVNOSTI

ŠTEVILO PARKIRNIH MEST

1. STANOVANJSKA POSLOPJA

 

ENODRUŽINSKE HIŠE

2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce

VEČSTANOVANJSKA POSLOPJA

1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce

POČITNIŠKE HIŠE

1 PM / stanovanjsko enoto

MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI

1 PM / 8 postelj

ŠTUDENTSKI DOMOVI

1 PM / 2 postelji

DELAVSKI DOMOVI

1 PM / 2 postelji

DOMOVI ZA OSTARELE

1 PM / 8 postelj

2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI

 

PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO

1 PM / 30 m2 neto površine

UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM

1 PM / 20 m2 neto površine

3. PRODAJNI PROSTORI

 

TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE

1 PM / 30 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM

TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM

1 PM / 50 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM

NAKUPOVALNI CENTRI

1 PM / 15 m2 prodajne površine

4. PRIREDITVENI PROSTORI

 

GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE, VEČNAMENSKE DVORANE

1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih

KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE

1 PM / 5 sedežev

CERKVE

1 PM / 20 sedežev

5. ŠPORTNE NAPRAVE

 

ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV

1 PM / 250 m2 površine

ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE

1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev

ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV

1 PM / 50 m2 dvoranske površine

ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE

1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev

JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA)

1 PM / 200 m2 površine

POKRITA JAVNA KOPALIŠČA

1 PM / 5 garderobnih omaric

POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE

1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev

TENIS IGRIŠČA

4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev

KEGLJIŠČA

4 PM / 1 stezo

ČOLNARNE

1 PM / 2 čolna

STRELIŠČA

1 PM / 1 tarčo

DRSALIŠČA

1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev

VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE

1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.) + 1 PM / 3 zaposlene

6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA

 

GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA

1 PM / 8 sedežev

POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA

1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih

HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI

1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih

MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE

1 PM / 10 postelj

7. ZDRAVSTVENE USTANOVE

 

BOLNIŠNICE

1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj

ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO

1 PM / 30 m2 neto površine

MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE

1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, najmanj 3 PM

8. ŠOLE

 

OSNOVNE ŠOLE

1 PM / 30 učencev

SREDNJE ŠOLE

1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10 učencev starejših od 18 let

POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU

1 PM / 15 učencev

VISOKE ŠOLE

1 PM / 3 študente

OTROŠKI VRTCI

1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM

9. INDUSTRIJA, OBRT

 

OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI

1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene

SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI

1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene

DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL

6 PM / 1 popravljalno mesto

AVTOMATSKE AVTOPRALNICE

5 PM / 1 pralno napravo

SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE

3 PM / 1 pralni prostor

10. POKOPALIŠČA

 

VELIKA POKOPALIŠČA

1 PM / 2000 m2 površine

MALA POKOPALIŠČA

1 PM / 500 m2 površine, minimalno 10 parkirnih mest

 

29. člen

(skupni PIP za ureditve prometa na reki Dravi)

(1) Na reki Dravi je dopustna plovba za prevoz potnikov in blaga s plovili na motorni pogon na odseku, določenem v Strokovnih podlagah za plovbo po reki Dravi med Falo in Mariborskim otokom, s tehničnimi omejitvami plovil in omejitvami gle­de sezone plovbe v povezavi z dolžino odseka, na katerem je plovba dopustna. Za potrebe vodnega prometa je potrebno uredi­ti pristane. Pred vzpostavitvijo plovbe je potrebno sprejeti odlok o plovnem režimu na reki Dravi.

30. člen

(skupni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost, tehnološke potrebe ter javno rabo na območjih kjer ni predvidena samooskrba s pitno vodo.

(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je potrebno zagotoviti ustrezen odmik.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna.

(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

(7) Na območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi predpisi.

(8) Obvezno je upoštevanje določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika Mariborskega vodovoda in Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše ter katastra vodovodnih naprav in objektov.

(9) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno s strani upravljavca pridobiti pogoje za pripravo projektne dokumentacije in nato še soglasje k projektni dokumentaciji.

31. člen

(skupni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanje padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin po predpisanem tehnološkem postopku.

(2) Kanalizacija naj bo ločena za meteorno in za odpadno vodo, kanalizacija za odpadno vodo mora biti vodotesna.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdr­ževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnja­vanje javnih površin.

(6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene par­cele brez soglasja lastnika takega zemljišča.

(7) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti postavljeni izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.

(8) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.

(9) Pri urejanju gnojišč in gnojiščnih jam je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje.

(10) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.

(11) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po zakonu o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.

(12) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z zakonom o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževanlniki …). Število načrtovanih iztokov v vodotok naj bo optimalno.

(13) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih mul­dah.

(14) Način odvajanja padavinske odpadne vode mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutne problematike, povezane s poplavljanjem, ki je bila evidentirana v preteklih letih. Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je potrebno vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje. Upoštevati je odtočne količine padavinskih, zalednih odpadnih voda in preveriti pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov za te količine oziroma vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno ter podati rešitve za zagotovitev ustreznega odva­janja padavinskih odpadnih vod. Nekatere rešitve za zagotovitev ustreznega odvajanja padavinskih odpadnih vod za posamezna območja občine so bile v preteklem obdobju že obravnavane. V kolikor se le te vklapljajo v koncept urejanja navedene problema­tike za celotno območje občine, jih je ob izdelavi analize smisel­no vključiti.

(15) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest in emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(16) Tehnološke odpadne voda iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.

(17) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji ter soglasje k projektu za izgradnjo kanalizacijskega priključka.

32. člen

(skupni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov )

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in ne na javni površini. Če to zaradi omejitev prostora ni možno, je v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča mogoče določiti zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Zbirno mesto mora biti praviloma zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini.

(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna.

(4) Za ločeno zbiranje odpadkov so v skladu s predpisi na primerno dostopnih in vidno neizpostavljenih mestih urejeni ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok mora imeti utrjene (tlakovane) površine in mora biti dobro dostopen. Priporočljiva je ograditev in nadkritje.

(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasno hrambo posameznih frakcij do rednega prevzema ali do pre­pustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje, izvaja izvajalec v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbi­ranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.

(6) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.

(7) Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvideno na za to določenih deponijah. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno odlaganje ruševin na za to urejenih površinah.

33. člen

(skupni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)

(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Določila za posege ob oz. na distribucijskem plinovodnem omrežju:

- v bližini plinovodov ni dovoljen strojni izkop;

- pred izvajanjem del je potrebno plinovod na terenu zakoličiti;

- plinske instalacije je prepovedano podkopavati, v kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti Plinarno Maribor; -teren pod plinskimi instalacijami je potrebno primerno urediti;

- pred zasutjem plinske instalacije mora izvajalec del obvestiti Plinarno Maribor, da pregleda stanje instalacij. Stroški zaščite in vse eventualne poškodbe instalacij gredo v breme investitorja;

- v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam s strani upravljavca omrežja.

(3) Določila za posege ob oz. na prenosnem plinovodnem omrežju: v sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobi­tev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji. Pred tehničnim pregledom mora investitor pridobiti še izjavo o upoštevanju projektnih pogojev in soglasja k projektnim reši­tvam.

(4) Dograditev plinovodnega omrežja za potrebe novih objek­tov na območju strnjenih naselij je potrebno izvajati v sklopu ob­stoječih komunalnih koridorjev. Obstoječe in predvideno omrežje oz. objekti (merilno redukcijske postaje in podobno) so razvidni iz grafičnega dela odloka.

(5) Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Ur.l. RS, št. 97/2008), Tehnične smernice ZP Plinarne Maribor, d.d., Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor, d.d., -SON (Ur. l. RS, št. 93/2007) in Pravilnik o tehničnih pogojih za gradi­tev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur. l, RS, št. 26/2002)

34. člen

(Splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo ali jih po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni iz­vedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in var­stvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.

(3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.

(4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in gradi tako:

- da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane

rabe v prostoru ter -da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektroma­gnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.

(7) Razdelilne transformatorske postaje v območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejav­nosti in posebnih območjih je potrebno izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in transfor­matorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenerget­sko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(8) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih de­javnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Po­trebno je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manj­še. Priporočljivo je, da se njihova vidna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.

(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstveni­mi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(10) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.

(11) Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna in vetrna energija…) je potrebno načrtovati ob upoštevanju učinkovitosti izbranega sistema-ekonomska upravičenost in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(12) Pri vseh novogradnjah in pri vseh večjih obstoječih ko­tlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežja.

(13) Vodne zajezitve, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji.

(14) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, je dovoljeno načrtovati tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob katere se umeščajo, da objekti in naprave ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

(15) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise (zakone, podzakonske akte, normative in tipizacijo) s področja elektroenergetike.

(16) Za vsako novo priključitev oz. povečanje priključne moči si bodo morali investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje.

(17) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napaja­nja z električno energijo.

35. člen

(Splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn in pogoji za gradnjo MHE Glažuta)

(1) Obstoječe lokacije mlinov in žag je mogoče izkoristiti za gradnjo malih vodnih elektrarn, v kolikor z njihovo ureditvijo investitor prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. Dopustna je tudi gradnja novih oz. obnova nekdanjih malih hidroelektrarn v EUP št. RU 74, RU 73, PO 01.

(2) Gradnja malih vodnih elektrarn na drugih usklajenih lokacijah (npr. v enotah urejanja PO 01, RU 73, RU 74 itn) ter režim na malih vodnih elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pri­stojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

(3) Pogoji za gradnjo male hidroelektrarne (MHE) na Lam­prehtovem potoku (MHE Glažuta):

- zajetje za MHE se uredi na lokaciji nekdanjega zajetja, lokacija strojnice se premakne nižje na lokacijo v bližini slapa. S tem se dobi velika višinska razlika, ki opravičuje ekonomičnost delovanja ob majhnem odvzemu vode. Strojnica se v celoti vkoplje v teren ob obstoječi vlaki, odprta ostane samo prednja fasada strojnice;

- cevovod poteka v začetku po gozdni vlaki – trasi nekdanjega cevovoda, nadaljuje se po gozdni cesti, nato sledi premostitev na gozdno vlako, po kateri poteka do strojnice. Večina trase cevovoda poteka izven območja naravne vrednote. V naravno vrednoto posega na mestu zajetja in prečkanja potoka, ki je predvideno po obstoječi cesti;

- vpliv na naravno vrednoto bo predvsem zaradi odvzema vode, zato se mora določiti in zagotavljati minimalni pretok. Glede na to, da je predviden vtok iz strojnice pod slapom na Lam­prehtovem potoku, odvzem vode ne sme presegati 5% vode na slapu. S tem bodo zagotovljene možnosti za ohranitev lastnosti naravne vrednote;

- ekološko sprejemljivi pretok naj se določi na podlagi študije za določitev ekološko sprejemljivega pretoka, ki jo preverita Inštitut za vode Republike Slovenije in Zavod Republike Slo­venije za varstvo narave (ZRSVN);

- pred pripravo projekta in določitvijo ekološko sprejemljivega pretoka naj se preveri stanje navadnega koščaka v potoku in določi ukrepe za ohranitev vrste v ugodnem stanju.

36. člen

(Splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven mestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.

(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elek­tronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: -objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobra­ževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na nestanovanjske objekte tako, da ne bodo zmanj­ševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih;

- objekti in naprave brezžične telefonije je praviloma potreb­no umestiti na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine;

- objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;

- objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

- objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija;

- objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije;

- objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšu­jejo njihovih vrednosti;

- posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.

(4) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. V postopku priprave projektne dokumentacije je potrebno s strani upravljavca pridobiti projektne pogoje in so­glasje k projektnim rešitvam. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega (v nadalje­vanju: TK) omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor posega v prostor. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu kot tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov v upravljanju oz. lasti Telekoma izvede Telekom Slovenije d.d.

(5) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvaliteto pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije in možnost uvajanja tehno­loškega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti.

(6) Za območja, ki se bodo opremljala z TK omrežjem, je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objek­tov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in v postopku priprave projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje in soglasje Telekoma Slovenije k projektnim rešitvam. Kabelska ka­nalizacija iz PEHD cevi 2 x O 50 naj poteka prednostno po javnih površinah z odcepi do predvidenih stanovanjskih enot.

(7) Investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, pred­vidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s ti­piziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri kateri naj se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski oma­rici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).

37. člen

(Splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih obstoječe GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca oz. v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije oz. pred poseganjem v prostor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni pred­pisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

- avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m in državne ko­lesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;

- glavne železniške proge in regionalne železniške proge 100 m od progovnega pasu ter industrijskega tira 50 m, merjeno od osi skrajnih tirov;

- prenosnega elektroenergetskega daljnovoda napetosti 400 kV in 220 kV 25 m in napetosti 110 kV 15 m, prosto zračnega distribucijskega elektroenergetskega voda napetosti 10, 20 ali 35 kV 10 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10 ali 20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov;

- prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 barov in več 100 m, distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom, manjšim od 16 bar in večjim od 1 bara 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od 1 bar 5 m, merjeno od osi voda;

- vodooskrbnih vodov, kanalizacijskih vodov, vodov, namenjenih telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.

(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(3) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca GJI.

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napeto­stnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v ka­terih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(5) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potreb­ne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.

(6) Kmetijska dejavnost v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več je omejena. V tem pasu je prepovedano:

- saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

- obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi;

- postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(7) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci teh objektov. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.

(8) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj cone letališča Maribor v vzhodnem delu območja občine je potrebno upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa, ki so naslednje:

- v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča je prepovedano graditi objekte, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;

- objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje ne smejo biti višji od 30 m in ne smejo stati na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;

- prepovedani so vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;

- pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je potrebno upoštevati zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno;

- pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(9) Pri izdelavi tehnične dokumentacije za načrtovane pro­storske ureditve je potrebno upoštevati zakonodajo s področja varnosti v železniškem prometu in pravilnik, ki določa pogoje za gradnjo objektov in izvajanje drugih posegov v prostor v varoval­nih progovnih pasovih in v varovalnih pasovih ob industrijskem tiru ter pravilnik, ki ureja nivojske prehode cest preko železniške proge.

(10) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati koridor za gradnjo drugega tira železniške proge št. 34 Maribor Prevalje, ki bo potekal ob levi strani obstoječega tira do železniške postaje Ruše.

Ob železniški progi je na desni strani dovoljena saditev nizkih rastlin (do višine 1,50 m) na oddaljenosti min 8 m, na levi strani pa na oddaljenosti 12 m, oboje merjeno od osi skrajnega tira proge.

38. člen

(Splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih predvidene GJI)

(1) Za gradnjo v varovalnem koridorju GJI je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.

(2) Varovalni koridor posameznih objektov (razen za elektroenergetske vode) GJI znaša:

- za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m;

- za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m;

- za vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m;

- za kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več, merje­no levo in desno od načrtovane osi voda 5 m;

- za državne ceste znaša 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m, za kolesarske poti 10 m od načrtovane osi.

(3) Skladno z Nacionalnim energetskim programom in Načrtom razvoja prenosnega omrežja od leta 2009-2018 je potrebno upoštevati, da je za vse obstoječe enosistemske 110 kV daljno­vode predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske 2 x 110 kV daljnovode.

(4) Upoštevati je potrebno širine varovalnega pasu elektroenergetskih koridorjev daljnovodov (17. člen Energetskega zakona), ki znaša:

 -za napetostni nivo 220 in 400 kV: 80 m (40 m levo in desno od osi daljnovoda);

- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV: 20 m (10m levo in 10 m desno od si kablovoda);

- za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda);

- za nadzemne elektroenergetske vode za napetostni nivo od 35 kV do 110 kV, 15 m merjeno levo in desno od načrtovane osi voda;

- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV: 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi kablovoda);

- vzdolž podzemnega elektroenergetskega voda nazivne nape­tosti 10/20 kV in 110 kV, 5 m, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda.

(5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objek­tov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za enostavne in nezahtevne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti do­kazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(6) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a.

39. člen

(Splošni PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz. nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih ze­mljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če tako dolo­ča posebni predpis.

(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati:

- oskrbo s pitno vodo, razen v območjih brez javnega omrežja,

kjer je dovoljena oskrba iz lastnih virov;

- električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu;

- odvajanje odpadnih voda v območjih z obstoječim in predvidenim omrežjem zajemanja in čiščenja odpadnih vod ali individualno čiščenje v skladu s predpisi;

- priključek na javno cestno omrežje.

(4) Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstav­ku, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb v naselju, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje.

(5) Komunalna opremljenost za gradnjo nestanovanjskih stavb izven območij naselij mora zagotavljati lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno ali drugo energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in priključek na javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je možna priključi­tev, predpiše kot minimalna komunalna oprema.

(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.

(7) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(8) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.

(9) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je pri­ključitev možna, morajo priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje, če je tako določeno s predpisom občine.

4.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje

kulturne dediščine

40. člen

(splošni PIP za poseganje v območja varstva kulturne dediščine)

(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(2) Za posege v EUP je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako dolo­čeno v prostorsko izvedbenih pogojih za to enoto.

(3) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika se pripravi »konservatorski načrt«, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja.

(4) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:

- prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti;

- dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(5) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spo­menikov so prikazana v Prikazu stanja prostora.

41. člen

(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov)

(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi.

(2) Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem orga­na, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega.

(3) Za posege v kulturni spomenik, posege v vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi, posege v varstvena območja dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Do določitve varstvenih območij se za enote kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine Slove­nije (UR. l. RS, št. 7/99), upoštevajo obstoječi varstveni režim ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor.

42. člen

(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne

dediščine)

(1) Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine.

(2) V registrirano kulturno dediščino je dovoljeno posegati na način, ki upošteva in ohranja njene varovane vrednote.

(3) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

- tlorisna in višinska zasnova (gabariti);

- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;

- oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli);

- funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora;

- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;

- pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih

objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.);

- celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).

(4) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati vrednote, kot so:

-naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja);

- odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med po­zidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

- prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (dre­vesa, vodotoki itd.);

- prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na relief-ne značilnosti, poti itd.);

- naravne in druge meje rasti ter robovi naselja;

- podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);

- odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);

- stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).

(5) V območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varova­ne vrednote, kot so:

- krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (narav­ ne in kulturne prvine);

- odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij;

- sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč);

- tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;

- odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.

(6) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je po­trebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

- kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze);

- kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulp ture);

- naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.);

- funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote;

- podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje);

- oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadil­na razdalja, sistem zasajanja itd.);

- ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja;

- rastišče;

- posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).

(7) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

- avtentičnost lokacije;

- materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin;

- vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(8) V območjih zgodovinske krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

- avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov;

- preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,

- zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami;

- memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.

(9) V nacionalno pomembnih krajinskih območjih (območij nacionalne prepoznavnosti) se varuje:

- krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine);

- ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini;

- tipologijo krajinskih prvin;

- povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino.

(10) Pri arheološki registrirani kulturni dediščini je potreb­no varovati arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst.

(11) Pri drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varo­vati varovane vrednote, kot so:

- materialna substanca, ki je še ohranjena;

- lokacija in prostorska pojavnost;

- vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

43. člen

(splošni PIP za poseganje v območja registrirane arheološke dediščine)

(1) Poleg upoštevanja določb iz prvega, drugega in devetega odstavka prejšnjega člena na območjih arheoloških najdišč, ki so registrirana kulturna dediščina, ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.

(2) Izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:

- v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji);

- v okviru postopka priprave OPPN ali po sprejemu OPPN je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.

(3) V območjih, kjer predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene, se le te opravijo v skladu z načrtom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stroški se v tem primeru

krijejo iz državnega proračuna v okviru javne službe. V kolikor investitor želi, da se raziskave opravijo prej, kot je to možno za­gotoviti v okviru načrta zavoda in v zvezi z njim opredeljenih finančnih sredstev, lahko predhodne arheološke raziskave opravi tudi drug za to usposobljen izvajalec ob strokovnem nadzoru zavoda.

(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišči­ne Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheo­loške stroke.

44. člen

(splošni PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine)

(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.

(2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je po­trebno upoštevati naslednji pravni režim varstva:

- ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine;

- prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti nega­tivne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.

(3) Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

45. člen

(splošni PIP za območja vojnih grobišč)

(1) V območju vojnih grobišč, prikazanih v prikazu stanja prostora, je prepovedano:

 

- spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih;

- poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente;

- izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

4.4.3 Ohranjanje narave

46. člen

(Splošni PIP za ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege v območja ohranjanja narave je po­trebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih var­stvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Ob­činskega prostorskega načrta s sklicevanjem na Naravovarstve­ne smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Ruše in Prostorskega reda občine Ruše (ZRSN, OE Maribor, ma-rec 2006) in Dopolnitev naravovarstvenih smernic za OPN Obči­ne Ruše – izvedbeni del (št. 4III-142/15-O-06/AG z dne 23.7.08), ki se kot priloga temu odloku hranijo na sedežu Občine Ruše).

(3) Za posege na teh območjih je potrebno pridobiti naravo­varstveno soglasje.

4.4.4 Varstvo okolja in naravnih dobrin

47. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in trajnostna raba virov in energije)

(1) Z poseganjem v prostor je potrebno zagotavljati in spodbujati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov, energetsko varč­no gradnjo ter izvedbo in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kom­postiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.

48. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varovanje zraka)

(1) Pri posameznih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali najemnik osnovnih sredstev meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesna­ženje zraka. Nepremični viri onesnaževanja zraka ne smejo obra­tovati, če njihove emisije ne ustrezajo zakonsko predpisanim vrednostim. Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa večja zaposlitvena obmo­čja na površinah za industrijo (IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih območjih povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi je potrebno navezati na to omrežje in zagotavljati vzpostavitev javnega železniškega potniškega prometa.

(3) Vse novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard in s tem zmanjšati rabo energije in vpliv na onesnaže­nost zraka v občini.

49. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo voda)

(1) Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upra­vljanje in varstvo voda.

(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj leta ne posega na pri­obalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti ome­jene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka mo­rajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposob­nost struge vodotoka.

(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je potrebno prido­biti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.

(5) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred one­snaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varo­vanju vodnih virov na območju.

(6) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.

(7) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki v naseljih znašajo 15 m in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda (Drava) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodo­toki), razen v primerih, kot jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda.

(8) Ne glede na navedeno je poseganje v prostor na priobal­nem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kme­tijskih-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, drugače določeno.

(9) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta če:

- se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali

ogroženost;

- se s tem ne poslabšuje stanja voda;

- je omogočeno izvajanje javnih služb;

- se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda;

- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

- se z rekonstrukcijo ali ponovno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje (201. člen ZV-1).

(10) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč naj se upošteva tudi obstoječo in načrtovano rabo voda ter varstvena območja po zakonu o vodah.

(11) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane de­javnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(12) Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem ob­močju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja in pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega ob­močja (Ur. l. RS, št. 64/04) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(13) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(14) Za območje Občine Ruše sta bili izdelani Analiza poplavne varnosti jugozahodnega dela Maribora pred hudourniški­mi vodami s Pohorja (na odsekih Pekrski potok- Blažovnica in Blažovnica - Lobnica), št. projekta. 2281/00, junij 2000, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.d., Maribor in študija Ureditve poplavne varnosti naselja Ruše, predlog ukrepov od na­selja Bezena do potoka Lobnica, št. 554/05, junij 2005, ki jo je izdelala HIGRA d.o.o., Maribor. Navedeno dokumentacijo je po­trebno smiselno upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije.

(15) Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne raz­mere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladi­ščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali od­padnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.

(16) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(17) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vo­dno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami zakona o vodah.

(18) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično - rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter kra­jinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in člove­kove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načr­tuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(19) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanj­še ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vo­dooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.

Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(20) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je treba upoštevati naslednje:

- prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

- z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanje stanja voda in vodnega režima, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;

- potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda;

- premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna var­nost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim;

- za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ.

(21) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

- poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; -poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah;

- poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;

- poseg na varstvenih in ogroženih območjih;

- poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;

- poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;

- hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(22) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov in vodno soglasje na podlagi Zakona o vodah, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.

(23) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni po­trebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo gra­ditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi zakona o vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na var­stvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje.

(24) Za posege v prostor iz zakona o vodah na območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor pridobljeni z dnem izdaje mnenj k občinskemu podrobnemu pro­storskemu načrtu, pri čemer je potrebno upoštevati primere, za katere je potrebno pridobiti vodno soglasje po zakonu o vodah.

(25) Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja.

(26) Za odvzem vode je treba pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po zakonu o vodah. Dovoljen poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva se lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice.

(27) Uporaba vodne infrastrukture za druge namene po zakonu o vodah, kadar se na vodni infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe je mogoča samo na podlagi pridobljene stavbne pravice.

(28) V primeru gradnje oz. poseganja v bližine eventuelnih obstoječih objektov merske mreže za monitoring podzemnih voda naj se upoštevajo naslednja določila:

-prepovedana je kakršnakoli gradnja v minimalno 5m radiju od objekta merske mreže;

- preprečujejo naj se vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda;

- v bližini merskega objekta naj se ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače;

- odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže naj bo urejeno tako, da ni možno zatekanje; 

- zagotovljen naj bo neoviran dostop do objekta merske mreže.

50. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo tal ter kmetijskih zemljišč)

(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:

- rekultivacije tal;

- nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali

- zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.

51. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo gozdov)

(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s poudarje­no socialno funkcijo skladno rabo gozda in gozdnega prostora.

(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute v največji možni meri.

(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izo­gibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je potrebno zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj pote­kale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.

(5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.

(6) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.

(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

(9) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri vseh posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upoštevati tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.

(10) V območju gozdov je dopustna:

- izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah;

-izvedba gozdnih učnih poti;

-priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije;

- postavitev stalne gozdne žičnice;

- ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo;

- postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.

(11) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:

- ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh;

- gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom;

- postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji.

(12) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

(13) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

- gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez

soglasja pristojne javne gozdarske službe,

- drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m;

- če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti leti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

(14) V projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(15) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.

(16) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.

(17) Smiselno naj se upoštevajo tudi ostala določila Smernic in strokovnih podlag za OPN Ruše-izvedbeni del – področje gozdarstva (št. 3401-14/2007/8 z dne 21.7.2008), dopolnitev smernic in strokovne podlage za pripravo OPN Ruše-področje gozdarstva št 3401-14/2007/10 z dne 30.6.2009), Smernice, ki jih je potreb­no upoštevati pri izdelavi OPN Ruše za naslednje posege, ki so v območju gozdnega prostora (št. 281-3-2006 z dne 31.7.2008) ter Dodatne smernice (št. 281-8-2009) z dne 27.7.2009.

52. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom v občini je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) V poselitvenih območjih je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena III. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja proizvodnih dejavnosti IP- v EUP RU-02 Geberit, RU25 ob Kopalniški ulici, RU26 območje nekdanje TDR, RU28 betonarna in čistilna naprava, RU31 Alchrom-širitev, RU32 Alchrom, RU33 Messer, RU34 površine za industrijo, RU35 površine za energetiko-fotovoltaična elektrarna, RU74 nekdanje Jeklo, RU78 Bezena 2, RU80 Bezena 2 nepozidano, BI08 Tobi ter površine drugih območij (BC-športni center Matavškovo v EUP RU 12 in RU13), v katerih je IV. stopnja var­stva pred hrupom.

(3) Za površine cest (PC), površine železnic (PŽ) in za območja komunikacijske infrastrukture (T), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja za potrebe obrambe (F) je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom.

(4) Na območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja zelenih površin (Z), za katere je določena III. stopnja varstva pred hrupom in površin, ki v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred hrupom štejejo za mirno območje na prostem.

(5) Na zavarovanih območjih, določenih v skladu s predpi­si s področja ohranjanja narave, je določena I. stopnja varstva pred hrupom (mirno območje na prostem: pragozd Šumik, EUP št. PO09).

(6) Ne glede na določila prvih štirih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo pogoji varstva pred hru­pom za III. območje varstva pred hrupom.

(7) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.

(8) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekon­strukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

(9) Na pobudo občine lahko minister pristojen za okolje na posameznem območju poselitve razvrsti območja varstva pred hrupom v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve.

53. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ži­vljenjskem okolju.

(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.

(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predlo­žiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.

(4) Obstoječi viri elektromagnetnega sevanja, pri katerih je potrebno upoštevati vpliv elektromagnetnega sevanja, so obsto­ječi koridorji daljnovodov na območju občine Ruše v širinah: nadzemnega več sistemskega daljnovoda in razdelilne transfor­matorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 25 m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400 kV: 10 m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne trans­formatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15 m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3 m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 10 m; podzemnega kabel­skega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 1 m; razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV 2 m, pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabel­skega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje in transformatorske postaje, pri čemer lahko večsistemski daljnovod naštetih nazivnih napetosti vključuje tudi sisteme nižjih napetosti.

54. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri osvetljevanju objektov je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpi­si s področja svetlobnega onesnaženja okolja.

(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

55. člen

(varstvo pred poplavami)

(1) Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je treba izde­lati karto poplavne nevarnosti v skladu s predpisi o vodah, ki bo določila pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem poplavnem območju.

(2) Posege v prostor na območjih poplav, ki so prikazana v prilogi Prikaz stanja prostora in v kartografskem delu OPN ter opisana v tabeli z opisom EUP v 5. členu tega odloka, je potrebno načrtovati v skladu s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projek­tne pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje voda.

(3) Znotraj EUP z oznakami: DD09, DD16, PO02, BI24, BI22, LO01, BI25, BI20, LO02, BI21, DR03, RU06, RU10 (se ureja z URN), RU02, RU03, DD05, PO01, UR03, RU74, DZ03, RU05, SM01, LB01, RU73, DC06, SM03, SM02 (se ureja z URN), RU75, DZ04 (se ureja z URN), RU45 (se ureja z URN), RU89 in RU89-1 se mestoma pojavljajo poplavna območja, ki so prikazana v kartografskem delu OPN.

(4) V teh območjih je ne glede na ostala določila odloka pre­povedana gradnja novih objektov in izvajanje posegov, razen objektov in posegov, ki so po predpisih o vodah dopustni na vo­dnih in priobalnih zemljiščih. Prepovedane so tudi vse dejavnosti, objekti in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo po­plavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Prepoved ne velja za gradnjo male hidroelektrarne v EUP RU74, RU75 oz. RU73, za katero je sprejeta Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa vodotoka Lobnica (Ur. l. RS, št. 89/2008).

(5) Za obstoječe objekte na poplavnih območjih so dopustni vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov.

(6) Če je bilo na poplavnem območju izdano dovoljenje za poseg v prostor, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom.

(7) Do izdelave karte poplavne ogroženosti in opredelitve predvidenih ukrepov na območjih poplav, prikazanih v stanju prostora, so na nepozidanih stavbnih zemljiščih v območju po­plav prepovedani vsi posegi v prostor in vse dejavnosti, ki bi imeli ob poplavi škodljive vplive na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečali poplavno ogroženost območja, razen pose­gov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kartografskem delu (prikaz območij enot urejanja prostora, go­spodarske javne infrastrukture ter vodnogospodarskih ureditev) so iz predhodno navedenih študij iz 14. odstavka 49. člena odloka povzeti ukrepi (prestavitve strug potokov, odvajalnika za nizke pretoke, bogatenje podtalnice, ureditev ponikalnikov (ribnikov) in suhih zadrževalnikov) za zagotavljanje poplavne varnosti.

(8) S predhodnim soglasjem pristojnega organa za upravljanje voda pa je na zemljiščih iz prejšnjega odstavka pogojno dopu­stno:

- vzdrževanje in priključki obstoječe gospodarske javne infra strukture;

- urejanje zelenih površin ter odprtih športnih igrišč;

- gradnje ograj pod pogojem, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda.

(9) Na pozidanih stavbnih zemljiščih, zajetih v poplavno območje pa je dovoljena obnova in vzdrževanje ter rekonstrukcija teh objektov, ki pa ne sme poslabšati poplavne ogroženosti območja.

4.4.5. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

56. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V zemljišče ni dovoljeno posegati tako z ureditvami, ki bi povzročile gibanje hribin ali bi se drugače ogrozile stabilnost zemljišča, kot so:

- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

- s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

- izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Projekti za gradnjo objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji ozi­roma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in predvidene ukrepe za zmanjševanje nevarnosti.

(3) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.

(4) Za zaklanjanje prebivalstva je potrebno predvideti gradnjo zaklonišča. Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v vseh objektih, namenjenih za javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami, vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok; re­dno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa, javne telekomunikacijske in poštne centre, nacionalno televizijo in radio, javni potniški, železniški in avtobusni promet (centralne postaje), pomembno energetsko in industrijsko dejav­nost. Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v obstoječa zaklo­nišča je obvezna revizija projektne dokumentacije.

(5) Prostorski razvoj na vseh, ogroženih območjih, zlasti pa na ogroženih in varstvenih območjih po predpisih o vodah, je potrebno načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč ter varstva voda.

(6) Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(7) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.

(8) Na poplavnem območju velja režim, opisan v 49. in 55. členu odloka. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.

(9) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova upora­ba za potrebe zaščite in reševanja.

(10) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potreb­no upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in požar­nimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.

(11) Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavno­sti in prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za ži­vljenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

(12) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče, da bodo izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v primeru nesreč in omo­gočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zago­tavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.

(13) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruše­vin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center, pri čemer se upoštevajo določila 23. člena tega odloka.

(14) V projektni dokumentaciji naj se v ukrepih varstva pred požarom opredelijo dopustna požarna tveganja, ki bi bila povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja po­selitvena območja.

(15) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je potrebno:

- v delih naselij, ki so ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogrože nost prostora;

- sanirati območja kulturne dediščine;

- zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne koli čine vode za gašenje;

- zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda;

- za obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo ustreznih protipoplavnih ukrepov oz. opuščati obstoječo neustrezno rabo;

- za obstoječa poselitvena območja na območjih, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oz. opuščati obstoječo neustrezno rabo.

57. člen

(splošni PIP za poseganje v prostor in zbiranje odpadkov)

(1) Na celotnem območju občine je potrebno na primerno do­stopnih in vidno neizpostavljenih lokacijah urediti ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov.

58. člen

(posebni pogoji za gradnjo oz. rekonstrukcijo stavb s površino, večjo od 1000 m2 ter pogoji za smotrno rabo energije)

1) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površi­na presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo v skladu z energetskimi zakonom(EZ), razen za primere, ko ta študija po EZ ni potrebna. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projektne dokumentacije.

(2) Ne glede na navedbe v predhodnem odstavku se lahko študija izvedljivosti izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako odloči investitor.

(3) Ostale objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije in sicer z:

- izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi, da bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe po ogrevanju in umetnem hlajenju;

- ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije;

- načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI;

- energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije;

- uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji;

- upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju: LEK).

(4) Do sprejema LEK se v območjih, kjer se ne izvaja gospodarska javna služba distribucije zemeljskega plina ali drugih energetskih plinov iz omrežja, za ogrevanje uporabljajo obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba drugih virov v zgoraj omenjenih območjih je mogoča, v kolikor je njihova raba utemeljena v štu­diji izvedljivosti iz prvega odstavka tega člena.

(5) Po sprejemu LEK se prednostno uporabljajo obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne energije iz visokim izkoristkom.

59. člen

(omilitveni ukrepi pri izvedbi OPN )

(1) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, ki so predvideni v Okoljskem poročilu za Občinski prostorski načrt občine Ruše (izvedbeni del) in ga je izdelal Oikos Domžale ter njegovih dopolnitvah.

(2) V pri pripravi dokumentacije, izvedbi in obratovanju smučišča Faleževo (EUP AG01 do AG08) ter smučišča Uršankovo II (EUP UR3), je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

(1) V času pridobivanja projekta za pridobitev gradbenega dovo­ljenja (v nadaljevanju: PGD) oz. projekta za izvedbo (v nada­ljevanju: PZI) ter izvedbi:

- gozdne vlake naj se fizično zaprejo (npr. z zapornicami) za ves motorni promet razen za potrebe lastnikov zemljišč, gozdarstva, gozdne proizvodnje, intervencij in lovstva;

- ureditvena dela, kjer se uporablja hrupna mehanizacija, naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ranljivejših vrst ptic, torej ne od sredine marca do sredine junija.

(2) V času pridobivanja PGD in PZI ter rer izvedbi in v času obratovanja smučišča:

- umetno zasneževanje naj se omeji le na smučarske proge;

- uporablja naj se ustrezna oprema, ki povzroča najmanjše emisije hrupa;

- zasneževanje naj se po osnovnem zasneževanju (do debeline snega 30 cm) ne vrši več v nočnem času med 22. in 01. uro;

- pri uporabi vode za zasneževanje naj se uporablja izključno voda brez dodatkov;

- osvetljevanje smučišča in ostalih objektov naj ne poteka od 22 h zvečer do 6 h zjutraj, v letnem obdobju (od 1. 5. do 30. 9.) pa se naj smučišče ne osvetljuje;

- uporablja naj se svetila, ki usmerjajo svetlobo le na smučišče in v tla ter oddajajo nizke vrednosti UV svetlobe.

(3) V času obratovanja smučišča:

- vožnja z motornimi sanmi izven območja  smučišča naj se prepove;

- kmetijska raba travnikov naj bo ekstenzivna;

- za morebitno pašo na smučišču naj se v sodelovanju z ZR­ SVN naredi pašni načrt,

- umetnih gnojil in pesticidov naj se ne uporablja.

(4) V času gradnje in nato v vsakoletnem vzdrževanju:

- v sodelovanju z ZRSVN se naredi načrt ureditve gozdnega roba, kjer naj se gozdni rob in presvetlitve (gozdne poti, preseke) načrtno ohranjanja in neguje tako, da bo vertikalna struktura in pestrost drevesnih in grmovnih vrst velika;

- na vsakih 100 m naj se na robu senčnega območja pusti eno bukovo drevo, prsnega premera vsaj 40 cm, podrto pravokotno v novi gozdni rob in naj ostane neskrojeno permanento v gozdu;

- gozdni rob naj se zasadi s plodonosnim grmičevjem: jerebika, bezeg, malina, itd.;

- ohranja naj se mravljišča. Pušča naj se stoječe odmrlo drevje;

- prepreči naj se erozijo;

- uredi naj se odvodnjavanje tako, da bo voda speljana s smu­čišča;

- vse prizadete površine naj se takoj po končani izvedbi zatravi z avtohtono travniško rušo, nabrano v okolici obmo­čja;

- pri revitalizaciji območja naj se ne uporablja travno – deteljne mešanice in naj se prepreči naselitev invazivnih vrst;

- v območju okoli smučišča naj se po končani gradnji namesti po 15 gnezdilnic za koconogega čuka in malega skovika;

- v vsem vplivnem območju habitatov se obiskovalce z informativnimi panoji opozarja na primerno obnašanje v naravi.

(5) Ob zaključku gradnje in nato v vsakoletnem vzdrževanju:

- v času obratovanja naj bodo žičniške napeljave in ograje čim bolj opazne in naj ne bodo izpostavljene nad grebeni;

- vse fiksne žične ograje naj se nadomestijo z vidnimi lesenimi ograjami.

(6) Takoj po izvedbi posegov naj se vzpostavi letni monitoring kvalifikacijskih vrst. Monitoring naj se prva tri leta izvaja letno, nato pa vsake tri leta. Monitoring naj ugotavlja prisotnost kvalifikacijskih vrst v območju in prisotnost gnezdenja v nameščenih gnezdilnicah. V primeru, da se ugotovi, da je katera od vrst v območju prisotna, naj se predlaga dodatne ukrepe za izboljšanje stanja vrste v območju. V primeru, da gnezdilnice po petih letih ostanejo nenaseljene, se njihovo število lahko zmanjša za dve tretjini.

(3) Ob zaključku gradnje in nato v vsakoletnem vzdrževanju akumulacije Kekec je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: -v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom

RS za varstvo narave naj se naredi načrt ureditve gozdnega roba, kjer naj se gozdni rob načrtno ohranjanja in neguje tako, da bo vertikalna struktura in pestrost drevesnih in grmovnih vrst velika;

- gozdni rob naj se zasadi s plodonosnimi vrstami: jerebika, bezeg, malina, itd. Ohranja naj se mravljišča. Pušča naj se stoječe odmrlo drevje.

(4) Pri poseganju v območja Nature 2000 SPA Pohorje, pSCI Pohorje in SPA Drava, pri izvedbi OPN Ruše je potrebno upošte­vati naslednje omilitvene ukrepe in priporočila.

(1) Po končani izvedbi gradnje:

- oblikovanje strukture gozdnega roba okrog izvedenih posegov v gozdni sestoj (čistilna naprava na Arehu, gramoznica, smučišča).

(2) V fazi načrtovanja gradbenih del:

- prilagoditev časovnega razporeda in načina opravljanja posegov z življenjskim ciklom živali;

- sekanje in krčenje vegetacije naj se opravlja po gnezditvenem času ptičev ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo (vsi posegi z vplivom na varovana območja).

(3) Monitoring nad izvajanjem ukrepov je potrebno izvajati v skladu z določbami okoljskega poročila. Izvaja ga strokovnjak za ptice z uporabo uveljavljenih strokovnih metod za ocenjevanje velikosti populacijskih ptičjih vrst.

(5) Za doseganje okoljskih ciljev pri trajnostnem razvoju ob­močja Občine Ruše, pri izvedbi OPN Ruše, je potrebno upošteva­ti naslednje omilitvene ukrepe:

(1) Na področju okolja pri trajnostni rabi naravnih virov v času izvedbe OPN – pred priključitvijo novih objektov na vodovodni sistem: -zagotovitev ustreznih količin pitne vode (izgradnja regio­

nalnega vodovoda od črpališča na Selniški Dobravi in po­vezave za Občino Ruše ) pred priključitvijo novih objektov, predvsem nastanitvenih, na vodovodni sistem;

- predvsem v novih turističnih kompleksih uporaba meteorne vode v sanitarne namene.

(2) Na področju okolja za izboljšanje kakovosti zraka v času iz­vedbe OPN:

- obvezna priključitev obstoječih in novih objektov na plinovodno omrežje, kjer je le-to izgrajeno, razen za objekte, ki kot energent uporabljajo obnovljive vire energije;

- zapiranje centra za tovorni promet, usmerjanje prometa na predvideno obvoznico.

(3) Na področju okolja za izboljšanje stanja voda v času izvedbe OPN:

- pri umeščanju posegov v vodovarstvene pasove je potrebno upoštevati pogoje urejanja, ki so podani v Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07). Za določene posege je potrebno pripraviti analizo tveganja za onesnaženje v postopku pridobi­vanja vodnega soglasja.

(4) Na področju okolja za zmanjšanja stopnje hrupa v času izvedbe OPN:

- hrupnejše dejavnosti naj se umeščajo stran od stanovanjskih območij;

- med stanovanjskimi območji in območji za proizvodne dejavnosti urejanje zelenih pasov/barier;

- po potrebi (izvedba meritev) ureditev protihrupnih ograj;

- v primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za obmo­čje.

(5) Na področju narave za ugodno stanje vrst in habitatnih tipov v času izvedbe OPN:

- oblikovanje strukture gozdnega roba okrog izvedenih posegov v gozdni sestoj (čistilna naprava, gramoznica. smuči­šča);

- prilagoditev časovnega razporeda in načina opravljanja posegov življenjskemu ciklu živali,

- sekanje in krčenje vegetacije naj se opravlja po gnezditvenem času ptičev ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo (vsi posegi z vplivom na varovana območja);

- izvedba čistilne naprave v zaprtem objektu (na Arehu);

-uporaba usmerjene svetlobe in omejevanje časa nočnega osvetljevanja v naravnem okolju.

(6) Na področju zdravja ljudi pri zagotavljanju dobrih bivalnih pogojev v času izvedbe OPN:

- v prostor varovalnega režima zaradi delovanja hudourniških potokov naj se ne umešča novih objektov, namenjenih bivanju ali opravljanju dejavnosti;

- zagotovijo naj se primerne retencijske površine;

- v erozijskih in plazljivih območjih je potrebno v času gra­dnje izvesti primerne, protierozijske ukrepe (npr. za smučišča – odvodnja zalednih voda mora biti urejena tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov na območju, med obratovanjem je treba zagotavljati monitoring in sprotno sanacijo morebitnih erozijskih žarišč).

(7) Na področju varovanja kulturne dediščine v času izvedbe OPN:

- pri umeščanju novih objektov v prostor (predvsem odprti)

je potrebno ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.

5. PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA PREDVIDENIH OPPN

60. člen

(območja s predvidenimi OPPN)

(1) Predvidena je priprava OPPN za naslednje EUP: RU31, RU34, RU35, RU39, RU57, RU70, RU80 v naselju Ruše, EUP: BE14 v naselju Bezena, BI06, BI18, BI25 v naselju Bistrica ob Dravi, EUP LO03 v naselju Log, EUP LO05 pri Grošovniku, obstoječa gramoznica v enoti urejanja EUP DD 10 in širitev gra­moznice v enoti urejanja DD12, EUP UR03 v območju smučišča Uršankovo in EUP AG03, AG04, AG05 v območju smučišča Areh – Faleževo.

61. člen

(dopustni posegi pred izdelavo OPPN)

(1) Za EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do sprejema OPPN, razen objektov iz prilog 2 in 3 tega odloka, dovoljene naslednje vrste gradenj in ureditev:

- rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih legalno zgrajenih objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta;

- novogradnje znotraj obstoječe parcele namenjene gradnji, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega pro­storskega načrta;

- odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno od­stranjenega objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavb­nega zemljišča, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN;

- novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih ter nezahtevnih objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo in dozidavo ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po predhodni odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na teh objektih, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta.

(2) V enotah urejanja, ki predstavljajo dolgoročne širitve naselij in druge ureditve, s katerimi se spreminja prostor in za katere je obvezna izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so razen objektov iz prilog 2 in 3 tega odloka, do uskladitve namenske rabe prostora in sprejema podrobnejšega prostorskega načrta, dovoljene naslednje vrste gradenj in ureditev:

- ureditve, ki omogočajo uporabo in vzdrževanje dosedanje namenske rabe prostora;

- novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih ter nezahtevnih objektov, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta.

(3) V enotah predvidenih dolgoročnih širitev RU83, RU84, RU85, RU89, RU90, RU89-1, RU91, RU92, RU93, BE16, BI26, BI27 niso dovoljeni posegi, ki bi povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe namenske rabe v stavbno zemljišče n. pr. nova zasaditev trajnih nasadov, izvedba agrarnih operacij, razen tistih ki so potrebne za vzdrževanje dosedanje namenske rabe, izvedba parcelacije za prodajo stavbnih zemljišč.

62. člen

(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN in DPN)

(1) Za EUP, ki se urejajo s sprejetimi podrobnejšimi prostorskimi akti ali pa občina predvideva pripravo OPPN, je dovoljena priprava enotnega OPPN za celovito območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki predstavljajo prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvi­denimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo), pri čemer naj dinamika priprave posameznih OPPN v EUP zagotavlja smiselno faznost prostorskih ureditev. Tudi namesto sprememb in dopolnitev posameznih veljavnih podrobnejših aktov se lahko sprejme nov akt za del EUP ob upoštevanju smiselne prostorske in funkcionalne členitve območja in možne faznosti prostorskih ureditev.

(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski načrt.

(3) Meje in podrobnejšo namensko rabo za OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku priprave dovoljeno prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN je dovoljeno spremenjati pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet Občine Ruše sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN.

(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča in podobno v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN.

(5) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo občina določi, da je del ali celotno območje urejanja lahko čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in tehničnih ukrepov varstva pred hrupom.

(6) Nezazidana stavbna zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo lastniki parcele do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno obdobje je dovoljena začasna sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.

(7) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, je dovoljeno izdelati za prostorske ureditve večjega obsega, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, za predvidene sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč.

(8) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere je obvezna izdelava OPPN, v OPN pa niso predvideni so:

- gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali presega 0,8 ha površine-velja tudi za območja širitev naselij in območja sanacij razpršene gradnje;

- gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oz. 100 postelj;

- kamp nad površino 0,5 ha;

- na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev stavbnih zemljišč) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov;

- na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha,

kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije;

- gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti;

- objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom;

- prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.

(9) Za območja manjših širitev naselij in manjših sanacij razpršene gradnje, ki so po številu objektov in površini nižja od kriterijev, navedenih v 1. alineji prejšnjega odstavka, hkrati pa imajo že izvedeno opremljenost nepozidanih stavbnih zemljišč z vso gospodarsko javno infrastrukturo, kar ugotovi župan s sklepom na osnovi predhodne preverbe območja, priprava OPPN ni potrebna.

Posegi v prostor se izvajajo po merilih in pogojih iz tega odloka.

(10) Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve in utemeljitve.

(11) V postopku priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje) nosilcev urejanja prostora in pridobiti natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v postopku priprave OPPN.

(12) V kolikor investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5 letih od uveljavitve tega odloka, lahko občina predlaga vrnitev zemljišča v prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani površini.

63. člen

(dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN po EUP ter

merila za območja, za katera priprava OPPN ni predvidena)

(1) Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oz. pripravo OPPN po EUP določajo izhodišča, ki jih morata pripravljalec in investitor upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN so navedeni po enotah v nadaljevanju tega člena:

1. V EUP RU31 Ruše-širitev industrijskega območja Alchrom, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo širitve obstoječe dejavnosti, ki mora upoštevati arhitektonsko oblikovanje objektov obstoječe dejavnosti;

- funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI,

- izhodiščno namensko rabo IP, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih objektov;

- gostota pozidave in faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti določene za območja tipa J2.

2. V EUP RU34 Ruše-širitev industrijskega območja Messer 1del, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo širitve obstoječe dejavnosti, ki mora upoštevati arhitektonsko oblikovanje objektov obstoječe dejavnosti, višina objektov se mora nižati v smeri območij z nižjimi objekti;

- funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI,

- izhodiščno namensko rabo IP določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih objektov;

- gostota pozidave in faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti določene za območja tipa J2, za 10% se lahko poveča tudi etažnost objektov.

3. V EUP RU35 Ruše-površine za energetiko-fotovoltaična elektrarna, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo umestitve dejavnosti za proizvodnjo električne energije s spremljajočimi dejavnostmi;

- funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na vsa področja GJI;

- izhodiščno namensko rabo E, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo energetskih objektov in njihovo priključevanje v energetsko omrežje;

- vidno izpostavljenost območja, ki ga je potrebno omiliti z ustrezno ozelenitvijo;

- gostota pozidave in faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti določene za območja tipa J2.

4. V EUP RU39 Ruše-poslovni center Ruška vrata za potrebe centralnih dejavnosti, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo umestitve centralnih dejavnosti storitvenih in družbeno javnih infrastrukturnih dejavnosti s spremljajo­čimi dejavnostmi;

- funkcionalno povezanost z območjem obstoječih dejavnosti v starem trškem jedru in območju centralnih dejavnosti ob TDR, zlasti v priključevanju na vsa področja GJI;

- funkcionalno povezanost v priključevanju na vsa področja GJI;

- izhodiščno namensko rabo CU, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo družbene javne infrastrukture in ostalih večjih objektov storitvenih dejavnosti;

- ohranjanje vedut na prostorske dominante starega trškega jedra in novejših zaščitenih objektov v naselju Ruše, pri čemer etažnost objektov ne sme presegati etažnosti sosednjih obstoječih objektov in se mora nižati proti robu naselja;

- gostoto pozidave in faktor izrabe, ki lahko za 10% presegata vrednosti določene za območja tipa G;

- nadgradnjo tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja ali modernejšo oblikovanje, ki bo poudarjalo funkcijo novih centralnih dejavnosti;

- v EUP lahko največji delež (skupaj 60 % BTP) zasedajo dejavnosti skupine O, P (znotraj te 85.1), Q (znotraj te 87), R (znotraj te 90), če so za tip enote dopustne po prilogi 4. Ostale dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, lahko dosegajo 10 % BTP v EUP. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stanovanj.

5. V EUP RU70 Ruše-območje za turizem pod Goroj za umesti­tev posebnih dejavnosti turizma, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo umestitve posebnih dejavnosti turizma in vstopne postaje žičnice s spremljajočimi dejavnostmi,

- funkcionalno povezanost z območjem ostalih dejavnosti v starem trškem jedru in v na območju celega naselja, ki bodo služila kot območja dopolnilne turistične ponudbe;

- funkcionalno navezovanje novega centra na obstoječa infrastrukturna omrežja, zlasti na propustnost prometnega omrežja;

- izhodiščno namensko rabo BT, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise in dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo turistične in žičniške javne infrastrukture in ostalih večjih objektov spremljajočih dejavnosti (nočitvene zmogljivosti, površine za mirujoči promet);

- upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov v VVO2,3, KS 6346, 6396, 6393 in EPO Pohorje-južni del;

- nadgradnjo tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja ali modernejšo oblikovanje, ki bo povdarjalo funkcijo vstopne­ga mesta v turistično rekreacijsko območje;

- v EUP lahko največji delež dejavnosti (80%) zasedajo de­javnosti skupine I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po pri­logi 4, pa 20 % vseh dejavnosti. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz. stano­vanja).

6. V EUP RU73 Ruše-centralne površine med Lobnico in Kova­ško ulico za potrebe storitvenih centralnih dejavnosti, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: -idejno zasnovo umestitve storitvenih centralnih dejavnosti z možno postavitvijo poslovne stavbe s trgovskimi lokali in ostalimi storitvenimi dejavnostmi, ter nočitvenimi zmo­gljivostmi v višjih etažah, bencinskim servisom in ostalimi objekti, ki so potrebni v neposredni bližini vstopne postaje v rekreacijsko središče;

- funkcionalno povezanost z območjem obstoječih dejavnosti v starem trškem jedru in območju centralnih dejavnosti Viadukt in posebnih dejavnosti v območju Pod Goroj;

- funkcionalno povezanost v priključevanju na vsa področja GJI;

- izhodiščno namensko rabo C, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo dimenzioniranje in gradnjo objektov storitvene javne infrastrukture in ostalih večjih objektov storitvenih dejavnosti,

- varovalne in varstvene režime v VVO2,v delu ob vodotoku poplave Q100;

- obstoječe izvore hrupa v okolju (industrijska proizvodnja, promet, Lobnica);

- gostoto pozidave in faktor izrabe lahko za 10% presegata vrednosti določene za območja tipa G;

- največjo dovoljeno etažnost (nK)+P+4+(M);

- nadgradnjo tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja ali modernejšo oblikovanje, ki bo povdarjalo funkcijo novega jedra centralnih dejavnosti.

7. V EUP RU80 Bezena2-nepozidano industrijsko območje vzhodno od TDR, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo širitve obstoječe dejavnosti, ki mora upoštevati arhitektonsko oblikovanje objektov obstoječe dejavnosti, višina objektov se mora nižati v smeti območij z nižjimi objekti;

-  funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti, zlasti v priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI;

- izhodiščno namensko rabo IP, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih objektov in razmestitev objektov v predvidenih tehnoloških proce­sih;

- gostoto pozidave in faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti, določene za območja tipa J2, za 10% se lahko poveča tudi etažnost objektov;

- smiselno upoštevanje pogojev v tipu J1 pri idejni zasnovi za pripravo OPPN.

8. V EUP BE14, Bezena1-jug priključitev razpršene gradnje - pomožni objekti, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- strokovne podlage za sanacijo razpršene gradnje obstoječih objektov;

- dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov po­trebnih za obdelavo kmetijskih površin brez bivalnih prostorov do velikosti 30 m2;

- izhodiščno namensko rabo SK, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo,

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture ni obvezno;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov ter razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A pri obliko vanju objektov v postopku priprave OPPN,

- upoštevati je potrebno naklon terena in možnost pojava erozijske dejavnosti.

9. V EUP BI06, Bistrica-širitev naselja ob železnici za potrebe centralnih dejavnosti, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN v kateri je predvidena gradnja poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu;

- izhodiščno namensko rabo C določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in G pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN;

- upoštevati je potrebno vpliv infrastrukturnih koridorjev (železnica) in okoljskih objektov (predvidena čistilna naprava Bistrica).

10. V EUP BI18, Bistrica-sanacijska priključitev razpršene granje južno od R-II-435 za potrebe stanovanjske gradnje, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN, v kateri je predvidena individualna gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu, vrzeli severnega dela pa se neposredno navezujejo na RII-435;

- izhodiščno namensko rabo SS, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastruktu­re, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežjanapajalna prometnica v območju južno od ceste mora biti podaljšek že obstoječe ulice, ki se v skrajni točki priključuje na RII-435, vrzeli severnega dela pa se neposredno navezujejo na RII-435;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in G oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoje­če infrastrukture.

11. V EUP BI25, Log1-ribgiojnica za potrebe tržne vzreje rib, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN (Strokovne podlage za umestitev ribogojnice v Logu, Urbis d.o.o. Maribor, št. pro jekta: 2007-OPN/124-RUŠE, Maribor, maj 2010), v kateri je predvidena gradnja okolju primernejše ekološko biološke vzreje rib kot sistema vodnih zajetij in spremljajočih objektov za nemoteno obratovanje ribogojnice: vstopni prostor, prostori za vzgojo mladic, shrambe orodja in hrane, mešanje hrane, prodajo rib in spremljajočimi prostori (upravni in ostali spremljajoči objekti, objekti za pripravo ulovljenih rib-piknik prostor…);

- izhodiščno namensko rabo ZD, določeno v območju, ki zajema obstoječ infrastrukturni koridor skozi ločeni površini IK (cesta, potok, obrežna zemljišča) in predvidene ureditve površin za mirujoči promet, prostočasnih dejavnosti, dostopa (ohranitev služnostne poti) in rekreacije (sprehajalne poti), ter oblikovanje zelenega roba in ločilnih površin v območju;

- priključevanje spremljajočih objektov na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, ostali objekti nimajo samostojnih priključkov, za potrebe obratovanja uporabljajo notranje omrežje območja;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo ribogojniških objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi-vodne površine ne smejo presegati 10% vseh površin v območju;

- smiselno upoštevanje izvedbenih pogojev v območjih avtohtone poselitve pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev in poplavno območje potoka Bistrica;

- v EUP je dopustna dejavnost 03 skupine A;

- v primeru opustitve dejavnosti, se območje ohranja kot zeleni ločevalni pas z vodnimi elementi med obema deloma strnjenega naselja LOG.

12. V EUP LO03, Log2-stanovanjsko območješiritev za potrebe stanovanjske gradnje, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN v kateri je predvidena individualna gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu-poslovni del je lahko največ ena tretjina etaže;

- izhodiščno namensko rabo SS določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežje;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in G oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN, kot novo nepozidano območje gradnje pa ima območje oblikovalski pristop modernejše nadgranje tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja objektov pohorske arhitektonske krajine;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe infrastrukture.

13. V EUP LO05, Log5-sanacija razpršene gradnje pri Grušovniku s stanovanjsko gradnjo v nepozidanih območjih, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo sanacijskega OPPN, v kateri je predvidena individualna gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu – tudi manjše kmetije;

- izhodiščno namensko rabo SK določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture,

ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežje;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih ter gospodarskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in SK oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe Infrastrukture.

14. V EUP DD10, Bezena obstoječa gramoznica, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo sanacijskega OPPN, predvidenega za ureditev izkoriščenega odprtega kopa mineralnih surovin, ki mora upoštevati pogoje, zahtevane ob izdaji dovoljenja za izkoriščanje mineralnih surovin;

- izhodiščno namensko rabo LN določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo-predvidene zelene in vodne rekreacijske površine;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežjaprometna navezanost in navezanost morebitnih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje dejavnosti v območju;

- tehnične predpise, ki urejajo sanacijo oziroma ureditev zelenih rekreacijskih površin, razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih in varstvenih režimov ob reki Dravi.

15. V EUP DD12, Bezena gramoznica širitev, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN, predvidenega za ureditev izkoriščanja odprtega kopa mineralnih surovin,

- izhodiščno namensko rabo LN, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

-priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežjeprometna navezanost in navezanost morebitnih spremljajo­čih objektov, potrebnih za izvajanje dejavnosti v območju;

- tehnične predpise, ki urejajo ureditev površin odprtega kopa mineralnih surovin oziroma razmestitev faznosti in objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev ohranjanja okolja in omilitvenih ukrepov (hrup, vidna izpostavljenost, prašni delci) za zmanjševanje vplivov na okolje v postopku priprave OPPN,

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih in varstvenih reži­mov ob reki Dravi (EPO, natura 2000);

- upoštevati je potrebno naravovarstvene pogoje št. 35620­1433/2009-5 z dne 9.6.2009 (izdala Agencija RS za okolje);

- v postopku priprave OPPN je potrebno pripraviti strokovne podlage, katerih sestavni del je analiza vidne izpostavlje­nosti, z OPPN pa je potrebno načrtovati tudi način sanacije (vzpostavitev predhodne ali načrtovanje nove rabe prostora, sukcesivnost naravnih procesov..). V OPPN je v vsebinah, ki se nanašajo način sanacije, potrebno zajeti tudi območje obstoječe gramoznice v EUP št. DD 10 in DD 11.

16. V EUP UR03, podaljšanje smučišča Uršankovo do naselja Ruše, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo podaljšanje smučišča do Ruš;

- izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- tehnične predpise, ki urejajo žičniške naprave in urejanje rekreacijskih površin;

- dostopnost vstopnih točk, vključno z ureditvijo zadostnih zmogljivosti površin za mirujoči promet, z upoštevanjem faznega obratovanja rekreacijskih površin;

- opremljenost s spremljajočimi dejavnostmi;

- možnost fazno zaključene izgradnje in ureditve rekreacij­skih površin;

- varovalne in varstvene režime EPO Pohorje, Natura 2000-Pohorje, VVO3 črpališča v Rušah, NV 6434 in 168 ter poplavno območje Q100.

17. V EUP AG03, Lobnica, območje počitniškega naselja Glažuta zgornji del za potrebe počitniške stanovanjske gradnje, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN, v kateri je predvidena individualna gradnja počitniških stanovanjskih hiš in dopolnilnih oskrbnih dejavnosti v območju;

- izhodiščno namensko rabo SP, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov ter razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevati pogoje v območjih tipa A in D oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN, kot novo nepozidano območje gradnje pa ima območje oblikovalski pristop modernejše nadgradnje tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja objektov pohorske arhitektonske krajine, najvišja dovoljena etažnost je K+P+M;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe infrastrukture in ostalih varstvenih režimov v območju.

18. V EUP AG04 Lobnica-smučišče in vlečnica Falež in AG05, smučišče in vlečnica Falež-Čander, za potrebe ureditve pove­zovalnih večsedežnic in smučišč, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:

- idejno zasnovo za pripravo OPPN, v kateri je predvidena ureditev smučišč, postavitev žičniških objektov in spremljajočih objektov dopolnilnih oskrbnih dejavnosti v območju;

- izhodiščno namensko rabo ZS, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo;

- priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežje;

- tehnične predpise, ki urejajo gradnjo žičniških in spremljajočih objektov, ureditev smučišč in razmestitev objektov po idejni zasnovi;

- smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN, ki so zaradi tehničnih posebnosti izvedeni kot nadgradnje tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja objektov pohorske arhitektonske krajine;

- upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe infrastrukture in ostalih varstvenih režimov v območju.

19. V EUP Ru57 Ruše – stanovanjsko območje med parkom in OŠ - nepozidano, je potrebno v sklopu načrtovanja predvideti cestno povezavo med Kolodvorsko ulico in Falsko cesto.

6. IZJEME IN POSEBNI POGOJI TER RAZLAGA POJMOV

64. člen

(izjeme in posebni pogoji)

(1) Kljub navedbam v prilogah 2, 3 in 4 odloka, se le-te ne upoštevajo za območja obstoječih URN, ZN, OLN, OPPN.

(2) Priloge 2, 3 in 4 se uporabljajo ob smiselni uporabi definicij za posamezna območja osnovne in podrobnejše namenske rabe iz pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij raz­pršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. (3)V kolikor se ugotovi, da so navedbe v prilogah v nasprotju z definicijami oz. ostalimi določili pravilnika, se ne uporabljajo. Prav tako se priloge ne uporabljajo, v kolikor so v nasprotju z ostalimi določili tega odloka.

(4) Če se za posamezno EUP sprejme nov OPPN, se navedbe v prilogah št. 2,3 in 4 prav tako ne uporabljajo.

(5) V primeru razhajanja med vsebinami iz prilog 4 in 3 oz. 4 in 2, se uporabljajo vsebine prilog 3 oz. 2.

(6) V primeru spremembe predpisov, iz katerih izhajajo priloge 2,3,4, se glede na opise objektov oz. dejavnosti, smiselno uporabljajo novi nazivi za objekte oz. dejavnosti, ki po opisu najbolj ustrezajo navedbam dejavnosti oz. objektov, navedenih v prilogah, pri čemer se smiselno uporabljajo tudi eventualni spre­menjeni pogoji glede gabaritov.

(7) Pristojni nosilci urejanja prostora oz. sektorji (področje ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva kmetijskih zemljišč, upravljavci GJI in ostali pristojni sektorji) lahko svo­je pogoje, ki so jih podali v smernicah (npr. kulturnovarstveni pogoji, naravovarstvene smernice …), v fazi priprave tehnične dokumentacije opredelijo ugodneje za investitorja.

(8) Kot stavbna zemljišča štejejo tudi zemljišča oz. parcele, na katerih stojijo objekti, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje oz. so bili na njih zgrajeni objekti (stavbe) pred 31.12.1966.

(9) Tudi če obstoječe stavbe oz. objekti z gradbenimi dovoljenji v posameznih EUP presegajo opredeljene FIZ, se lahko na njih kljub določenemu FIZ izvajajo spremembe namembnosti, rekonstrukcije, vzdrževanje objekta.

(10) Navedba parcel v odloku je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu, veljavnem na dan 16. 4. 2010. Ob eventualni parcelaciji zemljišč se določila odloka prenesejo na nove parcel-ne številke.

65. člen

(razlaga pojmov)

Pojmi in kratice v tem odloku imajo naslednji pomen:

(1) Gradnja novega objekta: je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi kate­rih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

(2) Dopolnilna gradnja: je dozivava, nadzidava obstoječih objektov, gradnja novih objektov v pretežno pozidanih območjih oz. na robovih pretežno pozidanih območij.

(3) Ponovna gradnja: je ostranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na istem mestu ali v neposredni bližini na isti zemljiški parceli, ki lahko zajema tudi spremembo namembnosti novega objekta, v kolikor je raba objekta oz. dejavnost v objektu skladna s prilogami tega odloka in ostalimi določili tega odloka.

(4) Rekonstrukcija objekta: je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spre­membo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %,

(5) Odstranitev objekta: je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

(6) Sprememba namembnosti: je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

(7) Vzdrževanje objekta: je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, zajeta pa je tudi izvedba izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njego­ve zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza – pri vzdrževalnih delih v javno korist pa se lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost, če je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega po­sebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opra­vljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

(8) Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

(9) Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okoli­ca objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu (gradbena parcela pomeni zemljišče, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo ta­kšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu): dela za ureditev okolice objekta so na primer odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.

(10) Enota urejanja prostora EUP je prostorska enota, ki je nastala zaradi urejanja prostora na območju občine in v kateri veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji.

(11) Osnovna namenska raba ONR je dejanska in načrtovana osnovna namenska raba prostora, ki upošteva le grajene strukture prostora – poselitev in gospodarsko javno infrastrukturo, naravne strukture prostora - kmetijstvo, gozd, vode ter drugo rabo, ki je ni mogoče razvrstiti v omenjene rabe – rudokopi, nerodovitne po­vršine itd.

(12) Podrobnejša namenska raba PNR je dejanska in načrtovana podrobnejša namenska raba prostora, ki upošteva členitev grajene in naravne strukture na podrobnejšo rabo in je osnova za poseganje v prostor-prostorska namembnost podrobnejše rabe dopušča ali izključuje možne dejavnosti v območju te podrobnejše rabe.

(13) Občinski podrobnejši prostorski načrt OPPN je podrobnejši prostorski akt, s katerim občina podrobneje ureja večja ob­močja poseganja ali območja, kjer se prepletajo različni interesi v prostoru. Obvezno se ga po veljavni prostorski zakonodaji mora izdelati in sprejeti za območja prenove naselij, širitve naselij in sanacijo razpršene gradnje. Mala črka p ob oznaki pomeni, da je akt predviden.

(14) Prostorsko izvedbeni načrti URN, ZN, LN so akti, sprejeti na podlagi starejše prostorske zakonodaje, ki ostajajo v veljavi do izvedbe oziroma do razveljavitve in sprejema novih splošnih ali podrobnejših prostorskih aktov, s katerimi bo občina urejala ta območja in se lahko spreminjajo po veljavni zakonodaji.

(15) DPN je državni prostorski načrt.

(16) Občinski lokacijski načrt OLN je podrobnejši občinski prostorski akt, sprejet na podlagi Zakona o urejanju prostora, ki enako kot podrobnejši akte po starejši zakonodaji, ostajajo v ve­ljavi in jih je možno spreminjati po sedaj veljavni zakonodaji.

(17) Prostorsko ureditveni pogoji PUP je občinski prostorski dokument, sprejet po starejši prostorski zakonodaji, ki ga v celoti nadomešča občinski prostorski načrt (OPN).

(18) Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb navedenih v tem ali drugih veljavnih predpisih. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s pred­pisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih.

(19) Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m). Če % skupnih BTP v EUP ni mogoče izračunati iz razpoložljivih po­datkov, se po analogiji izračuna delež površin, namenjenih dejavnosti v razmerju od vseh zazidanih zemljišč iz evidenc za odmero NUSZ, ki se ažurirajo enkrat letno.

(20) Delež (%) dejavnosti: delež zaposlenih v EUP v podjetjih po skupinah dejavnosti iz priloge 4 v razmerju do vseh zaposlenih v EUP. Za računanje deleža se uporabljajo razpoložljive evidence podjetij in drugih pravnih oseb v Republiki Sloveniji. Iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov z novo dejavnostjo mora biti posledično razvidno predvideno št. zaposlenih.

(21) Izrazi »tip A, B, C ipd.« pomenijo tipe, v katere se združujejo posamezne EUP po skupnih značilnostih.

(22) Izraz »skupina A, B, C ipd« pomeni skupina dejavnosti po prilogi 1 Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur.l. RS, št. 69/2007, 17/2008 in naslednje.

(23) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji po Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji oz. eventualnem predpisu, ki bo uredbo nadomestil.

(24) Če ni v tem odloku opredeljeno drugače, se za izraze v tem odloku uporabljajo definicije v veljavnih predpisih s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter drugi predpisi oz. standardi.

7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

66. člen

(prehodne določbe)

(1) V kolikor investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5 let od uskladitve posega, lahko občina pre­dlaga vrnitev zemljišča v prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani površini.

(2) Rok za dokončanje objektov (zaključne fasade) po tem odloku je pet let od pričetka gradnje (zapisnik o zakoličbi). V nasprotnem primeru sme občina dokončati objekt na stroške lastnika z zunanjim izvajalcem.

(3) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti končani v enem letu od pričetka del. Tudi te objekte sme občina v primeru iz prejšnjega odstavka dokončati na račun lastnika.

(4) Postopki za izdajo dovoljenj s strani Upravne enote Ruše, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka.

67. člen

(dostopnost OPN Ruše)

(1) Občinski prostorski načrt (OPN Ruše) je izdelan v digitalni obliki in tiskan v 3 (treh) izvodih v analogni obliki.

(2) OPN Ruše v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na Občini Ruše, Upravni enoti Ruše in Ministrstvu za okolje in prostor – Direktoratu za prostor.

(3) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in analognim OPN Ruše, velja slednji. Uradne evidence GURS, kot so DKN, kataster stavb, kataster GJI in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (dejanska raba) se enkrat letno preverijo, po potrebi obnovijo in povzamejo v digitalno obliko OPN, s čemer se zagotavlja ažurnost akta.

(4) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe v OPN z namensko rabo, opredeljeno v urbanistični zasnovi SPRO Ruše, se uporablja osnovna oz. podrobnejša namenska raba, opredeljena v OPN.

68. člen

(prenehanje veljavnosti izvršilnih predpisov in območja z veljavnimi izvedbenimi akti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

- Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše ( MUV št. 14/94 in naslednje) v delu, ki se nanaša na srednjeročno zasnovo in namensko rabo prostora;

- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše (MUV št. 18/00),

- Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV št. 3/92),

- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja I-1 v Rušah (MUV št. 28/95).

(2) Z uveljavitvijo OPN ostanejo v veljavi prostorski izvedbe­ni načrti, občinski lokacijski načrti in občinski podrobni prostor­ski načrti za naslednje EUP RU06, RU07, RU10, RU11, RU27, RU28, RU30, RU32, RU44, RU45, RU46 RU54, RU59, RU63, RU63-1, RU76, v naselju Ruše, SM02 v naselju Smolnik, BE02 v naselju Bezena, BI12, BI15, BI16 in BI23 v naselju Bistrica ob Dravi, UR01 in UR02 v območju smučišča Uršankovo, AG06 in AG07 v območju smučišča Areh – Faleževo, DC05, DC07 in DC13 ter DZ04 v območju državnih cest in železnic, ki določajo PIP za navedena območja.

(3) Prostorski izvedbeni načrti, občinski lokacijski načrti in občinski podrobni prostorski načrti, ki ostanejo v veljavi so naslednji:

 

Naziv akta in mesto objave

Območje veljave po uveljavitvi OPN

Odlok o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše (MUV št. 17/01, 13/03, 16/05 ter 20/07 in popr. v MUV št. 28/07 in 21/08)

Vse območje razen EUP št. RU90 in PO 10

Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje »Gabri«-del območja S 28 v Ruša (objavljenega v MUV št. 21/05 ter obvezna razlaga odloka, objavljena v MUV št. 24/06)

V celoti

Odlok o zazidalnem načrtu za ekološko parkirišče v Rušah (MUV št. 12/01 in 31/02)

V celoti

Odlok o zazidalnem načrtu območja obŠpengovi ulici v Rušah (objavljen v MUV št. 1/90, 1/96 in 4/06)

V celoti

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob industrijski coni naselja Ruše (MUV št. 9/08)

V celoti

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah (MUV št. 13/09)

V celoti

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za črpališče na Selniški Dobravi z regionalnim cevovodom v Občini Selnica ob Dravi, Občini Ruše in Mestni občini Maribor (MUV št. 35/2007)

V celoti

Odlok o ureditvenem načrtu počitniškega naselja Glažuta, objavljen v MUV, št. 3/90

V celoti

Odlok o ureditvenem načrtu za območje Viadukt ob Lobnici v Rušah (MUV št. 17/01 in 20/07)

V celoti

Odlok o zazidalnem načrtu odlagališča industrijskih odpadkov v Tovarni dušika Ruše (MUV št. 2/91)

V celoti

Odlok o ureditvenem načrtu za razširitev pokopališča v Rušah (MUV št. 21/98)

URN ostaja v veljavi v celoti, ne izvaja pa se v EUP RU 63-1 tako dolgo, dokler ne bodo izvedeni ukrepi varstva pred poplavami, razvidni iz kartografskega dela OPN.

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del Novega naselja v Bistrici ob Dravi, objavljen v MUV št. 24/06

V celoti

Odlok o zazidalnem načrtu za trgovsko, poslovno, prireditveni in stanovanjski center ob Ruški cesti v Bistrici ob Dravi (MUV št. 21/98 in 20/03)

V celoti

Odlok o ureditvenem načrtu za del območja v k.o. Smolnik (MUV št. 27/99) in popravek, objavljen v MUV št. 28/99

V celoti

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje ob Cesti v Log v Bistrici ob Dravi (MUV št. 4/06)

V celoti

Odlok o ureditvenem načrtu za gradnjo večsedežnice s smučiščem Uršankovo I (nadaljevanje smučarske proge Cojzarica), MUV št. 18/04

V celoti

Odlok o ureditvenem načrtu dela pretežno skladiščno transportne cone ob Toledovi ulici v Rušah (MUV št. 24/97 in 3/00 US)

V celoti

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah (MUV št. 13/09)

V celoti

Odlok o zazidalnem načrtu za dograditev proizvodno upravnega kompleksa Alchrom v industrijski coni naselja Ruše (MUV št 12/01 in 31/02 ter 14/08)

V celoti

Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena (MUV št. 21/98 in 19/02)

V celoti

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno stanovanjsko cono Bistrica Vzhod (MUV št. 24/06)

V celoti

 

(4) Z uveljavitvijo OPN se nadaljujejo naslednji postopki priprave OPPN:

- priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo žičnic s smučiščem Uršankovo II (350-01-002/05 104); za EUP št. UR03, UR02

- priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za Uršankovo III, Knifičevo in Glazerjevo ulico v Rušah za EUP št. RU 70, RU 67, RU 64; Sklep o pričetku postopka objavljen v MUV št. 15/09 pod št. 3505 1/2009 104;

- priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obrtno podjetniško cono (OPC) v Rušah za del EUP št. RU 33; sklep o pričetku postopka priprave objavljen v MUV št. 13/09;

- priprava Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše za EUP št. Ru46, Ru44; sklep o pričetku postopka objavljen v MUV št. 32/09;

- priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za centralno območje Ruška vrata v Rušah za EUP Ru 40 (sklep o pričetku postopka objavljen v MUV št. 29/09).

(5) Obstoječi prostorski izvedbeni načrti, občinski lokacijski načrti in občinski podrobni prostorski načrti se lahko spreminjajo in dopolnjujejo v skladu z vsakokratnimi zakonskimi določili za omenjene postopke.

69. člen

(Zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč)

(1) Pred izdajo uporabnih dovoljenj za stavbe oz. ureditve v območju EUP BI 25, RU39, RU34, RU35 in RU31, je potrebno vzpostaviti nadomestne kmetijske površine (intenzivni sadovnjak ali vinograd) na območju parcel 10/1, 10/2, 326 in 8 (vzhodni del v izmeri cca 1400 m2) ter 13 (vzhodni del v izmeri cca 800 m2). Vse parcele se nahajajo v K.O. Spodnji Vrhov dol. Skupna površina predvidenega novega kmetijskega zemljišča je cca 18.000 m2.

70. člen

(veljavnost odloka)

(1) Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati pet­najsti dan po objavi.

Številka: 350-01-002/2004 104

Datum: 27. september 2010

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Št. sklepa ministra o usklajenosti: 35016-62/2007/102

Datum: 19. avgust 2010

Priloga 1

Priloga 2
Priloga 3
Priloga 4