Na podlagi 52. člena in v povezavi z
drugim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS,
št. 33/2007 Spremembe: Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009) ter 10.
člena Statuta Občine Ruše (Medobčinski uradni vestnik, štev. 5/99 in
18/00) je Občinski svet Občine Ruše na 22. seji, dne 27. septembra
2010, sprejel |
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše |
1. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) S tem odlokom sprejme Občina Ruše Občinski prostorski načrt Občine
Ruše z uvodnim dopolnilnim strateškim delom. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) V občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (v nadaljevanju: OPN) so
v skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS, štev. 122/04)
in Strategijo prostorskega razvoja Občine Ruše (MUV, štev. 11/09),
določeni: |
- krajši strateški del z dopolnilnimi vsebinami po Zakonu o prostorskem
načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007, Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B,
108/2009 in naslednje; v nadaljevanju:
ZPNačrt); |
- členitev prostora in območja namenske rabe prostora; |
- prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP); |
- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN). |
3. člen |
(oblika odloka) |
(1) Odlok je sestavljen iz besedila in kartografskega dela. |
(2) OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled sta
zagotovljena v digitalni in analogni (izrisani) obliki, ki sta med seboj
skladni. V primeru neskladnosti velja analogna oblika. |
|
2. KRAJŠI STRATEŠKI DEL PO ZPNačrt-DOPOLNILNE VSEBINE |
4. člen |
(dopolnilne strateške vsebine) |
(1) Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Ruše, ki ostaja v
celoti v veljavi (MUV, št. 11/09), je v OPN vsebinsko dopolnjen s
strateškimi vsebinami, ki jih določa ZPNačrt. |
(2) Splošni cilji prostorskega razvoja v Občini Ruše, določeni v
Strategiji prostorskega razvoja občine, so naslednji: |
- skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj celotnega območja
občine; |
- skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi (hribovito
območje) in optimalno zasnovo poselitve, ki zagotavlja ohranjanje
poselitve v hribovitih območjih občine; |
- optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru s ciljem
izboljševanja stanja na področju posameznih dejavnosti; |
- prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini; |
- dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij; |
- preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;
|
- prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami in upoštevanjem
ohranjanja ali izboljšanja ekološkega ravnovesja; |
- ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine;
|
- prostorsko povezovanje s sosednjimi občinami. |
(3) Občina Ruše je za uresničitev prednostnih razvojnih potreb
posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru določila
naslednje cilje prostorskega razvoja: |
- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev površin za sta novanja v
občinskem središču in v strnjenih delih drugih naselij, v katera bo
usmerjan razvoj poselitve v občini; |
- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev centralnih
dejavnosti v občinskem središču (območje Ruška vrata) in v ostalih
naseljih, kjer so delno že razvite te dejavnosti ob pomembnejših
prometnicah skozi naselja, posebej v novih centralnih območjih v Bezeni
in Bistrici ob Dravi; |
- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev ter
prestrukturiranje obstoječih proizvodnih dejavnosti v občinskem
središču in za ohranjanje proizvodnih dejavnosti v ostalih naseljih,
kjer so te dejavnosti obstoječe; |
- zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev posebnih dejavnosti v
občinskem središču in v ostalih, turizmu in rekreaciji namenjenih
območjih v občini; |
- zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev in širitev športno
rekreacijskih območij zelenih površin in nanje vezanih dejavnosti, ki
so pogoj za razvoj turističnih dejavnosti v občini; |
- zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti predvidenih turističnih
območij z gradnjo ustrezne infrastrukture - žičniške povezave občinskega
središča z vrhom Pohorja, cestne, kolesarske in pešaške povezave teh
območij, vzpostavitev plovne poti po reki Dravi; |
- zagotovitev prostorskih pogojev za premestitev in posodobitev
prometne infrastrukture v naseljih v smislu razbremenjevanja
naselbinskih središč in razreševanja mirujočega prometa (nova državna
cesta Maribor-Ruše-Smolnik, t.i. »obvoznica Ruš«); |
- zagotovitev prostorskih pogojev za ohranitev primarnih dejavnosti v
občini, predvsem v hribovitem delu občine ter okoljsko sprejemljivejših
oblik kmetovanja v območjih mešanja poselitve, turizma in kmetovanja;
|
- zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje
okoljskih omrežij v občini – izboljšanje in širitev oz. povezovanje
vodooskrbnega sistema, širitev omrežja zajemanja odpadnih vod z
vzpostavitvijo sistema čiščenja odpadnih vod (dograditev omrežja javne
kanalizacije in centralna čitilna naprava v Rušah ter manjše čistilne
neprave v ostalih naseljih (Bistrica ob Dravi, Areh); |
- zagotavljanje prostorskih pogojev za varovanje krajinsko vrednejših
območij pred onesnaženjem in degradacijo; |
- zagotavljanje prostorskih pogojev za trajnostno rabo naravnih virov in
ohranjanje ali izboljšanje nanje vezanih dejavnosti gozdarstva,
kmetijstva, preskrbe z vodo, energetske izrabe
vode in
ostalih dejavnosti. |
(4) Za
občinsko središče mesto Ruše ter lokalno središče Bistrica ob Dravi z
Logom in Bezeno, v katerih Občina Ruše predvideva širitev poselitve, so
izdelani urbanistični načrti. |
(5)
Območja naselij po ZPNačrt so območja strnjeno grajenih stavb različnih
namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo
in površinami, predvidenimi za njihovo širitev. Poleg naselij Ruše,
Bezena, Bistrica ob Dravi z Logom, Log, Fala in Smolnik, opredeljenih v
SPRO Ruše, so kot območja naselij opredeljene še manjše strnjene
pozidave v Logu, na Glažuti in na Arehu. |
(6) Kot
sanacijski deli naselij po 28. členu Pravilnika o vsebini, obliki in
načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev
območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev
naselij (Ur. l., št. 99/07-v nadaljevanju Pravilnik), so opredeljena
tudi manjša območja razpršene poselitve in razpršene gradnje, ki se
priključijo k naselju Ruše, naselju Bistrica ob Dravi in naselju Bezena.
|
(7) Kot
nova sanacijska naselja po 29. členu Pravilnika so opredeljena manjša
območja razpršene poselitve in razpršene gradnje, ki bodo dolgoročno s
sanacijo priključena k naselju Bezena na njenem južnem in zahodnem robu
dolgoročne zasnove naselja, večje samostojne slemenske pozidave, v
katerih je predvidena zgostitev poselitve: naselje Log ob cesti proti
Meranovemu in območja, predvidena za gradnjo manjših počitniških
naselij: npr. Areh, Glažuta. |
(8)
Sanacije razpršene gradnje v občini bodo, ob varovanju naravnih virov –
kmetijskih zemljišč in videza kulturne krajine, enako usmerjene v
notranji razvoj sanacijskih delov naselij, v pozidavo nepozidanih
površin ter boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo prostih ter
neprimerno izkoriščenih površin z razvojem dejavnosti, ki so medsebojno
združljive. |
(9) Kot
območje pojava razpršene gradnje je opredeljeno celotno območje
odprtega krajinskega prostora izven naselij v Občini Ruše, razen
območij, kjer se v obliki zaselkov in samotnih kmetij pojavlja območje
avtohtone razpršene poselitve. |
(10) Kot
območje razpršene poselitve je opredeljeno celotno območje odprtega
krajinskega prostora izven naselij v Občini Ruše, z manjšimi pojavi
razpršene poselitve v nižinskem delu območja občine in s pojavom
samotnih kmetij, zaselkov, razloženih naselij kot avtohtonim vzorcem
poselitve v hribovitem Pohorskem delu območja občine. |
(11) Kot
posebna območja odprtega prostora so določena t.i. vinogradniška
območja, v katera bo občina usmerjala gradnjo vinogradniških objektov z
ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov za potrebe obdelave vinogradov
in ostalih intenzivnih kmetijskih površin ob izpolnjevanju pogojev, ki
so potrebni za umestitev takšnih objektov. |
(12)
Občina bo usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje razpršene poselitve,
v kolikor bo dejavnost teh enot ohranjala poselitev območja in bistveno
prispevala k ohranjanju videza kulturne krajine. |
(13) V
območju občine ni območij in naselij, za katera bi se izvajala celovita
prenova. |
(14)
Izhodišče za določitev osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč so
veljavne prostorske sestavine prostorskega plana občine (v nadaljevanju
PSPA), pri določanju podrobnejše namenske rabe bodo uporabljene
strokovne podlage z določeno dejansko namensko rabo, usmeritve iz
Urbanistične zasnove mesta Ruše z načrtovano podrobnejšo rabo, veljavni
prostorski akti in ostali prostorski dokumenti ter razvojne potrebe in
težnje, ki vplivajo na določitev namenske rabe prostora. |
(15)
Namenska raba kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena
na podlagi PSPA, smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih
strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj.
|
(16) Pri
pripravi prostorskih izvedbenih pogojev se s členitvijo prostora
zagotavlja nadaljevanje kakovostnega in trajnostnega razvoja naselij in
kulturne krajine. |
(17) Pri
oblikovanju objektov v odprtem prostoru in v podeželskih naseljih je
potrebno upoštevati izhodiščno pripadnost tipu arhitekturne krajine
Pohorje v hribovitem pohorskem delu občine in tipu arhitekturne krajine
Ruše-Maribor v nižinskem delu občine, vključno z uporabo materialov.
Dopustna je kakovostna nadgraditev izhodiščnih elementov zaradi
prilagajanja funkcionalnosti, izboljšanja energetske varčnosti objektov
ter prilagajanja ostalim sodobnim zahtevam bivanja in poslovanja.
|
(18)
Oblikovanje objektov v občinskem središču Ruše in lokalnem središču
Bistrica ob Dravi z delom Loga in naseljem Bezena, ki mora enako
upoštevati osnovna oblikovalska izhodišča arhitekturne krajine, je
lahko sodobnejše zasnovano, s poudarkom na oblikovanju skladnosti
ulične poteze in poudarjanjem javne funkcije posameznih objektov.
|
(19) Pri
pripravi prostorskih izvedbenih pogojev je potrebno dosledno upoštevati
veljavne predpise posameznih področij ter smernice in pogoje posameznih
nosilcev urejanja prostora. |
(20)
Izboljšava preskrbe z energijo bo v občini usmerjena v racionalnejšo
izrabo obstoječih virov energije, v večjo izrabo obnovljivih virov
energije in v energetsko sanacijo obstoječih porabnikov energije
(toplotne izolacije). Obstoječa proizvodna energetska območja (HE Fala,
RTP Ruše, MRP Ruše1) in načrtovani energetski objekti (fotovoltaična
elektrarna v Rušah, MRP Ruše2, MHE Činžat) so opredeljeni kot območja
energetske infrastrukture. Potencialne površine za tržno izrabo
obnovljivih virov energije v Občini Ruše, zlasti sončne energije, so
strehe obstoječih večjih objektov v mestu Ruše in v ostalih naseljih,
ki ne poslabšajo bivalnih pogojev ali ne posegajo v objekte in območja
posebnih varovanj (kulturna krajina, naselbinska dediščina ali
posamezni spomeniki in njihovo vplivno območje). Od obnovljivih virov
energije je v območju občine razen sončne energije mogoče stroškovno
opravičljivo izkoriščati tudi manjše vodotoke, kjer je gradnja MHE
dovoljena in lesno biomaso, slednjo prednostno v območjih razpršene
poselitve. |
(21)
Dopolnilne vsebine strateškega dela Občinskega prostorskega načrta
občine Ruše po ZPNačrtu so prikazane v grafičnem prikazu dopolnilne
vsebine strateškega dela na karti 1. Zasnova okvirnih območij naselij
vključno z območji razpršene gradnje in okvirnih območij razpršene
poselitve ter karti 2. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo. |
(22)
Koncept razvoja medobčinskega središča Ruše temelji na načrtovanem
povezovanju razvojnih centrov, ki tvorijo zasnovo dosedanjega razvoja
mesta Ruše s priključenimi deli naselij Smolnik in Bezena. Povezava treh
prostorsko in po dejavnosti ločenih centrov starega trškega jedra,
proizvodnega območja nekdanje Tovarne dušika Ruše (v nadaljevanju: TDR)
in mešanega proizvodno storitvenega območja ob Viaduktu, bo potekala z
izboljševanjem prometne dostopnosti z izgradnjo ruške obvoznice, s
prestrukturiranjem dejavnosti ali dela dejavnosti v posameznih centrih
razvoja, zlasti v večjih industrijskih območjih in z umeščanjem novih
povezovalnih dejavnosti v dosedanji ločitveni prostor med vsemi
prostorskimi enotami, ki so jih v dosedanjem razvoju zapolnjevale
površine, namenjene bivanju in ostale neur bane namenske rabe. V
naselju Ruše se bo po konceptu razvoja naselja: |
-
premostilo sedanjo prostorsko ločenost storitvenih dejavnosti, zlasti
družbene infrastrukture s faznim povezovanjem centralnih dejavnosti v
starem trškem jedru in ob proizvodnem območju severno od železniške
proge, s faznim dograjevanjem teh dejavnosti ob sedanji Industrijski
cesti; |
- fazno
umeščalo nove dejavnosti turizma in spremljajoče dejavnosti na stik
Pohorja in Dravske doline, med starim trškim jedrom in razvojnim centrom
ob Viaduktu; |
-
postopno prestrukturiralo manjša industrijska območja v zahodnem delu
naselja in potrebam prilagojeno razvijalo dejavnosti v vzhodnem delu
mesta; |
-
urejalo površine za športne dejavnosti v severnem delu naselja, ločenih
od izobraževalnih in stanovanjskih območij; |
-
ohranjalo in izboljševalo sistem zelenih površin v naselju, zlasti z
možnostjo vključevanja obrobnih površin naselja v zeleni sistem mesta in
povezovanjem športu in rekreaciji namenjenih površin na severnem robu
mesta s turističnimi dejavnosti na južnem robu mesta (vstopna postaja
žičnice, nočitvene zmogljivosti); |
- s
fazno pozidavo površin, namenjenih bivanju, zlasti na površinah med
železniško progo, Falsko in industrijsko cesto, zagotavljalo kvalitetno
in funkcionalno bivalno okolje z ohranjanjem identitete naselja;
|
-
zagotavljalo prostorske pogoje za umestitev manjkajočih funkcij
medobčinskega središča (dejavnost sodišč, socialne dejavnosti);
|
- z
izboljševanjem zmogljivosti, kvalitete in varnosti izboljševalo
infrastrukturne sisteme v naselju, zlasti na komunikacijskih omrežjih (ruška
obvoznica, izgradnja vstopne postaje žičnice, povečanje površin za
mirujoči promet, ureditev kolesarskih in pešaških površin, plovna pot,
telekomunikacijska omrežja), okoljskih omrežjih (povezava in izboljšanje
sistema oskrbe z vodo, širitev kanalizacijskega omrežja, gradnja
čistilne naprave, izboljšanje ravnanja z odpadki) in energetskih
omrežjih (širitev plinifikacije mesta, uporaba obnovljivih virov
energijefotovoltaika in sončni ogrevalni sistemi); |
- z
urejanjem poplavnih hudourniških površin zagotavljalo možnost izrabe
novih površin za urbane namene v južnem delu naselja; |
- z
načrtovanim urbanim razvojem naselja zagotavljalo fazni razvoj naselja,
v katerem bo imel prednost notranji razvoj pred širitvami, v širitvah pa
tiste površine, ki zapolnjujejo urbani razvoj naselja med dosedanjimi
centri razvoja pred novimi površinami na obrobju naselja. |
(23)
Lokalno središče z oskrbnimi funkcijami, funkcijami osnovnega
izobraževanja, druženja in zaposlitvenimi funkcijami, Bistrica ob Dravi
s sokrajema Bezeno(del) in Logom, temelji na funkcijski povezavi vseh
treh dosedanjih naselij na področju dejavnosti osnovnega izobraževanja,
storitvenih in zaposlitvenih dejavnosti ter druženja, pogojuje pa jih
tudi urbana zraščenost naselij in neposredna prometna povezanost.
Koncept nadaljnjega razvoja funkcijskega povezovanja temelji na krepitvi
oskrbnih funkcij, funkcij osnovnega izobraževanja, informiranja,
druženja in drugih javnih funkcij (umeščanje dejavnosti, ki krepijo
funkcijo lokalnega središča), ohranjanju oz. prestrukturiranju
obstoječih zaposlitvenih funkcij v lokalnem središču in na
izboljševanju prometne dostopnosti. |
V
lokalnem središču Bistrica ob Dravi s sokrajema Bezenodel in Logom se bo po konceptu razvoja: |
- z
zagotavljanjem prostorskih pogojev za fazno umeščanje manjkajočih
funkcij lokalnega središča (osnovno izobraževanje, dodatne društvene
dejavnosti, umeščanje novih centralnih dejavnosti z izboljšanjem
potrošniške ponudbe) v naselje Bistrica in v vzhodni del naselja Bezena,
zagotavljalo krepitev funkcije lokalnega središča; |
- z
ohranjanjem in ustreznim prestrukturiranjem obstoječih proizvodnih
dejavnosti ter umeščanjem drugih dejavnosti (malo gospodarstvo in druge
samo zaposlitvene dejavnosti) zagotavljalo obstoj delovnih mest ter s
tem ohranjanje in prestrukturiranje zaposlitev v samem lokalnem
središču; |
- z
načrtovanim razvojem izboljševalo kvaliteto bivalnih pogojev in
nadaljnjo širitev površin za bivanje v naseljih Bistrica, Bezena in Log;
|
- z
načrtovanim urbanim razvojem naselij zagotavljalo fazni razvoj vseh treh
funkcijsko povezanih naselij, v katerem bo imel prednost notranji razvoj
pred širitvami, v širitvah pa tiste površine, ki zapolnjujejo urbani
razvoj naselij med obstoječo pozidavo pred novimi površinami na obrobju
naselij; |
-
ohranjalo prostorsko ločenost funkcijsko povezanih naselij med naseljema
Bistrica in Bezena ter Log-jug in Log-sever z ohranjanjem zelenih
kmetijskih ločilnih površin ali z drugimi sonaravnimi ureditvami, ki
bodo ločevale obstoječe pozidave (ekološko-biološka ribogojnica med
naseljema Log-jug in Log-sever); |
-
ohranjalo obstoječe zelene površine, ki jih tvorijo obrobne površine
naselij, obvodna zarast, ozelenjeni vrtovi in vaški rob, ob širitvah
naselij pa ga kvalitetno vzpostavljalo kot ločitveno pregrado med
kmetijskimi površinami in pozidavo (naselje Bezena in Bistrica);
|
- z
izboljševanjem zmogljivosti, kvalitete in varnosti izboljševalo
infrastrukturne sisteme v naseljih, zlasti na komunikacijskih omrežjih
(podaljšek ruške obvoznice, rekonstrukcija ceste v Log, izgradnja novih
prometnic v območjih pozidave, povečanje površin za mirujoči promet ob
objektih z javno dejavnostjo, ureditev kolesarskih in pešakih poti,
izboljšava telekomunikacijskih omrežij), okoljskih omrežjih (povezava in
izboljšanje sistema oskrbe z vodo, širitev kanalizacijskega omrežja,
gradnja čistilne naprave, izboljšanje ravnanja z odpadki) in energetskih
omrežjih (uporaba obnovljivih virov energije-fotovoltaika in sončni
ogrevalni sistemi); |
- z
načrtovanim urbanim razvojem zagotavljalo fazni razvoj naselja, v
katerem bo imelo prednost notranji razvoj pred širitvami, v širitvah pa
tiste površine, ki zapolnjujejo urbani razvoj naselja med dosedanjimi
centri razvoja pred novimi površinami na obrobju naselja. |
3.
OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA |
5.
člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1)
Območje Občine Ruše se po značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih
pravnih režimov, strateških usmeritvah ter načrtovanih prostorskih
ureditvah, deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju tudi enote
urejanja ali EUP), ki so po pretežnih tipih pozidave ali drugih
ureditvah združene v naslednje skupine (tipe): |
ŠTEV |
TIP |
TIP POZIDAVE ALI DRUGIH UREDITEV |
ONR (PNR) |
1. |
TIP A |
EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami |
SS |
2. |
TIP B |
EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami in dvojčki |
SS |
3. |
TIP C |
EUP z večstanovanjskimi objekti - bloki |
SS |
4. |
TIP D |
EUP podeželskih naselij s kmetijami |
SK |
5. |
TIP G |
EUP centralnih območij Ruše in Smolnik |
C |
6. |
TIP H |
EUP centralnih dejavnosti: Bezena - Plastmetal |
C |
7. |
TIP I |
EUP letno gledališče |
C |
8. |
TIP J1 |
EUP proizvodnje nekdanje Tovarne dušika Ruše (TDR) |
I |
9. |
TIP J2 |
EUP proizvodnih con Messer, Megametal, Ecom, Hmezad Jeklo,
Geberit |
I |
10. |
TIP J3 |
EUP proizvodne enote Bistrica ob Dravi (nekdanji Tobi)
|
I |
11. |
TIP K |
EUP posebnih (turističnih) dejavnosti (hotel Lobnica, Areh..)
|
BT |
12. |
TIP L1 |
EUP posebnih dejavnosti (stadion s športnim parkom in ribiškim
domom) |
B in Z |
13. |
TIP L2 |
EUP Matavškovo |
Z |
14. |
TIP M |
EUP zelenih površin in gozda v naseljih |
Z |
15. |
TIP N |
EUP obstoječih smučišč * |
Z |
16. |
TIP P1 |
EUP ceste |
PC |
17. |
TIP P2 |
EUP železnice |
PZ |
18. |
TIP P3 |
EUP ostale prometne površine |
PO |
19. |
TIP R |
EUP energetskih območij |
E |
20. |
TIP S |
EUP okoljskih območij (ČN Bistrica) |
O |
21. |
TIP O1 |
EUP v krajini naselja Fala s pojavi avtohtone in razpršene
gradnje |
K, G, A |
22. |
TIP O2 |
EUP v odprtem prostoru Dravske doline s pojavi avtohtone in
razpršene gradnje |
K, G, A |
23. |
TIP O3 |
EUP v odprtem prostoru Pohorja s pojavi avtohtone in razpršene
gradnje |
K, G, A |
24. |
TIP O4 |
EUP vinogradniške poselitve s pojavi avtohtone in razpršene
gradnje |
K, G, A |
25. |
TIP O5 |
EUP z varovano naravno dediščino |
G |
26. |
TIP T |
EUP z območji tekočih voda |
V |
27. |
TIP U |
EUP gramoznica Bezena |
LN |
28. |
TIP X |
EUP za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
K, G, A |
29. |
TIP V |
EUP z veljavnimi podrobnejšimi prostorskimi akti |
Več rab |
30. |
TIP Z |
EUP s predvidenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v
nadaljevanju: OPPN-p) |
Več rab |
|
(2)
Enote urejanja se zaradi posebnosti v merilih in pogojih poseganja v
prostor lahko delijo na podenote. |
(3)
Območje Občine Ruše je razdeljeno na naslednje enote urejanja:
|
|
1.
Naselje RUŠE (območje naselja Smolnik 2, K.O. SMOLNIK): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
RU01 |
Smolnik 2-centralno območje severno od regionalne ceste
R-III-705 |
G |
OPN |
Del EUP VVO 3 in NV 6459 ter EPO |
2 |
RU02 |
Smolnik 2- industrijsko območje Geberit ob R-III-705
|
J2 |
OPN |
VVO 3; del EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
3 |
RU03 |
Smolnik 2-površine za turizem ob R-III-705 |
K |
OPN |
VVO 3; zelo majhen del NV 6459; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
4 |
RU04 |
Smolnik 2- centralno območje južno od R-III-705 |
G |
OPN |
VVO 3; v zelo majhnem delu NV 7508 |
5 |
RU05 |
Smolnik 2-stanovanjsko območje ob cesti na Smolnik- Ruše
|
D |
OPN |
VVO 3; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
|
2.
Naselje RUŠE (območje K.O. RUŠE): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
RU06 |
Ruše-stanovanjsko območje ob Špengovi ulici |
A |
OPN |
VVO 2; del NV 645; del EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
2 |
RU07 |
Ruše-naselje Lumar-stanovanjsko območje |
V |
ZN |
VVO 2 |
3 |
RU08 |
Ruše-Gabri I-stanovanjsko območje |
V |
OPPN |
VVO 2; del NV 6459; del EPO |
4 |
RU09 |
Ruše-stanovanjsko območje ob Trpinovi ulici |
A |
OPN |
VVO 3; zelo malo NV 6459 in EPO |
5 |
RU10 |
Ruše-območje URN Viadukt– centralno stanovanjsko območje |
V |
URN |
VVO 3; zelo malo NV 6459 in EPO, NV 6398, 6416, KS 17579; v delu
ob vodotoku poplave Q 100 |
6 |
RU11 |
Ruše-območje URN Viadukt – centralne površine |
V |
URN |
VVO 2 |
7 |
RU12 |
Ruše-območje za šport in rekreacijo Matavškovo |
L2 |
OPN |
VVO 2, EPO, NATURA, KS 6344, NV 6459 |
8 |
RU13 |
Ruše-območje za šport in rekreacijo Matavškovo- območje za
zaščito in reševanje |
X |
OPN |
VVO 2, EPO, KS 6344, NV 6459 |
9 |
RU14 |
Ruše-območje za šport in rekreacijo Matavškovo - drugi del
|
L2 |
OPN |
VVO 2, EPO, KS 6344, NV 6459 |
10 |
RU15 |
Ruše-stanovanjsko območje ob Matavškovi ulici |
A |
OPN |
VVO 2, manjša površina EPO, NV 6459, del KS 6344, |
11 |
RU16 |
Ruše-stanovanjsko območje ob Selniški cesti |
A |
OPN |
VVO 1, manjša površina EPO in NV 6459 |
12 |
RU17 |
Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -1. del
|
L1 |
OPN |
VVO 1,2,3; NATURA, EPO, del NV 6459 |
13 |
RU18 |
Ruše- stanovanjsko območje ob Vrtni ulici – 2. del |
A |
OPN |
Manjša površina Natura in EPO, VVO 2 |
14 |
RU19 |
Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -4. del
|
L1 |
OPN |
EPO, NATURA, del NV 6459, VVO 1 |
15 |
RU20 |
Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -3. del
|
L1 |
OPN |
VVO 1 |
16 |
RU21 |
Ruše – zdravstvena postaja |
G |
OPN |
VVO 1 (večji del VVO 2) |
17 |
RU22 |
Ruše- stanovanjsko območje ob Vrtni ulici – 1. del |
A |
OPN |
VVO 2 |
18 |
RU23 |
Ruše- športno rekreacijski center s športnim parkom Ruše -2. del
|
L1 |
OPN |
VVO 2 |
19 |
RU24 |
Ruše- Srednješolski center |
G |
OPN |
Skrajno S območje VVO 2 (večji del VVO 3) |
|
RU25 |
Ruše– proizvodno območje Ob Kopališki ulici |
J2 |
OPN |
S del EPO, Natura, NV 6459, del KS 6343 |
21 |
RU26 |
Ruše – industrijsko območje nekdanje TDR |
J1 |
OPN |
Skrajni SZ del EPO, Natura, NV 6459, skrajni Z del VVO 3, del KS
15076 |
22 |
RU27 |
Ruše - odlagališče industrijskih odpadkov Halda |
V |
ZN |
S oz. Z del EPO, Natura, NV 6459 |
23 |
RU28 |
Ruše – čistilna naprava in betonarna Ruše |
V |
OPPN |
Skrajni SZ NV 6459, del EPO |
24 |
RU29 |
Ruše – centralno območje Dobrova 1 |
G |
OPN |
- |
|
RU30 |
Ruše – Ekološko parkirišče Ruše |
V |
ZN |
- |
26 |
RU31 |
Ruše – industrijsko območje Alchrom Ruše-širitev |
Z |
OPPNp |
- |
27 |
RU32 |
Ruše – industrijsko območje Alchrom Ruše |
V |
ZN |
- |
28 |
RU33 |
Ruše – industrijsko območje Messer |
J2 |
OPN |
- |
29 |
RU34 |
Ruše – Površine za industrijo |
Z |
OPPNp |
- |
30 |
RU35 |
Ruše – Površine za energetikofotovoltaična elektrarna
|
Z |
OPPNp |
- |
|
3.
Naselje RUŠE (območje naselja BEZENA_2, K.O. Bistrica ob Rušah):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
31 |
RU36 |
Ruše – območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
X |
OPN |
- |
32 |
RU37 |
Ruše – centralno območje ob Industrijski ulici-vzhodno
|
G |
OPN |
- |
33 |
RU38 |
Ruše – centralno območje ob Industrijski ulici-zahodno
|
G |
OPN |
VVO 3 |
34 |
RU39 |
Ruše – poslovni center Ruška vrata – širitev 1. del |
Z |
OPPNp |
- |
35 |
RU40 |
Ruše – poslovni center Ruška vrata |
G |
OPN |
- |
36 |
RU41 |
Ruše – Stanovanjsko območje ob Industrijski ulici-bloki
|
C |
OPN |
- |
37 |
RU42 |
Ruše – Stanovanjsko območje ob Mariborski cesti |
A |
OPN |
- |
38 |
RU43 |
Ruše –stanovanjsko območje ob Areški cesti |
A |
OPN |
VVO 3 |
39 |
RU44 |
Ruše- center (naselbinsko območje) 2. del |
V |
URN |
Delno izven VVO, delno VVO 3, 2, 1, del KS 15743, NV 6405, NV
6378 |
40 |
RU45 |
Ruše- center (naselbinsko območje) 3. del |
V |
URN |
VVO 1, 2, v delu poplave Q 100 |
41 |
RU46 |
Ruše- center (naselbinsko območje) 1. del |
V |
URN |
VVO 2, 3, NV 6432; KS: 8243, 8242, 6370, 6362, 6361, 15743 |
42 |
RU47 |
Ruše – stanovanjsko območje ob Drevoredni ulici |
A |
OPN |
VVO 1, 2 |
43 |
RU48 |
Ruše- letno gledališče |
I |
OPN |
VVO 2,3, KS 6395 |
44 |
RU49 |
Ruše – bencinska črpalka |
G |
OPN |
- |
45 |
RU50 |
Ruše – naselbinsko središče- Vertnikova – stari bloki
|
C |
OPN |
VVO 3, KS 15743 |
46 |
RU51 |
Ruše – stanovanjsko območje v osrednjem delu_bloki– 1. del
|
C |
OPN |
VVO 3, DEL KS 15743, del KS 6341 |
47 |
RU52 |
Ruše – stanovanjsko območje v osrednjem delu_bloki– 2. del
|
C |
OPN |
VVO 2, KS 6342 |
48 |
RU53 |
Ruše – stanovanjsko območje v osrednjem delu_bloki– 3. del
|
C |
OPN |
VVO 2, manjša površina KS 6341 |
49 |
RU54 |
Ruše –stanovanjsko območje |
V |
OPPN |
VVO 3; del KS 6340, 6342 in 15743 |
50 |
RU55 |
Ruše – poslovni center Ruška vrata – širitev 2. del |
G |
OPN |
VVO 3 |
51 |
RU56 |
Ruše – stanovanjsko območje Mali Beograd |
B |
OPN |
VVO 2 |
52 |
RU57 |
Ruše – stanovanjsko območje med parkomin OŠ-nepozidano
|
Z |
OPPNp |
VVO 2 |
53 |
RU58 |
Ruše – Ruše – mestni park, arboretum |
M |
OPN |
VVO 2, NV 6428 |
54 |
RU59 |
Ruše – transportno območje ob Toledovi ulici |
V |
URN |
VVO 2 |
55 |
RU60 |
Ruše – stanovanjsko območje S od Falske ceste |
A |
OPN |
VVO 2, NV 6419 |
56 |
RU61 |
Ruše – stanovanjsko območje ob Toledovi ulici |
B |
OPN |
VVO 2 |
57 |
RU62 |
Ruše– centralno območje –ulica Obželeznici-Šmidhofer
|
G |
OPN |
VVO 2 |
58 |
RU63 |
Ruše – pokopališče |
V |
URN |
VVO 2, KS 3336 |
59 |
RU 63-1 |
Ruše – pokopališče JV del |
V |
URN |
VVO2, predviden suhi zadrževalnik |
60 |
RU64 |
Ruše – stanovanjsko območje J od Falske ceste |
A |
OPN |
VVO 2 |
61 |
RU65 |
Ruše –zelene površine ob Glazerjevi ulici |
M |
OPN |
VVO 2, KS 6345 |
62 |
RU66 |
Ruše – zelene površine - gozd |
M |
OPN |
VVO 2 |
63 |
RU67 |
Ruše – stanovanjsko območje ob Glazerjevi |
A |
OPN |
VVO 2 |
64 |
RU68 |
Ruše – stanovanjsko obm. med Vranjekovo in pokopališčem I
|
A |
OPN |
VVO 2 |
65 |
RU69 |
Ruše – stanovanjsko obm. med Vranjekovo in pokopališčem II
|
A |
OPN |
VVO 2 |
66 |
RU70 |
Ruše- območje za turizem pod Goroj |
Z |
OPPNp |
VVO 2,3: del KS 6346, 6396, 6393, v južnem delu (Pohorje) EPO |
67 |
RU71 |
Ruše – stanovanjsko območje ob Jeklu Ruše |
A |
OPN |
VVO 2 |
68 |
RU72 |
Ruše – centralno območje –ulica Obželeznici-Šmidhofer
|
G |
OPN |
VVO 2 |
69 |
RU73 |
Ruše – centralne površine med Lobnico in Kovaško ulico
|
G |
OPN |
VVO 2; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
70 |
RU74 |
Ruše – industrijsko območje ob Lobnici (nekdanje Jeklo)
|
J2 |
OPN |
VVO 2, v skrajnem južnem delu VVO 3 in EPO; v delu ob vodotoku
poplave Q 100 |
71 |
RU75 |
Ruše – stanovanjsko območje |
A |
OPN |
VVO 3, v zahodnem delu EPO; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
72 |
RU76 |
Ruše – magistralni vodovod Selnica-Maribor |
V |
OPPN |
Od Z proti V si sledijo: del Natura, del EPO, del NV 6459, VVO
1, 2, 3, del KS 17553, 6397 |
73 |
RU82 |
Ruše – dolgoročna širitev-Dobrava |
O2 |
OPN |
VVO 3 (skrajni severni del) |
74 |
RU83 |
Ruše – dolgoročna širitev-severno od Falske ceste |
O2 |
OPN |
VVO 2 |
75 |
RU84 |
Ruše-kmetijske površine in površine za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
X |
OPN |
VVO 2 |
76 |
RU85 |
Ruše –dolgoročna širitev-med parkom in šolo |
O2 |
OPN |
VVO 2 |
77 |
RU89 |
Ruše –dolgoročna širitev-pod Vilo |
O2 |
OPN |
VVO 0, VVO 1, VVO 2, KS 8360, v delu poplave Q 100, na parceli
št. 1666 v K.O. Ruše ponikalnik ter na parceli 1667 in S robu
parcele 1664 obnovljen ribnik |
78 |
RU 89-1 |
Ruše-dolgoročna širitev pod vilo –severni del |
02 |
OPN |
VVO 1, VVO 2, v delu poplave, predviden suhi zadrževalnik in
obnovljen ribnik na parceli 1667 v K.O. Ruše |
79 |
RU90 |
Ruše-kmetijske površine južno od starega jedra |
V |
URN |
VVO 2, VVO 3 |
80 |
RU91 |
Ruše –dolgoročna širitev-med Industrijsko in Ruškim potokom
|
O2 |
OPN |
VVO 3, KS 6342, 6340 |
81 |
RU92 |
Ruše –dolgoročna širitev-med Mariborsko cesto in Alchromom
|
O2 |
OPN |
- |
82 |
RU93 |
Ruše –dolgoročna širitev-vzhodno od Alchroma |
O2 |
OPN |
- |
|
3. Naselje RUŠE
(območje naselja BEZENA_2, K.O. Bistrica ob Rušah): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAR. REŽIMI |
1 |
RU77 |
Bezena 2– centralno območje severno od žel. proge (UZ Ruše)
|
G |
OPN |
- |
2 |
RU78 |
Bezena_2- industrijsko območje-pozidano (UZ Ruše) |
J2 |
OPN |
- |
3 |
RU79 |
Bezena_2-centralno območje severno od proge (UZ Ruše)
|
G |
OPN |
- |
4 |
RU80 |
Bezena_2-industrijsko območje-nepozidano (UZ Ruše) |
Z |
OPPNp |
- |
5 |
RU81 |
Bezena_2-energetsko območje (UZ Ruše) |
R |
OPN |
- |
|
4.
Naselje SMOLNIK (območje naselja SMOLNIK_1, K.O. Smolnik): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
SM01 |
Smolnik_1-stanovanjsko območje s kmetijami |
D |
OPN |
EPO, NATURA, VVO 3, NV 168, 6322, 6420, del KS 6381; v delu ob
vodotoku poplave Q 100 |
2 |
SM02 |
Smolnik_1-stanovanjsko območje s kmetijami-URN za del naselja
Smolnik |
V |
URN |
EPO, NATURA, VVO 3, KS 6381; v delu ob vodotoku poplave Q 100
|
3 |
SM03 |
Smolnik_1-stanovanjsko območje s kmetijami |
D |
OPN |
EPO, NATURA, VVO 3, NV 168; v delu ob vodotoku poplave Q 100
|
4 |
SM04 |
Smolnik_1-območje površin za mirujoči promet |
P3 |
OPN |
EPO, VVO 3 |
|
5.
Naselje BEZENA (območje naselja BEZENA_1, K.O. Bistrica pri Rušah):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
BE01 |
Bezena_1- vzhod-priključitev razpršene gradnje |
A |
OPN |
- |
2 |
BE02 |
Bezena_1- centralno območje ZN |
V |
ZN |
- |
3 |
BE03 |
Bezena_1-centralno obm. z dopolnilnimi dejavnostmi-(Plastmetal)
|
H |
OPN |
- |
4 |
BE04 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –vzhod (južno od RII-435)
|
A |
OPN |
- |
5 |
BE05 |
Bezena_1- stanovanjsko območje s kmetijami (južno od RII-435)
|
D |
OPN |
KS 6363 |
6 |
BE06 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod (južno od RII-435)
|
A |
OPN |
- |
7 |
BE07 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –vzhod (severno od RII-435)
|
A |
OPN |
- |
8 |
BE08 |
Bezena_1- stanovanjsko obm. s kmetijami (severno od RII-435)
|
D |
OPN |
- |
9 |
BE09 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod (severno od RII-435)
|
A |
OPN |
- |
10 |
BE10 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod –ob domu krajanov
|
A |
OPN |
- |
11 |
BE11 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod – Lamut |
A |
OPN |
- |
12 |
BE12 |
Bezena_1 – priključitev ob Brsteljškovem potoku |
D |
OPN |
- |
13 |
BE13 |
Bezena_1- jug-priključitev razpršene gradnje-pri Kramarju
|
Ž |
OPPNp |
- |
14 |
BE14 |
Bezena_1- jug-priključitev razpršene gradnje-pomožni objekti
|
Ž |
OPPNp |
- |
15 |
BE15 |
Bezena_1- vzhod-priključitev razpršene gradnje-pri Celcerju
|
Ž |
OPPNp |
- |
16 |
BE16 |
Bezena_1 - stanovanjsko območje –zahod – dolgoročna širitev
|
O2 |
OPN |
- |
|
6.
Naselje BISTRICA (območje naselja Bistrica ob Dravi, Log 1, K.O.
Bistrica pri Rušah, Spodnji Vrhov dol): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
BI01 |
Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje zahod -severno od
RII-435-1. del |
A |
OPN |
- |
2 |
BI02 |
Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje zahod -južno od RII-435
|
A |
OPN |
- |
3 |
BI03 |
Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje zahod -severno od
RII-435-2. del |
A |
OPN |
- |
4 |
BI04 |
Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje s kmetijami -sev. od
RII-435-1 . del |
D |
OPN |
NV 7500 |
5 |
BI05 |
Bistrica ob Dravi -stanovanjsko območje s kmetijami -sev. od
RII-435- 2. del |
D |
OPN |
- |
6 |
BI06 |
Bistrica ob Dravi –širitev naselja ob železnici |
Z |
OPPNp |
- |
7 |
BI07 |
Bistrica ob Dravi -čistilna naprava |
S |
OPN |
- |
8 |
BI08 |
Bistrica ob Dravi proizvodno območje –Tobi |
J3 |
OPN |
KS 17553 |
9 |
BI09 |
Bistrica ob Dravi - centralno območje |
G |
OPN |
- |
10 |
BI10 |
Bistrica ob Dravi - zelene površine ob Bistrici –sev. od RII-435
|
M |
OPN |
- |
11 |
BI11 |
Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje severno od regionalne
ceste |
A |
OPN |
- |
12 |
BI12 |
Bistrica ob Dravi - novo naselje-sever -del |
V |
OLN |
- |
13 |
BI13 |
Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje- bloki |
C |
OPN |
- |
14 |
BI14 |
Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje severno od
RII-435-vzhodno od blokov |
A |
OPN |
- |
15 |
BI15 |
Bistrica ob Dravi - trgovsko poslovni, prireditveni in stan
center |
V |
ZN |
- |
16 |
BI16 |
Bistrica ob Dravi -novo stanovanjsko območje-vzhod |
V |
OLN |
- |
17 |
BI17 |
Bistrica ob Dravi - priključitev razpršene gradnje severno od
RII-435 |
A |
OPN |
- |
18 |
BI18 |
Bistrica ob Dravi - priključitev razpršene gradnje, južno od
ceste RII-435 |
Z |
OPPNp |
- |
19 |
BI19 |
Bistrica ob Dravi -novo stan. obm -jugovzhodno od RII-435
|
A |
OPN |
- |
20 |
BI20 |
Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje s kmetijami (južno od
RII-435) |
D |
OPN |
KS 17554; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
21 |
BI21 |
Bistrica ob Dravi - zelene površine ob Bistrici –južno od
RII-435 |
M |
OPN |
V delu ob vodotoku poplave Q 100 |
22 |
BI22 |
Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje ob cesti v Log
|
A |
OPN |
KS 19751; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
23 |
BI23 |
Bistrica ob Dravi - stanovanjsko območje ob cesti v Log (LN)
|
V |
OLN |
- |
24 |
BI24 |
Log_1- stanovanjsko območje-jug |
A |
OPN |
NV 122, KS 17565; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
25 |
BI25 |
Log_1-ribogojnica |
Z |
OPPNp |
V delu ob vodotoku poplave Q 100 |
26 |
BI26 |
Bistrica ob Dravi -kmetijske površine-dolgoročna širitev naselja
– 1. del |
O2 |
OPN |
- |
27 |
BI27 |
Bistrica ob Dravi -kmetijske površine-dolgoročna širitev naselja
2. del |
O2 |
OPN |
- |
|
7.
Naselje LOG 2(območje naselja LOG 2, K.O. Bistrica pri Rušah):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
LO01 |
Log_2-stanovanjsko območje s kmetijami-stari del |
D |
OPN |
Skrajni J del EPO, NATURA; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
2 |
LO02 |
Log_2-stanovanjsko območje –novi del |
A |
OPN |
Skrajni JV del EPO, NATURA; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
3 |
LO03 |
Log_2-stanovanjsko območje –širitev |
Z |
OPPNp |
- |
|
8.
Naselje LOG 4(območje naselja LOG_3, K.O. Bistrica pri Rušah):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
LO04 |
Log_4-novo naselje pod Meranovim vrhom-sanacija |
Z |
OPPNp |
KS 19753 |
|
9.
Naselje LOG 5 (območje naselja LOG_3, K.O. Bistrica pri Rušah):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
LO05 |
Log_5-novo naselje pri Grušovniku-sanacija |
Z |
OPPNp |
- |
|
10.
Območje naselja Fala(območje naselja FALA, K.O. Ruta, Činžat):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-NASELJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
FA01 |
Fala-staro naselje |
D |
OPN |
KS 17597 |
2 |
FA02 |
Fala-hidroelektrarna |
R |
OPN |
S del NV 4462, 131, KS 131, EPO, NATURA |
11.
Območje kulturne krajine Fala (del naselja Fala k.o. Ruta, Činžat):
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-KRAJINA IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
FK01 |
Fala-kulturna krajina 1. del |
O1 |
OPN |
- |
2 |
FK02 |
Fala-kulturna krajina 2. del |
O1 |
OPN |
NV 6433, 6294, KS 14679, 6350, 8244 |
3 |
FK03 |
Fala-kulturna krajina 3. del |
O1 |
OPN |
NV 4462, EPO, NATURA |
4 |
FK04 |
Fala-kulturna krajina 4. del |
O1 |
OPN |
EPO, del KS 131, 17596 |
5 |
FK05 |
Fala-kulturna krajina 5. del |
O1 |
OPN |
EPO |
6 |
FK06 |
Fala-kulturna krajina 6. del |
O1 |
OPN |
EPO, NV 7499 |
7 |
FK07 |
Fala-kulturna krajina 7. del |
O1 |
OPN |
Del EPO, NV 55 |
|
12.
Območje odprtega prostora Dravske doline (območje delov naselij Bezena,
Bistrica ob Dravi, Ruše in Smolnik, K.O. Ruše, Bistrica pri Rušah):
|
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-KRAJINA IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
DD01 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, Natura, NV 6459 |
2 |
DD02 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
- |
3 |
DD03 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, NV 6327 |
4 |
DD04 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
- |
5 |
DD05 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, NV 6459, VVO 3; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
6 |
DD06 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, NV 6459, 7556, del KS 6344, VVO 2, VVO 1 |
7 |
DD07 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, Natura, NV 6459, VVO 1 |
8 |
DD08 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, Natura, NV 6459, VVO 1 |
9 |
DD09 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
Od V si sledijo: del EPO, del NATURA, NV 6459, KS 6339, 6338,
VVO 3, KS 6343, v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
10 |
DD10 |
Bezena-gramoznica |
U |
OPPNp |
EPO, Natura, NV 6459 |
11 |
DD11 |
Bezena-gramoznica-območje za potrebe varstva pred nar. in
drugimi nesrečami |
X |
OPN |
EPO, Natura |
12 |
DD12 |
Bezena-gramoznica-širitev |
Z |
OPPNp |
EPO, Natura |
13 |
DD13 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
- |
14 |
DD14 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
- |
15 |
DD15 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
- |
16 |
DD16 |
Bistrica-zelene površine-Bistriški zatok |
L2 |
OPN |
EPO, Natura, NV 6459, v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
17 |
DD17 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
EPO, Natura, NV 6459 |
18 |
DD18 |
Dravska dolina-odprti prostor |
O2 |
OPN |
- |
|
13.
Območje odprtega prostora Ruškega Pohorja (območje delov naselij Bezena,
Bistrica ob Dravi, Lobnica, Ruše in Smolnik, K.O. Ruše, Bistrica pri
Rušah): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP-KRAJINA IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
PO01 |
Ruško Pohorje -odprti prostor-zahodno od Uršankovega
|
O3 |
OPN |
EPO, Natura, VVO 3, NV: 7507, 6377, 6357, 6227, 7498, 7506,
6409, 7510, 7504, 7505, 6357, 7502, 6337, 6395, 6280, 6422,
6414, 168V, 6411, 6353, 6289, 6430, 7497, 6387, 7503, KS: 19754,
6392, 3335, 6379, 6378, 6377, 6380, 19750; v delu ob vodotoku
poplave Q 100 |
2 |
PO02 |
Ruško Pohorje -odprti prostor-vzhodno od Uršankovega
|
O3 |
OPN |
Od V si sledijo: KS 19752, NV 535, EPO, NATURA, KS 17563, NV:
6284, 6348, 6330, 6317, 7496, 6315, 6383, 6314, 6285, 6288,
1285, 6284, KS: 6389, 17564, 19748, 17563; v delu ob vodotoku
poplave Q 100 |
3 |
PO03 |
Ruško Pohorje –ob vinski cesti zahod |
O4 |
OPN |
Del VVO 3 |
4 |
PO04 |
Ruško Pohorje - ob vinski cesti vzhod |
O4 |
OPN |
- |
5 |
PO05 |
Bistrica ob Dravi –vinogradniško območje Pod hribom |
O4 |
OPN |
- |
6 |
PO06 |
Bistrica – vinogradniško območje Pod vinogradi |
O4 |
OPN |
- |
7 |
PO07 |
Log – vinogradniško območje ob cesti na Meranovo-Cehner
|
O4 |
OPN |
- |
8 |
PO08 |
Bistrica – vinogradniško območje k Meranu |
O4 |
OPN |
- |
9 |
PO09 |
Ruško Pohorje-naravni rezervat Šumik |
O5 |
OPN |
EPO, Natura, VVO 3, NV: 315, 509, 6134, 510 |
10 |
PO10 |
Ruše-gozd ob naselju |
V |
URN |
VVO 3 |
|
14.
Območje smučišča Uršankovo, K.O. Lobnica, Smolnik, Ruše: |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
UR01 |
Lobnica-smučišče in vlečnica Cojzarica |
V |
URN |
EPO, Natura, VVO 3 |
2 |
UR02 |
Lobnica-Smolnik-smučišče Uršankovo1 |
V |
URN |
EPO, Natura, VVO 3 |
3 |
UR03 |
Smolnik smučišče Uršankovo 2 |
Z |
OPPNp |
EPO, skrajni J del Natura, VVO 3, S del NV 6434, 168; v delu ob
vodotoku poplave Q 100 |
|
15.
Območje smučišča Areh-Faleževo, k.o. Lobnica: |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
AG01 |
Lobnica- območje Hotela Areh |
K |
OPN |
EPO, Natura,VVO 3 |
2 |
AG02 |
Lobnica-Smučarsko središče Areh-zahodni del |
N |
OPN |
EPO, Natura, VVO 3, KS 6366, 6367, NV P1 |
3 |
AG03 |
Lobnica- območje počitniškega naselja Glažuta-zgornji del
|
Z |
OPPNp |
EPO, Natura |
4 |
AG04 |
Lobnica-smučišče in vlečnica Falež |
Z |
OPPNp |
EPO, Natura, del VVO 3 |
5 |
AG05 |
Lobnica-smučišče in vlečnica Falež -Čander |
Z |
OPPNp |
EPO, Natura |
6 |
AG06 |
Lobnica-območje turist. nas. Glažuta 1 (URN) |
V |
URN |
EPO, Natura |
7 |
AG07 |
Lobnica- območje turist. nas. Glažuta 2 (URN) |
V |
URN |
EPO, Natura |
8 |
AG08 |
Lobnica-Smučarsko središče Areh-zahodni del |
N |
OPN |
EPO, Natura |
|
16.
Območje smučišča Partizanka (K.o. Lobnica): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
PA01 |
Lobnica-smučišče in vlečnica Partizanka |
N |
OPN |
EPO, Natura |
|
17.
Območje smučišča Videc (K.o. Lobnica): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
VI01 |
Ruško Pohorje-del smučišča Videc |
N |
OPN |
EPO, Natura, VVO 3 |
|
18.
Območja državnih cest (vsi k.o.): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
DC01 |
Območje RIII-705-odprti prostor 3. del |
P1 |
OPN |
- |
2 |
DC02 |
Območje RIII-705-odprti prostor 2. del |
P1 |
OPN |
EPO, del NV 55 |
3 |
DC03 |
Območje RIII-705-odprti prostor 1. del |
P1 |
OPN |
EP |
4 |
DC04 |
Območje RIII-705-v naselju Ruše-zah od Viadukta |
P1 |
OPN |
VVO 3 |
5 |
DC05 |
Območje RIII-705-v naselju Ruše--(URN Viadukt) |
V |
URN |
VVO 2 |
6 |
DC06 |
Območje RII-435-v naselju Ruše |
P1 |
OPN |
VVO 2; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
7 |
DC07 |
Območje RIII-705-v naselju Ruše-(URN center) |
V |
URN |
VVO 2, KS 15743, 6388 |
8 |
DC08 |
Območje RII-435-odprti prostor-od Ruš do mostu |
P1 |
OPN |
VVO 1, del NV 6459 |
9 |
DC09 |
Območje RII-435-v naselju Ruše-vzhodno od TDR |
P1 |
OPN |
VVO 1, 2, del NV 6459 |
10 |
DC10 |
Območje RII-435-v naselju Ruše-ob TDR |
P1 |
OPN |
VVO 3 |
11 |
DC11 |
Območje RII-435-v naselju Ruše |
P1 |
OPN |
S del VVO 3 |
12 |
DC12 |
Območje RII-435-v naselju Ruše |
P1 |
OPN |
Del VVO 3 |
13 |
DC13 |
Območje RII-435-v naselju Ruše-krožišče |
V |
URN |
- |
14 |
DC14 |
Območje RII-435-v naselju Ruše |
P1 |
OPN |
- |
15 |
DC15 |
Območje RII-435-odprti prostor-od Bezene do Ruš |
P1 |
OPN |
- |
16 |
DC16 |
Območje RII-435-v naselju Bezena |
P1 |
OPN |
- |
17 |
DC17 |
Območje RII-435-odprti prostor- od Bistrice do Bezene
|
P1 |
OPN |
- |
18 |
DC18 |
Območje RII-435-v naselju Bistrica |
P1 |
OPN |
- |
|
19.
Območja državnih železnic (vsi K.O.): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
DZ01 |
Območje državne železnice |
P2 |
OPN |
Del NV 4462, 55, EPO |
2 |
DZ02 |
Območje državne železnice |
P2 |
OPN |
KS 6391, 6399, |
3 |
DZ03 |
Območje državne železnice |
P2 |
OPN |
VVO 3, NV 7508, KS 6400; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
4 |
DZ04 |
Območje državne železnice (URN) |
V |
URN |
VVO 2, KS 6400; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
5 |
DZ05 |
Območje državne železnice |
P2 |
OPN |
VVO 1, 2, 3, EPO, NV 6459, 6379 |
6 |
DZ06 |
Območje državne železnice-ob postaji |
P3 |
OPN |
VVO 1, 2 |
7 |
DZ07 |
Območje državne železnice |
P2 |
OPN |
- |
8 |
DZ08 |
Območje državne železnice |
P2 |
OPN |
KS 6397 |
|
20.
Območja voda (vsi K.O.): |
ŠT |
EUP-OZN |
EUP- OBMOČJE IN LOKALNO IME |
TIP |
NAČIN |
VAROVALNI REŽIMI |
1 |
DR01 |
Reka Drava pred HE Fala (v kult. krajini) |
T |
OPN |
NV 4462, KS 131, NATURA, EPO |
2 |
DR02 |
Reka Drava za HE Fala (v kult. krajini) |
T |
OPN |
EPO, del KS 131, NV 7493 |
3 |
DR03 |
Reka Drava-zahodno od mosta |
T |
OPN |
Del EPO, del VVO 3, NV 6459; v delu ob vodotoku poplave Q 100 |
4 |
DR04 |
Reka Drava-vzhodno od mosta |
T |
OPN |
Od V proti Z si sledijo: EPO, NV 6459, NATURA. |
5 |
LB01 |
Reka Lobnica |
T |
OPN |
Del 6459, VVO 2, 3, EPO, NATURA, NV 6377, KS 6400; v delu ob
vodotoku poplave Q 100 |
|
Oznake v
zgornjih tabelah imajo naslednji pomen |
OZNAKA |
POMEN |
ONR |
Osnovna namenska raba |
PNR |
Podrobnejša namenska raba |
VVO 0 |
Območje črpališča po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in
Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007 |
VVO 1 |
Najožje vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju
za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške
dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007 |
VVO 2 |
Ožje vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške
dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007 |
VVO 3 |
širše vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju
za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške
dobrave in Dravskega polja, Uradni list RS 24/2007 |
NV |
Naravna vrednota po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih
vrednot, Ur.l. RS, št. 111/2004, spremembe: Ur.l. RS, št.
70/2006 s svojo evidenčno št. iz pravilnika |
EPO |
Ekološko pomembno območje Zgornja Drava ali Ekološko pomembno
območje Pohorje po Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur.l.
RS, št. 48/2004) |
Natura |
Posebno varstveno območje Natura 2000 po Uredbi o posebnih
varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Ur.l. RS, št.
49/2004, spremembe: Ur.l. RS, št. 110/2004, 59/2007, 43/2008
|
KS |
Kulturni spomenik po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih
spomenikov na območju Občine Ruše, MUV št. 2/06, spremembe in
dopolnitve objavljene v MUV št. 9/06 in 24/06) z evidenčno št.
iz odloka |
Poplave Q 100 |
Območja stoletnih poplav, v OPN opredeljena na podlagi Analize
poplavne varnosti JZ dela Maribora pred hudourniškimi vodami s
Pohorja na odsekih Pekrski potok-Blažovnica in Blažovnica –
Lobnica (VGB Maribor d.d., Maribor, junij 2000) |
- |
V EUP ni varovalnih režimov |
|
(4)
Bilanca površin enot urejanja in delitev na podenote je prikazana v
prilogi 1 tega odloka. |
(5)
Delitev območja občine na enote urejanja je prikazana v kartografskem
delu odloka na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev ter na karti 4 Prikaz območij enot urejanja prostora,
gospodarske javne infrastrukture ter vodnogospodarskih ureditev.
|
6.
člen |
(območja namenske rabe prostora) |
(1) Za
celotno območje občine je v skladu z zakonskimi predpisi in smernicami
iz strateškega dela prostorskega načrta (v nadaljevanju tudi SPRO)
določena osnovna namenska raba prostora. |
(2) V
območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska
raba prostora, je ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev v enotah urejanja prostora. |
(3)
Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki so evidentirane ob
pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne
površine, so zajete v prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP)
pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote. |
(4)
Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v
kartografskem delu odloka na karti 3. Prikaz območij enot urejanja,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev. |
4.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
4.1.
Prostorski izvedbeni pogoji za naselja |
7.
člen |
(PIP
za EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami - TIP A) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji (v nadaljevanju odloka tudi: PIP) za
individualno stanovanjsko gradnjo s samo stoječimi enodružinskimi hišami
se urejajo EUP TIPa A v naseljih Bistrica ob Dravi (BI01, BI02, BI03,
BI11, BI14, BI17, BI19, BI22, BI24), Bezena (BE01, BE04, BE06, BE07,
BE09, BE10, BE11), Log (LO02) in Ruše (RU06, RU09, RU15, RU16, RU18,
RU22, RU42, RU43, RU47, RU60, RU64, RU67, RU 68, RU 69, RU71, RU75).
|
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj (S),
podrobnejša pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z
ali brez spremljajočih dejavnosti, manjše površine pa kot druge zelene
površine (ZD). Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora v EUP. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte, ki so opredeljeni v prilogi 2 Odloka o
OPN Ruše ter nezahtevne, enostavne in ostale objekte, ki so opredeljeni
v prilogi 3 odloka o OPN Ruše. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 odloka o OPN Ruše, v kolikor dejavnosti niso moteče za
pretežno dejavnost v EUP. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj oz. posegov: gradnja novih
objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih
objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z
možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev
okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter gradnja,
vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav gospodarske javne
infrastrukture (v nadaljevanju tudi: GJI). |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji. Odmiki iz predhodnih stavkov ne
veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in
enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:
- enodružinska hiša
ne sme presegati prostornine 850 m3,
razen pri poslovno stanovanjski gradnji (dejavnost v objektu);
- dovoljena je višina objektov (K) +P+(1)+M na ravnem terenu in (K)+P+M
na terenu z naklonom; -pri poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K
in P do 3,6 m, |
objekt
pa lahko presega višino sosednjih objektov do 10%;
- višina kolenčnega
zida je max. 1m; -kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je
lahko največ 1,4 m nad obstoječim terenom; |
- pri
gradnji v terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki
objekta, vkopani pa morata biti vsaj dve tretjini višine kleti na
ostalih stranicah objekta. |
(11)
Izkoriščenost zemljišč mora težiti h gostoti nad 50 prebivalcev/ha.
|
(12)
Faktor pozidanosti je max vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne
parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=1,2 .
|
(13)
Velikost parcele, namenjene gradnji mora zagotavljati min. 125 m2
površine na stanovalca, kar se ugotavlja po številu ležišč,
razvidnih iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
|
Oblikovanje objektov: |
(14)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in Pohorje ter jih
kvalitetno nadgrajevati. Pri tem se morajo upoštevati naslednje določbe:
|
- vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po
stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih
prostora; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni oziroma kakovostni podobi v EUP, kritine morajo biti temnih barv
od rjave do opečno rdeče in v značilni teksturi opečnih strešnikov,
oziroma v skladu z obstoječim vzorcem v EUP, naklon naj bo 35-45°,
strehe dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne so dovoljene, v
kolikor je to v EUP oblikovalski vzorec (območja novih pozidav, ki
predstavljajo oblikovalsko kvalitetno zaključeno celoto) ali kadar gre
za bližino centralnih območjih oz. objektov centralnih dejavnosti;
|
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi (in liniji objektov) enotno oblikovane;
|
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- smer
slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč
vzorec odstopa od te oblike, |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
frčade, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(15)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z urbanim prostorom, ali z odprtim prostorom, če je
objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(16)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:
- oblika in velikost
parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v kolikor se
nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev priključka na
kategorizirano cestno omrežje za dostop in gradnjo infrastrukture;
-gradnja mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od
znotraj navzven; -po enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij
gospodarske javne infrastrukture. |
(17)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena-priporočene velikosti gradbenih
parcel eno stanovanjske enote - hiše v m2:
|
(18)
Velikost parcel za gradnjo počitniških hiš v teh naseljih ne sme
presegati polovice priporočene velikosti parcel za stanovanjsko
gradnjo. |
(19) Ob
robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih
parcel po objektih v naravi. |
NASELJE |
RAVEN TEREN |
NAKLON do 25% |
Naselje Ruše |
500 |
700 |
Ostala naselja |
700 |
900 |
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(20)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI; minimalno dovoz,
vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko
omrežje, če tako odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno
čistilno napravo (v nadaljevanju: ČN) ali nepretočno greznico in pogodbo
za odvoz fekalij z gospodarsko javno službo (v nadaljevanju: GJS),
dovoljena pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta, za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja novih stavb, za katere je potrebna priključitev na GJI, ni
mogoča. |
|
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(21) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe:
- v kolikor gradnja ali
ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje pristojne službe; |
-dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(22)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom,
pri objektih javnega pomena pa tudi možnost dostopa funkcionalno
oviranim osebam; |
-varstvo
pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov,
požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih, ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo). |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(23)
Javne zelene površine in objekti, omrežja in ureditve GJI v EUP se
urejajo po določbah 15. člena tega odloka. |
(24)
Večji del EUP št. RU43 je glede PNRP opredeljen kot ostale prometne
površine in se zanj uporabljajo PIP, ki urejajo območja ostalih
prometnih površin. |
(25) Ne
glede na določila priloge 4 odloka so za vse EUP v tipu A določeni
obvezni deleži dejavnosti, po katerih mora znašati delež stanovanj
najmanj 60 % skupne bruto tlorisne površine (BTP) v EUP. Enako velja za
stanovanjska območja, za katera je predvidena priprava OPPN. Ta določila
ne veljajo za obstoječe dejavnosti. |
8.
člen |
(PIP
za EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami in dvojčki – TIP B) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami
in dvojčki se urejajo EUP TIP B v naselju Ruše (RU56, RU61).
|
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj (S),
podrobnejša pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z
ali brez spremljajočih dejavnosti, manjše površine pa kot druge zelene
površine (ZD). Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora v EUP. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 Odloka o OPN Ruše ter nezahtevne, enostavne objekte in druge
objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 odloka o OPN Ruše. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 Odloka o OPN Ruše, v kolikor dejavnosti niso moteče za
pretežno dejavnost v EUP. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava, če je predvidena ali
možna (po ZN, URN, LN, OPPN, ki ureja ali je urejal to EUP) nadzidava
celotnega niza stavb, obstoječih objektov, dopolnilna gradnja na
odulični strani objektov, v kolikor so izpolnjeni prostorski pogoji o
legi objektov (odmiki), ponovna gradnja, sprememba namembnosti z
možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev
okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
(6)
Zaradi členitve niza objektov pozidava parcele 881 v k.o. Ruše (oz.
parcel, ki bodo nastale po morebitni parcelaciji omenjene parcele) ni
dovoljena. |
Lega
objektov: |
(7)
Objekti v nizu in objekti dvojčki so lahko s skupno stranjo objekta ali
dvema skupnima stranema objekta s sosednjimi objekti na parcelni meji,
od ostalih morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(8) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(9) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(10)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(11)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:
- enodružinska hiša
ne sme presegati prostornine 850 m3,
razen pri
poslovno stanovanjski gradnji-dejavnost v objektu; |
- dovoljena je višina
objektov (K)+P+1 ali (K) +P+M; |
- kota pritličja je odvisna od namembnosti
gradnje in je lah ko max.
1 m nad obstoječim terenom. Pri gradnji na terenu z naklonom je lahko
klet nad višino terena v najnižji točki postavitve objekta; |
- pri
ponovni gradnji hiš v nizu ali dvojčkov je potrebno upoštevati višinske
in tlorisne gabarite sosednjih objektov. |
(12)
Izkoriščenost zemljišč mora težiti h gostoti nad 90-150 prebivalcev/ha.
|
(13)
Faktor zazidanosti zemljišča pri vrstnih hišah je do vrednosti 0,50,
pri hišah dvojčkih in individualnih hišah pa do vrednosti 0,4, faktor
izrabe zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je do vrednosti
Fiz = 1,0 pri vrstnih hišah v nizu ter 0,75 pri hišah dvojčkih in
individualnih hišah. |
(14)
Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zagotavljati min vsaj 1,5
kratnik funkcionalne površine ob objektih, na kateri je dovoljeno
postavljati nezahtevne in enostavne objekte. |
Oblikovanje objektov: |
(15)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno
nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe: |
- vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;
|
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv od
rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo
35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne so
dovoljene v naselju Ruše, v kolikor je to v enoti obstoječ vzorec;
|
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi oz. liniji objektov enotno oblikovane;
|
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- smer
slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč
vzorec odstopa od te oblike; |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(16)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta urbanim prostorom ali z odprtim prostorom, če je objekt
grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(17)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
- oblika
in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v
kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture;
- gradnja mora potekati fazno, tako da se širi
pozidana struktura od znotraj navzven;
- po enakem principu mora gradnji
slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
(18)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena-priporočene velikosti gradbenih
parcel eno stanovanjske enote - hiše je 500 m2
na ravnem terenu in 700 m2 na
terenu z nagibom do 25%. |
(19) Ob
robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih
parcel po objektih v naravi. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(20)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
-vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugi, če tako odloči občina);
|
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja mora imeti objekt individualno oz. dva
ali več objektov skupno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz
fekalij z gospodarsko javno službo; |
-
maksimalna oddaljenost objekta za priključitev na javno infrastrukturo
je 25 m. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna
priključitev objektov na vso GJI. Pri večjih novo zazidljivih površinah
morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke
dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(21) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe:
- v kolikor gradnja ali
ureditev posega v varstveni režim, je pri |
gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(22)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(23) V
delu EUP RU61 je dovoljena gradnja stanovanjskih enot v nizu, dovoljena
pa je tudi gradnja samostoječih individualnih stanovanjskih enot.
|
(24) Ne
glede na določila priloge 4 odloka so za vse EUP v tipu B določeni
obvezni deleži dejavnosti, po katerih mora znašati delež stanovanj
najmanj 60 % skupne bruto tlorisne površine (BTP) v EUP. Enako velja za
stanovanjska območja, za katera je predvidena priprava OPPN. Ta določila
ne veljajo za obstoječe dejavnosti. |
9.
člen |
(PIP
za EUP z večstanovanjskimi objekti – bloki - TIP C) |
(1) S
PIP-i za EUP z večstanovanjskimi objekti – bloki -TIP C se urejajo EUP
RU41, RU 50, RU51, RU52, RU53, v naselju Ruše ter BI13 v naselju
Bistrica ob Dravi. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj, podrobnejša
pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez
spremljajočih dejavnosti. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija, vzdrževanje,
dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti,
rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele,
namenjene gradnji ter novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
od manj zahtevnih objektov pa garaž v nizu. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje za dolžino vplivne
razdalje objekta ali vsaj 4 m. |
Odmiki
so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje
nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti,
intervencijski dostop ter higiensko sanitarni pogoji (osončenje novih in
obstoječih objektov). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte
gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.
|
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski
črti naselja oz. dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
dovoljena je max. višina objektov (nK)+P+4+M, višinski gabariti
objektov se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati;
|
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max. 1 m nad
obstoječim terenom; |
-pri
ponovni gradnji večstanovanjskih blokov je potrebno upoštevati višinske
in tlorisne gabarite sosednjih objektov. |
(11)
Izkoriščenost zemljišč mora težiti k gostoti nad 150 prebivalcev/ha.
|
(12)
Faktor zazidanosti zemljišča je do vrednosti 0,5, faktor izrabe
zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je do vrednosti Fiz=1,2,
lahko pa je tudi višji (do vrednosti 2,5), če je za EUP določena višja
etažnost. |
(13)
Velikost parcele je odvisna od namembnosti površin v objektu, vendar
največ 65 m2 površine
na stanovalca. |
Oblikovanje objektov: |
(14)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno
nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:
- vsi objekti in
prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma
sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;
|
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni oziroma kakovostni podobi v EUP, kritine morajo biti temnih barv
od rjave do opečno rdeče in v značilni teksturi opečnih strešnikov,
oziroma v skladu z obstoječim vzorcem v EUP, naklon naj bo 35-45°,
strehe dvokapne s čopi ali brez, enokapne ali ravne, v kolikor je to v
EUP oblikovalski vzorec (nove zazidave); |
- možno
je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov; |
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot
pripadajoče strešine; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi (členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve); |
-
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje fasadnih odprtin oken in drugih fasadnih elementov, naj
bo po vsej fasadi enovito in prilagojeno nizu ali kareju; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih
barv kot poudarkov; |
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(15)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku
urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(16)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
- oblika
in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v
kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam (naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo);
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice
objekta; |
-
gradnja v EUP mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od
znotraj navzven; |
- po
enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
(17)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena. Parcela mora zadovoljevati
nemoteno funkcionalnost stavbe ter zahteve po parkirnih in zelenih
površinah na stanovanjsko enoto. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni
na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod,
elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija ali drugi, če tako odloči
občina); |
-
maksimalna oddaljenost objekta za priključitev na javno infrastrukturo
je 25 m. Četudi razdalja objekta od omrežja GJI presega 25 m, je možna
priključitev objektov na vso GJI. Pri večjih novo zazidljivih površinah
morajo biti sekundarna omrežja izvedena tako, da omogočajo priključke
dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(20)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo). |
(21) Ne
glede na določila priloge 4 odloka so za vse EUP v tipu C določeni
obvezni deleži dejavnosti, po katerih mora znašati delež stanovanj
najmanj 70 % skupne bruto tlorisne površine (BTP) v EUP. Enako velja za
stanovanjska območja, za katera je predvidena priprava OPPN. Ta določila
ne veljajo za obstoječe dejavnosti. |
10.
člen |
(PIP
za EUP podeželskih naselij s kmetijami - TIP D) |
(1) S
PIP-i za EUP podeželskih naselij s kmetijami - TIP D se urejajo EUP RU05
v naselju Ruše, SM01 in SM03 v naselju Smolnik, BI04, BI05 in BI20 v
naselju Bistrica ob Dravi, BE05, BE08 in BE12 v naselju Bezena, LO01 v
naselju Log in FA01 v naselju Fala. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj, podrobnejša
pa kot površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem (SK). |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, kot so opredeljeni v
PRILOGI 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v PRILOGI 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
PRILOGI 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP. Med dopustnimi dejavnostmi se daje prednost
dejavnostim, ki so povezane s kmetijstvom (dopolnilne dejavnosti na
kmetiji). Te dejavnosti lahko dosegajo 70 %, vseh dejavnosti, kar pa ne
velja za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo
energije iz obno vljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno
dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne
površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo. Določila iz
predhodnih stavkov tega odstavka ne veljajo za obstoječe dejavnosti.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom ter možnost za širitev kmetije (vsaj ena
stranica novo umeščene kmetije v naselju mora mejiti na odprt prostor,
ki dolgoročno ni namenjen pozidavi). |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
dovoljena je višina stanovanjskega dela objektov na kmetiji v višini (K)
+P +(1) +M na ravnem terenu in (K)+P+M na terenu z naklonom ter višini
(K)+P pri ostalih objektih; |
- pri
poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K in P do 3,6 m, |
objekt
pa lahko presega višino sosednjih objektov do 10%; |
- višina
kolenčnega zida je max. 1m; |
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko |
max 1 m
nad obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih
objektih; |
- pri
gradnji na terenu z naklonom je lahko klet v nadzemni izvedbi v najnižji
točki postavitve objekta na teren, ostale kletne stranice objekta
morajo biti vkopane do dveh tretjin. |
(11)
Izkoriščenost zemljišč mora težiti k gostoti do 50 prebivalcev/ha.
|
(12)
Faktor zazidanosti parcele je do vrednosti 0,25, faktor izrabe stavbne
parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=0,5
|
(13)
Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zagotavljati poleg površine za
stanovalce še ustrezni del površine za gospodarski del kmetije.
|
Oblikovanje objektov: |
(14)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali arhitekturne krajine
Pohorje, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:
- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali
okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu
streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu
ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih
značilnostih prostora; |
-
tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja, značilna za arhitekturno
krajino (od 1:2 ali manjše, razen kvadratne zasnove); |
-
gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti prostorsko
ločeni ali ločeni s požarnim zidom, |
-
stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali
objekti pa v nizu ali obzidanem dvorišču umaknjeni v notranjost
parcele; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv od rjave
do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°,
strehe pa dvokapne s čopi ali brez. Drugačen tip strehe je dovoljen le v
primeru, da je predlagana streha obstoječ kakovosten vzorec v enoti ali
v primeru, da gre za nov niz objektov z istim tipom strehe v liniji
najmanj 6 novih objektov; |
-
objekti za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje
rastlin, v kolikor so v EUP okoljsko in prostorsko sprejemljivi, lahko
odstopajo od teh zahtev v tlorisni in višinski zasnovi, ne pa v
arhitekturni usklajenosti kmetije (streha, fasada), naklon strehe je
lahko od 22,5 do 45°, v kolikor je to obstoječa oblika v EUP;
|
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot
je osnovna strešina; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- smer
slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč
vzorec odstopa od te oblike; |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(15)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z urbanim prostorom ali z odprtim prostorom, če je
objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(16)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
- oblika
in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v
kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam: naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture;
- gradnja mora potekati fazno, tako da se širi
pozidana struktura od znotraj navzven;
- po enakem principu mora gradnji
slediti razvoj omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
(17)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena. Priporočene velikosti gradbenih
parcel ene enote-kmetije v m2:
|
Objekti na parceli |
RAVEN TEREN |
NAKLON do 25% |
Bivanjski del objektov |
400-600 |
500-700 |
Gospodarski del objektov |
800-1400 |
1000-1600 |
Dvorišče |
500 |
700 |
|
(18) Ob
robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih
parcel po objektih v naravi. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(19)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa, zakon morajo biti pri ključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako
odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je
gradnja manjše ČN za dva več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(20) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred narav nimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe,
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(21)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov, ter zagotavljati
varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam;
|
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopu interventnim
vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvieni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(22)
Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v kolikor so za to
izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. |
(23) V
EUP LO 01 je v območju med potokom in EUP LO 03 ter LO 02 dopustna
postavitev vzorčnih hiš. |
11.
člen (PIP za EUP s centralnimi dejavnostmi TIP G, H in I)
|
(1) S
PIP-i za območja centralnih dejavnosti se urejajo EUP RU01, RU04, RU21,
RU24, RU29, RU37, RU38, RU40, RU48, RU49, RU55, RU62, RU72, RU73, RU77
in RU79 v naselju Ruše, BI09 v naselju Bistrica ob Dravi, BE03 v naselju
Bezena. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje centralnih dejavnosti
(C), podrobnejša namenska raba kot osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU), v EUP brez bivanja pa kot druga območja centralnih
dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka, pri tem je potrebno upoštevati
razlike med tipi G, H in I. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja (razen novih bivalnih površin v drugih
območjih centralnih dejavnosti) in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP, pri tem je potrebno upoštevati razlike med tipi G, H in
I. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne, enostavne objekte in obstoječe objekte, ki že obratujejo oz.
v katerih se odvija dejavnost, vendar samo v primerih, ko se tlorisni
in višinski gabariti teh obstoječih objektov ne spreminjajo.
|
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati funkcijo objektov in ostalih ureditev ter
ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v
skladu s predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti
posameznih dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen
z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
tlorisna velikost objektov ni enovita in je odvisna od namembnosti
objekta, potrebnih načrtovanih zmogljivosti, |
-
dovoljena je max.višina objektov (nK)+P+3+(M). Višinski gabariti
objektov se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati, pri tem je
višina poslovnih etaž (razen pri objektih z delavnicami oz. s
proizvodnimi obrati) do 3,6 m; |
-
gradnja kleti je dovoljena v kolikor ne posega v podtalnico ali poplavno
območje; |
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad
obstoječim terenom; |
- pri
gradnji na terenu z naklonom je lahko 1. klet v najnižji točki objekta v
nadzemni izvedbi, ostale strani kleti objekta pa morajo biti vkopane do
dveh tretjin višine; |
- pri
ponovni gradnji objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne
gabarite sosednjih objektov. |
(11)
Izkoriščenost zemljišč mora ustrezati predpisom posameznih dejavnosti.
|
(12)
Faktor zazidanosti zemljišča je do vrednosti 0,5, v območjih mestnih
jeder z bivanjem pa do 0,6, faktor izrabe zemljišča (upoštevan le
nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=1,2 pri območjih z bivanjem
in max. vrednosti 1,6 v ostalih območjih. |
(13)
Velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih (manipulativne ovršine in skladišča,
parkirna mesta, zelene površine). |
Oblikovanje objektov: |
(14)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno
nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe: |
- vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tra dicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora;
|
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv in
trajno od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, naklon
naj bo 30-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez, enokapne, večkapne
ali ravne, ki so dovoljene, v kolikor je to v enoti obstoječ vzorec;
|
- možno
je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov; |
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot
pripadajoče strešine; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve; |
-
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje fasadnih odprtin oken in drugih fasadnih elementov, naj
bo po vsej fasadi enovito in prilagojeno nizu ali kareju; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih
barv kot poudarkov; |
- glavni
vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti
na glavni fasadi objekta, ki mora biti mesto tvorno oblikovana;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(15)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku
urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(16)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:
- parcelacija mora
funkcionalno in morfološko nadaljevati obstoječi vzorec naselja;
|
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice
objekta. |
(17)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena. Parcela mora zadovoljevati
nemoteno funkcionalnost objektov. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija ali tudi energetsko omrežje, če tako
odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je
gradnja manjše ČN za dva ali več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta, za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden, OPPN se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(20)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju, |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(21) Pri
EUP je potrebno navedene pogoje upoštevati selektivno, v skladu z
določbami iz prilog in zgoraj navedenimi PIP. |
(22)
Dopustni deleži dejavnosti v posameznih EUP so naslednji:
- v EUP RU 01
lahko deleži dejavnost, ki so za tip enote dopustne
po prilogi 4, zaseda 60 % BTP. Izmed vseh dejavnosti lahko zasedajo
dejavnosti skupine I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, 80 % od
vseh dejavnosti. Za delež površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V
primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna gradnja stanovanj. Določila
glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in
površine, ki jih zasedajo); |
- v EUP
Ru 04 lahko delež dejavnosti, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4,
zaseda 60 % BTP. Izmed vseh dejavnosti naj zasedajo dejavnosti skupine
I, ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, 80 %. Za delež površin,
namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je
dopustna gradnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za
obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);
|
- v EUP
Ru 21 lahko od vseh dejavnosti, ki so dopustne po prilogi 4 odloka,
največji delež (80 % BPT) zasedajo dejavnosti skupine Q in znotraj te
skupne 86. V EUP bivanje ni predvideno. Določila glede deležev ne
veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih
zasedajo); |
- v EUP
RU24 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti skupine P ki so za tip enote
dopustne po prilogi 4. V EUP se nahaja en stanovanjski objekt, ki se
lahko znotraj iste gradbene parcele tudi nadzida, dozida, v kolikor so
izpolnjeni pogoji za oblikovanje za tipe enot A ali B. Določila glede
deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in
površine, ki jih zasedajo); |
- v EUP
RU29 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti skupin C, G, J, F,L in N, ki so
za tip enote dopustne po prilogi 4. Določila glede deležev ne veljajo
za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz. stanovanja); |
- v EUP
RU37 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po
prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip
enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne
veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz. stanovanja);
|
- v EUP
RU38 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po
prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip
enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne
veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz. stanovanja);
|
- v EUP
RU 40 lahko največji delež (skupaj 60 % BTP) zasedajo dejavnosti
skupine I, O, P (znotraj te 85.1), Q (znotraj te 87), R (znotraj te 90)
ki so za tip enote dopustne po prilogi 4. Ostale dejavnosti, ki so za
tip enote dopustne po prilogi 4, lahko dosegajo 10 % BTP. Za delež
površin, namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP
ni, je dopustna gradnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za
obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in stanovanja); |
- v
enoti RU 46 lahko v delu, ki je z veljavnim ureditvenim načrtom namenjen
objektom in površinam za osnovno šolo, dejavnosti izobraževanja (šifra P
v prilogi 4 tega odloka) in dejavnosti, povezane z izvajanjem dejavnosti
izobraževanja oz. tiste dejavnosti, ki služijo dejavnostim
izobraževanja, zasedajo 80 % BTP; |
- v EUP
RU49 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po
prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti pa 40 %. V EUP
bivanje ni predvideno. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe
stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);
|
- v EUP
RU62 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po
prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip
enote dopustne po prilogi 4 pa 10 % BTP. Za delež površin, namenjenih
bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je dopustna
gradnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje
(obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo); |
- v EUP
RU72 lahko delež dejavnosti skupin I, ki so za tip enote dopustne po
prilogi 4, zaseda 60 % BTP, delež ostalih dejavnosti, ki so za tip
enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP v EUP. Za delež površin,
namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je
dopustna gradnja stanovanj. Določila glede deležev ne veljajo za
obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo);
|
- v EUP
RU73 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti skupine I, ki so za tip enote
dopustne po prilogi 4. Določila glede deležev ne veljajo za obstoječe
stanje (obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo); |
- v EUP
RU77 lahko skupaj 60 % BTP zasedajo dejavnosti skupin C, G, J, F,L, N,
ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, ostale dejavnosti, ki so za
tip enote dopustne po prilogi 4, pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne
veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in stanovanja);
|
- v EUP
RU79 lahko skupaj 60 % BTP zasedajo dejavnosti skupin C, G, J, F,L, N,
ki so za tip enote dopustne po prilogi 4, ostale dejavnosti, ki so za
tip enote dopustne po prilogi 4 pa 10 % BTP. Določila glede deležev ne
veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti in stanovanja ki jih
zasedajo). V kolikor stopnja hrupa ne presega stopnje, dopustne za III.
cono varstva pred hrupom in so izpolnjeni drugi bivalni pogoji, je
mogoče v coni locirati stanovanja. V predhodnem stavku navedene pogoje
je potrebno ugotoviti s strokovno oceno, ki jo po naročilu investitorja
pripravi usposobljena institucija, ki ima pooblastilo za pripravo
poročil o vplivih na okolje; |
- v EUP
BI09 lahko dejavnosti skupin G, I, J, F,L, M, N, ki so za tip enote
dopustne po prilogi 4, zasedajo skupaj 80 % BTP. Za delež površin,
namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je
dopustna gradnja stanovanj; |
- v EUP
tipa H, BE 03, lahko dejavnosti skupin C, G, J, F,L, M, N, ki so za tip
enote dopustne po prilogi 4, zasedajo skupaj 80 % BTP. Določila glede
deležev ne veljajo za obstoječe sta |
nje
(obstoječe dejavnosti in površine, ki jih zasedajo). |
12.
člen |
(PIP
za EUP z območji proizvodnih dejavnosti TIP J1, J2 in J3) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti se
urejajo EUP RU02, RU25, RU26, RU33, RU74 in RU78 v naselju Ruše in BI08
v naselju Bistrica ob Dravi. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje proizvodnih dejavnosti,
podrobnejša pa kot površine za industrijo (IP), ki so namenjene
industrijskim dejavnostim. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka, pri čemer je potrebno upoštevati
razlike med tipi. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP,
pri čemer je potrebno upoštevati razlike med tipi J1, J2 in J3.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja, dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:
- velikost objektov
se določi glede na proizvodni proces in na podlagi
potreb; |
- višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici;
|
-
najvišja višina objektov je do (nK)+P+1+M ali K+P+2 s tem da je višina
prostorov lahko višja od 3,6 m in je prilagojena tehnološkemu procesu;
|
-
pisarniški, upravni prostori, laboratoriji, itd. so lahko tudi več
etažni, vendar ne višji od 50% osnovne višine ostalih objektov;
|
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad
obstoječim terenom. |
(11)
Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,6 (dovoljeno do
vrednosti 0,8 v območjih z obstoječo večjo vrednostjo faktorja
zazidanosti), faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni
deli stavbe) je max vrednosti Fiz =1,2. |
(12)
Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zadovoljevati potrebe
tehnološke procesa ter dopolnilnih in razbremenilnih (zelenih) površin.
|
Oblikovanje objektov |
(13)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in jih kvalitetno
nadgrajevati ter mora upoštevati naslednje določbe: |
- vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tra dicionalnim
oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po
stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih
prostora; |
-
objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor ali javni prostor
v ostalih naseljih (ob upoštevani gradbeni liniji) morajo biti po
zasnovi, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s
preostalo pozidavo širšega prostora; |
- gornje
določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito
višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi), ki jih je potrebno
oblikovati kot kakovostno prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke
identifikacije; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti naj
bodo umeščene ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v
notranjost proizvodnih kompleksov; |
-
dovoljeno je združevanje objektov v nize in kareje; |
-
tehnološki objekti so praviloma objekti večjih tlorisnih dimenzij, ki
nekajkrat presegajo višino, tako da naj bodo izrazito horizontalno
poudarjeni; |
-
pokriti naj bodo z ravno, enokapno ali večkapno streho minimalnega
naklona; -barva fasad in kritine naj bo v naravnih barvnih tonih in ne
sme kontrastno izstopati iz okolja; |
-
prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade. |
(14)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku
urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(15)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
- oblika
in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec parcelacije, v
kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture; |
-
gradnja mora potekati fazno, tako da se širi pozidana struktura od
znotraj navzven; |
- po
enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
(16)
Velikost parcel ni določena in je odvisna od zahtev tehnološkega
postopka posameznih vrst proizvodnje. |
(17) Ob
robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih
parcel po objektih v naravi, povečano površino kot jo zahteva tehnološki
postopek morajo investitorji ozeleniti. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako
odloči občina); |
- za
potrebe tehnološkega procesa pa ima lahko posamezno območje lastno
preskrbo s tehnološko vodo; |
- če
tehnološki proces zahteva predčiščenje odpadnih vod, je potrebno v
območju proizvodnje zgraditi ČN, pred izpustom teh vod v komunalno ČN;
|
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS; |
- na
območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
- dopustna gradnja ne sme ogrožati
varstvenih območij naravnih in kulturnih vrednot, varstva okolja,
naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Varovanje zdravja
|
(20)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopu interventnim
vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(21)
Dopustno je spreminjanje proizvodnje v posameznih delih večjih območij,
ali v celotnem območju pod pogoji, ki so navedeni v zgornjih odstavkih.
|
(22) Ne
glede na zgoraj navedena določila in priloge so v EUP št. BI 08 dopustne
že obstoječe dejavnosti v enoti. Nove dejavnosti je v to enoto mogoče
umestiti, v kolikor iz strokovne ocene vplivov dejavnosti na okolje
izhaja, da nova dejavnost ne bo poslabšala bivalnih pogojev prebivalcev
v soseščini. Strokovno presojo je v primeru preverjanja ustrezne
dejavnosti (tudi prekonstruiranja obstoječe proizvodnje v drugo
proizvodnjo), dolžan predložiti investitor, ki nosi tudi stroške
priprave strokovne ocene. |
(23) V
tipih EUP J1, J2, J3 ni omejitev glede deleža dejavnosti, ki so
dopustne po prilogi 4. |
13.
člen |
(PIP
za EUP z območji posebnih dejavnost TIP K-turizem) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za posebna območja se urejajo EUP RU03 v
naselju Ruše in AG01 v turistično rekreacijskem območju Areh-Faleževo.
|
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje posebnih dejavnosti,
podrobnejša pa kot površine za turizem BT, ki so namenjene bivanju z ali
brez spremljajočih dejavnosti. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne, enostavne objekte in obstoječe objekte, ki že obratujejo oz.
v katerih se odvija dejavnost, vendar samo v primerih, ko se tlorisni
in višinski gabariti teh obstoječih objektov ne spreminjajo.
|
(7)
Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego
objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so
regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri
novogradnjah upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino
peš hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje
avtomobila. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu
OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju;
nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski
črti naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
- mora
upoštevati funkcijo in načrtovano zmogljivost objektov; |
-
dovoljena je višina objektov (nK)+P+3 ali (K)+P+1+nM (niz ka mansarda);
|
- višina
etaž mora upoštevati zahtevane vrednosti za posamezne dejavnosti;
|
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad
obstoječim terenom, pri gradnji na nagnjenem terenu je dopustna gradnja
K1 v nadzemni izvedbi, ostale stranice objekta in nižje kleti pa v
podzemni izvedbi. |
(11)
Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,40, faktor izrabe
stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti
Fiz=1,6. |
(12)
Velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih-manipulativne in razbremenilne
površine, parkirna mesta, zelene površine. |
Oblikovanje objektov: |
(13)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali arhitekturne krajine
Pohorje, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:
- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim ali sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po
stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih
prostora; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv in trajno
nebleščečih odtenkov od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim
vzorcem, naklon naj bo 3045°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez,
enokapne, večkapne ali ravne, so dovoljene, v kolikor je to v EUP
obstoječ vzorec ali v večjem območju nove pozidave; |
- možno
je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov; |
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot
pripadajoče strešine; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- smer
slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in vzporedna s
plastnicami prostora, razen ko prevladujoč vzorec odstopa od te oblike;
|
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi (oblikovanje in horizontalna ter vertikalna
členitev fasad, strukturiranje fasadnih odprtin, okna, portali, stebri,
nadstreški, balkoni, ograje, fasadno dekoracijo ter barve); |
-
oblikovanje fasad naj bo po vsej fasadi enovito in prilagojeno nizu ali
kareju; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih
barv kot poudarkov; |
- glavni
vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti
na glavni fasadi objeta, ki mora biti mesto tvorno oblikovana;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(14)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku
urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(15)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
-
parcelacija mora funkcionalno in morfološko nadaljevati obstoječi
vzorec naselja; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice
objekta. |
(16)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(17)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro:
- vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo
biti priključeni
na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod,
elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje,
če tako odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS), dovoljena pa je
gradnja manjše ČN za več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
- na
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
-če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(18) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(19)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju, |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo). |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(20) Pri
EUP je potrebno navedene pogoje upoštevati selektivno, v skladu z
določbami iz prilog in zgoraj navedenimi PIP. |
(21) V
EUP RU03 lahko 80 % BTP zasedajo dejavnosti sku-pine I, ki so za tip
enote dopustne po prilogi 4. |
14.
člen |
(PIP
za EUP z območji posebnih dejavnosti TIP L1 in L2 - športni centri) |
(1) S
PIP-i za posebna območja se urejajo RU17, RU19, RU20 in RU23 (športni
center v naselju Ruše) ter EUP RU12, RU14 (ureditev športno
rekreacijskega območja Matavškovo) ter DD16 (zelene površine Bistriškega
zatoka). |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje posebnih dejavnosti,
podrobnejša pa kot površine športnih centrov BC, to so športne površine
in objekti, namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam in
zelene površine (ZS). |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4
odloka o OPN Ruše, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP. V tipih EUP L1, L2 naj znaša delež dejavnosti skupine R
80 % vseh dejavnosti. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov in
ureditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih
objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z
možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev
okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne, enostavne objekte in obstoječe objekte, ki že obratujejo oz.
v katerih se odvija dejavnost, vendar samo v primerih, ko se tlorisni
in višinski gabariti teh obstoječih objektov ne spreminjajo.
|
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; |
- nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti
zahtevami posameznih dejavnosti v EUP. |
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
velikost objektov ni enotno opredeljena in je odvisna od tipologije
gradnje, |
-upoštevati je potrebno funkcijo in načrtovano zmogljivost objektov,
|
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad
obstoječim terenom. |
(11)
Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,40, faktor izrabe
stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti
Fiz=1,00. |
(12)
Velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostihmanipulativne in razbremenilne
površine, parkirna mesta, zelene površine. |
Oblikovanje objektov: |
(13)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše, jih kvalitetno
nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe: |
- vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim ali
sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP po stavbni prostornini,
višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in
teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani
opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
-
obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
oziroma kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv in trajno
nebleščečih odtenkov od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim
vzorcem, naklon naj bo 3045°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez,
enokapne, večkapne ali ravne so dovoljene, v kolikor je to v EUP
obstoječ vzorec ali v večjem območju nove pozidave; |
- možno
je kombiniranje dvokapnih in enokapnih streh z ravnimi, predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov in zimskih vrtov; |
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, enakih naklonov kot
pripadajoče strešine; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna
členitev fasad, strukturiranje fasadnih odprtin, okna, portali, stebri,
nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve, |
-
oblikovanje fasad naj bo po vsej fasadi enovite in prilagojeno nizu ali
kareju; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
dovoljeno je tudi sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih
barv kot poudarkov; |
- glavni
vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti
na glavni fasadi objeta, ki mora biti mesto tvorno oblikovana;
|
-
objekti, ki zaradi svojih tehničnih značilnosti predstavljajo nov
višinski poudarek v prostoru, morajo biti nižji od obstoječih dominant
in kvalitetno oblikovani kot nov prostorski poudarek (svetilni stolpi);
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(14)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP urbanem prostoru, hkrati pa mora oblikovno in
funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z odprtim prostorom, če je
objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(15)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
-
parcelacija mora funkcionalno in morfološko nadaljevati obstoječi
vzorec ureditev in pozidave; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture ter možnost interventnega dostopa na vse stranice
objekta. |
(16)
Velikost parcel je določena z vrsto gradnje in lego glede na EUP in
naklonom terena. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(17)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako
odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je
gradnja manjše ČN za več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(18) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(19)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi.
|
Posebnosti in dodatni pogoji |
(20) Za
podrobnejšo namensko rabo ZS v območju športnega centra so dovoljene le
dejavnosti določene za namensko rabo ZS v prilogi 4 tega odloka in njej
pripadajoči objekti ter ureditve po namembnosti. |
(21) Pri
EUP RU13 je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz izključujoče
sorabe tega območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami in so navedene v nadaljevanju tega odloka. |
(22) V
tipih EUP L1, L2 lahko znaša delež dejavnosti skupine R 80 % vseh
dejavnosti. |
15.
člen |
(PIP
za EUP zelenih površin in gozda v naseljih - TIP M) |
(1) S
PIP-i za EUP zelenih površin in gozda v naseljih - TIP M se urejajo EUP
RU58, RU65, RU66 v naselju Ruše in BI10, BI21 v naselju Bistrica ob
Dravi. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih površin,
podrobnejša pa kot parkovne površine (ZP), ki so namenjene urejenim
območjem odprtega prostora v urbanih naseljih in druge urejene zelene
površine v naseljih (ZD), kot zaščitni pasovi, obrečna zarast in
ostanki gozdov za zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje. V kolikor regulacijske črte
niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca
postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora
slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela
naselja ali ulice. |
(8)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
|
Velikost objektov: |
(9)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
dovoljena je višina objektov P; -kota pritličja je odvisna od
namembnosti gradnje in je lahko max. 1 m nad obstoječim terenom;
|
- faktor
zazidanosti z objekti, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine,
je do vrednosti 0,20. |
Oblikovanje objektov: |
(10)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in jih kvalitetno
nadgrajevati. |
(11) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po
stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih
prostora. |
(12) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti
medsebojno oblikovno usklajeni. |
(13)
Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
oziroma kakovostni podobi v naselju, kritine naj bodo temnih barv in
trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim
vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez,
enokapne ali ravne so dovoljene v naselju Ruše, v kolikor je to v enoti
obstoječ vzorec. |
(14) Pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče
okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje,
fasadna dekoracija ter barve. |
(15) Ob
robovih EUP morajo biti stični robovi z urbano strukturo. |
(16)
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij, razen v parkovnih ureditvah in
območjih namenjenih botaničnim vrtovom. |
Parcelacija |
(17)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture; |
-
urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost
javnih zelenih površin ali površin v drugi funkciji v smeri vstopanja v
ureditev proti obodu; |
- po
enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne
infrastrukture, v kolikor je predvidena (kanalizacija, javna
razsvetljava, ureditev pešaških poti in počivališč); |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina); |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(20)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno
osvetlitev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa
funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopu interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(21) Po
enakih PIP se urejajo tudi manjša območja zelenih površin v EUP RU06,
RU25, RU51. |
4.2.
Prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor |
16.
člen |
(PIP
za EUP za območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske
infrastrukture v naseljih in v odprtem prostoru TIP P1, P2, P3, R in S)
|
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja zelenih površin se urejajo
RU81 (energetsko območje v naselju Ruše), SM04 (območje površin za
mirujoči promet v naselju Smolnik) , BI07 (čistilna naprava v naselju
Bistrica ob Dravi), FA02 (hidroelektrarna Fala), območja državnih cest
v naseljih DC01, DC02, DC03, DC 04, DC06, DC08, DC09, DC10, DC11, DC12,
DC14, DC15, DC16, DC17, DC18 ter območja državnih železnic DZ01, DZ02,
DZ03, DZ05, DZ06, DZ07, DZ08 v naseljih in v odprtem prostoru.
|
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje energetskih površin (E),
kot območje okoljske infrastrukture (O) in kot območje prometnih
površin, podrobnejša, ki izhaja iz slednje, pa kot površine cest (PC),
ostale prometne površine (PO) namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (n.pr.
prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega
prometa, površine za mirujoči promet…) ter površine železnic (PŽ).
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov in
ureditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih
objektov in ureditev, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba
namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in
dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter
nadgradnja infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje. V kolikor regulacijske črte
niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca
postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora
slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela
naselja ali ulice. |
(8)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(9)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipolo gijo
gradnje objektov in naprav posamezne vrste GJI;
- novi objekti in naprave
višinsko ne smejo izstopati iz okolja, razen ko njihovo višino določa
tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo
postaje in drugi podobni objekti); |
-
zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in
predvidenim razvojem; |
-
objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških
procesov, za katere so grajeni. |
Oblikovanje objektov: |
(10)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali arhitekturne krajine
Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati. |
(11) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici,
zlasti ob stičnih površinah po stavbni tipologiji, višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovanih značilnostih prostora. |
(12) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni, enako morajo biti poenotena posamezna omrežja,
naprave in tipologija objektov. |
(13)
Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov
v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v
prostoru. |
(14) Pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče
okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje,
fasadna dekoracija ter barve. |
(15) Ob
robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in
krajinske značilnosti posameznih območij. |
(16)
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhiekturni elementi
in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij, razen v parkovnih ureditvah in
območjih, namenjenih botaničnim vrtovom. |
Parcelacija |
(17)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
-
parcelacija mora omogočati nemoteno izvajanje obstoječe ali predvidene
dejavnosti v prostoru; |
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture; |
-
urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost
javnih infrastrukturnih površin v smeri vstopanja v ureditev proti
obodu; |
-po
enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne
infrastrukture, v kolikor je predvidena (ureditev dostopnih,
energetskih in ostalih predvidenih omrežij). |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro:
- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči
občina); |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(20)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno
osvetlitev, prevetritev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in drugimi
emisijami v prostor in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, v
kolikor so vključene v sistem delovanja ali rabe posamezne vrste
infrastrukture; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati z izvajanjem posebnih
protipožarnih ukrepov, s primernim odmikom objektov in ureditev, varnimi
potmi in dostopu interventnim vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(21) Pri
posameznih ureditvah je potrebno dodatno upoštevati tehnične zahteve
posamezne dejavnosti. |
(22) V
območjih prometne infrastrukture v naseljih je dovoljena gradnja javne
razsvetljave in ločenih pešakih, kolesarskih in drugih koridorjev.
|
(23)
Izven naselij je osvetlitev dovoljena le na prometnih stičiščih v
skladu s tehničnimi pogoji izvajalca, enako gradnja posebnih koridorjev
za umirjeni promet ob državnih prometnicah. |
(24) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti soglasje pristojnega ministrstva k lokaciji oz. gradnji
takšnega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(25) V
območjih obstoječih pravnih aktov, je potrebno upoštevati omejitve, ki
jih ti akti predvidevajo za posege v prostor. |
4.3.
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditve in gradnjo v krajini |
17.
člen |
(PIP
za EUP za območja avtohtone gradnje v odprtem prostoru tip O1, O2, O3 in
O4) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja avtohtone gradnje v odprtem
prostoru se urejajo EUP FK01, FK02, FK03, FK04,FK05, FK06, FK07 (območje
kulturne krajine v naselju Fala), DD01, DD02, DD03, DD04, DD05, DD06,
DD07, DD08, DD09, DD13, DD14, DD15, DD16, DD17, DD18 v odprtem prostoru
Dravske doline, območja EUP PO01, PO02. PO03, PO04, PO05, PO06, PO07,
PO08, ter enote dolgoročne širitve naselij RU82, RU83, RU85, RU89, RU91,
RU92, RU93, BE16, BI26, BI27. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč,
podrobnejša pa kot površine razpršene poselitve (A), z avtohtonim
poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem ter ostalim dejavnostim v območjih
nizke gostote pozidave, samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter v
drugih oblikah manjših naselij (manjša gručasta naselja). Od namenske
rabe se pojavlja tudi območje posebnih dejavnosti s podrobnejšo
opredelitvijo površin za turizem (BT) kot večjo površino, namenjeno
dopolnilni gradnji na turistični kmetiji. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, kot so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija, vzdrževanje,
dozidava, nadzidava obstoječih objektov, ponovna gradnja, dopolnilna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti,
rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele,
namenjene gradnji. |
(6) Na
stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A), določenem v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN, je poleg zgoraj naštetih posegov
dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega, kmetijskega objekta in
objektov za dopolnilno dejavnost, oziroma gradnja objektov enake
namembnosti kot so obstoječi objekti. Razdalja med posameznimi objekti
praviloma ne sme presegati 15 m, razen, ko je večja razdalja pogojena z
manj primernimi terenskimi pogoji. |
Določbe
v prejšnjih odstavkih dovoljenih dejavnosti in objektov po namenu,
določenih v prilogah k odloku, pa po dodatnih pogojih nosilcev urejanja
prostora ne veljajo za izjemi, navedeni v nadaljevanju tega odstavka,
kjer je: |
- na
delu parcele št. 463/1 v K.o. Lobnica dovoljeno graditi |
objekte
za dopolnilno dejavnost na kmetiji: žaga, tesarstvo, izdelava montažnih
hiš, postavitve vzorčnih izdelkov dopolnilne dejavnosti in objekta za
turizem (št. posega v postopku sprejemanja OPN Občine Ruše: S 125/1);
|
- na
parcelah št. 677, 673/1, 673/2 v K.O. Smolnik dovoljeno graditi objekt
za turistično dejavnost in prostor za skladiščenje biomase (št. posega
v postopku sprejemanja OPN Občine Ruše: S 113/2); |
- na
parceli št. 376/1 v K.o. Smolnik dovoljeno graditi objekt za spravilo
krme (št. posega v postopku priprave OPN: S 119/1). |
Lega
objektov: |
(7)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje sosednjega lastnika
vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne
poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje).
Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne
infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte. |
(8) Lega
objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in
gradbene linije, ki mora pri novogradnjah upoštevati min. širino odmika
5 m od regulacijske linje (javne ceste) za nemoten osebni dovoz in
parkiranje avtomobila. |
(9) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(10)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(11)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
tlorisna zasnova naj upošteva razmerja stranic Pohorske arhitekturne
krajine in arhitekturne krajine Ruše-Maribor ali jih kvalitetno
nadgrajuje; |
- pri
domačijah v gručah so tlorisi lahko podaljšani (1:1,7-1:3); |
-
dovoljena je višina stanovanjskega dela objektov na kmetiji v etažnosti
(K) +P (1) +M na ravnem terenu in (K)+P+M na terenu z naklonom ter
višini (K)+P pri ostalih objektih; |
- pri
poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K in P do 3,6 m, objekt pa
lahko presega višino sosednjih objektov do 10%; |
- višina
kolenčnega zida je max. 1m; |
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad
obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih
objektih; |
- pri
gradnji na nagnjenem terenu je klet v najnižji točki postavitve objekta
v nadzemni izvedbi, ostale stranice objekta pa morajo biti vkopane do
višine 2/3; |
- faktor
zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,20, faktor izrabe parcele
(upoštevani so le nadzemni deli stavbe pa do vrednosti 0,40.
|
Oblikovanje objektov: |
(12)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali iz arhitekturne
krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati oziroma upoštevati
naslednje določbe;
- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo
prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP
odprtega prostora ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen,
barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora; |
-
gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti medsebojno
ločeni – vsaj požarni zid; |
-
stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru ali
dovozu, ostali objekti pa v nizu ali obzidavi dvorišča umaknjeni v
notranjost parcele; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni, |
- strehe
so izrazito široke, dvokapne s čopi ali brez, naklon naj bo 35-45°;
|
- smer
slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč
vzorec odstopa od te oblike, |
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot
je osnovna strešina; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
-
kritine naj bodo temnih barv in trajno nesijočih odtenkov, rjave do
opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, lahko tudi lesena kritina;
|
-
objekti za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje
rastlin, v kolikor so v EUP okoljsko in prostorsko sprejemljivi, lahko
odstopajo od teh zahtev v tlorisni in višinski zasnovi, ne pa v
arhitekturni usklajenosti kmetije (streha, fasada), naklon strehe se
lahko znižuje do nagiba 22,5°; |
- enako
lahko odstopajo objekti in ureditve z javno funkcijo, ki se morajo v
velikosti podrejati tehničnim zahtevam posameznih dejavnosti, oblikovno
pa značilnostim v kulturni krajini; |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve in materiali; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(13)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku
urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(14)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
- oblika
in velikost parcel morata nadaljevati ačeti vzorec poselitve, v kolikor
se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu; |
- oblika
parcel mora slediti terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do
parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo;
|
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in
gradnjo infrastrukture), odstopanja so dopustna pri gradnjah v okviru
celkov. |
(15)
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena. |
Priporočene max. velikosti gradbenih parcel za enoto (kmetijsko) v m2 |
|
Objekti na parceli |
RAVEN TEREN |
NAKLON do 25% |
Bivanjski del objektov |
400-600 |
500-700 |
Gospodarski del objektov |
800-1400 |
1000-1600 |
Dvorišče |
500 |
700 |
Počitniški objekti |
200-300 |
350 |
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(16)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti pri ključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko omrežje, če tako
odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS, dovoljena pa je
gradnja manjše ČN za več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(17) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(18)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno
osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopi interventnim
vozilom; |
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(19)
Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v skladu s predpisi,
ki urejajo področje, v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in
okoljski pogoji. |
(20) V
EUP PO03, PO04, PO05, PO06, PO07, PO08, ki so opredeljena kot
vinogradniška območja, je možna gradnja objektov za potrebe
vinogradniške obdelave v skladu s predpisi, ki urejajo to področje
(pogoj je obdelava 3000 m2 vinograda).
|
(21)
Gradnja objektov za potrebe opravljanja vinogradniške ali druge
intenzivne kmetijske dejavnosti na drugih kmetijskih zemljiščih je
dovoljena v skladu s predpisi, v kolikor lastnik izpolnjuje tretjinski
pogoj površine (1000 m2)
za gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih. |
(22)
Umestitev nove kmetije v odprti prostor mora lastnik utemeljevati z
lastno ali najemno površino in programom proizvodnje, potrjenim od
strokovne kmetijske službe, ki ob predvideni kmetijski proizvodnji
zagotavlja minimalno plačo enega zaposlenega na kmetiji. |
(23) Ne
glede na vrste dopustnih dejavnosti iz priloge 4 ter objektov iz priloge
2 in 3 tega odloka, je v območjih razpršene poselitve (razen v
vinogradniških območjih) dopustna gradnja novih objektov pod pogojem, da
površine za kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter dopolnilne dejavnosti
na kmetiji zasedajo najmanj 50 % BTP objekta. Obstoječi objekti lahko
ohranijo svojo namembnost, prav tako se lahko vzdržujejo, dozidajo ali
nadzidajo do 50 % BTP obstoječega objekta ter v novo površino razširijo
obstoječo rabo objekta (npr. bivanje). Izjema je parcela št. 351/1 v
K.O. Lobnica, kamor se zaradi funkcionalnosti seli del stanovanjskih
površin na bližnji kmetiji, predhodno predviden na parceli št. 363 v
K.o. Lobnica. |
(24) Ne
glede na vrste dopustnih dejavnosti iz priloge 4 ter objektov, razvidnih
iz prilog 2 in 3 tega odloka, v območju parcele št. 349/4 v K.O.
Bistrica pri Rušah gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna,
prav tako ni dopustno spreminjanje namembnosti obstoječih objektov v
stanovanjske objekte. |
(25)
Površina novih objektov in naprav energetskih sistemov za proizvodnjo
energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost
na kmetiji, mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob
katere se umeščajo. |
(26)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za potrebe
kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
|
18.
člen |
(PIP
za EUP za razpršeno gradnjo v odprtem prostoru tip O1, O2, O3 in O4) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za razpršeno gradnjo v odprtem prostoru
se urejajo zakonito zgrajeni objekti izven poselitvenih območij v EUP
FK01 do FK05 območje kulturne krajine v naselju Fala, DD01 do DD18, v
odprtem prostoru Dravske doline, EUP od PO01 do PO09 ter območja
razpršene gradnje v ostalih EUP odprtega prostora. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba objektom razpršene gradnje v EUP na območju krajine ni
opredeljena, objekti so prikazani v kartografskem delu OPN kot
informacija o dejanskem stanju v prostoru brez določenega stavbnega
zemljišča. Posege je mogoče izvajati le na funkcionalnem zemljišču,
opredeljenem v veljavnem upravnem dovoljenju za postavitev objekta ali
na zemljišču, ki obsega 1,5 kratno velikost stavbišča, v kolikor so bili
objekti zgrajeni pred letom 1967. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno na funkcionalnem zemljišču graditi objekte z
namembnostjo, kot so opredeljeni v prilogi 2 tega odloka in nezahtevne,
enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka.
|
(4)
Dovoljeno je prepletanje bivanja in dejavnosti, ki so opredeljene v
prilogi 4 tega odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno
dejavnost v EUP. |
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija, vzdrževanje,
dozidava, nadzidava obstoječih objektov, ponovna gradnja, dopolnilna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti,
rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele,
namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje sosednjega lastnika
vsaj 4 m. Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne
poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje).
Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne
infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v
prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske
linije, gradbene linije in gradbene meje ter mora pri novogradnjah
upoštevati min. širino peš hodnika 1,2 m ali 5 m in širino peš hodnika
od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila.
V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8) Lega
objektov mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju
parcele, namenjene gradnji, razen v primerih, kjer je mirujoči promet
urejen z drugim režimom. |
(9)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(10)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
-
velikost objektov se pri ponovni gradnji lahko poveča za 10% višinske in
tlorisne zasnove; |
- višina
kolenčnega zida je max. 1m; |
- kota
pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m nad
obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih
objektih; |
- pri
terenu z naklonom je lahko gradnja kleti v nadzemni izvedbi v najnižji
točki postavitve objekta na teren, ostale stranice pa morajo biti
vkopane do 2/3 višine; |
- faktor
zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti 0,40, faktor izrabe parcele
(upoštevani le nadzemni deli stavb) pa do vrednosti 1,2. |
Oblikovanje objektov: |
(11)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ali iz arhitekturne
krajine Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati oziroma upoštevati
naslednje določbe:
- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo
prilagoditi |
tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP
odprtega prostora ali okolici po stavbni prostornini, višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovanih značilnostih prostora; |
- vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni; |
- strehe
so izrazito široke, dvokapne s čopi ali brez, naklon naj bo 35-45°;
|
- smer
slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč
vzorec odstopa od te oblike; |
-
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot
je osnovna strešina; |
- sončni
zbiralniki ne smejo presegati višine slemena; |
-
kritine naj bodo temnih barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do
opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem, lahko tudi lesena kritina;
|
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi-členitev, okna, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve in materiali; |
- barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti
usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine;
|
-
prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;
|
-
prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij. |
(12)
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku
urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(13)
Parcelacija mora upoštevati izdane upravne akte in ostale predpise, ki
določajo velikost in obliko funkcionalnega zemljišča k objektom,
opredeljenim kot razpršena gradnja. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(14)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro:
- vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz,
vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija, ali drugo energetsko
omrežje, če tako odloči občina); |
- v
kolikor kanalizacija ne obstaja, mora imeti objekt individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS), dovoljena pa je
gradnja manjše ČN za več objektov skupaj; |
-
maksimalna oddaljenost novega objekta, za katerega je priključitev na
GJI obvezna, je 25 m – v večji oddaljenosti je dovoljena gradnja na
stavbnih zemljiščih z upoštevanjem določb prejšnje alineje in možnostjo
preskrbe iz lastnih virov (pitna voda) ter priključevanjem na energetsko
omrežje v večji razdalji od predpisane. Četudi razdalja objekta od
omrežja GJI presega 25 m, je možna priključitev objektov na vso GJI;
|
- pri
večjih novih zazidljivih površinah morajo biti sekundarna omrežja
izvedena tako, da omogočajo priključke dolžine do 10-15 m; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(15) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe,
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(16)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno
osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-varstvo
pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov,
požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;
|
-prepovedana je gradnja objektov na potencialno poplavnem in plazovitem
območju; |
-posegi,
ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v
primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(17) Pri
nezakonito zgrajenih objektih so dovoljena le redna vzdrževalna dela na
objektu, ki omogočajo gospodarno uporabo objektov oziroma preprečujejo
propadanje objektov, dokler pristojni upravni organ za prostor v
postopku ne odloči drugače. |
(18)
Površina novih objektov in naprav energetskih sistemov za proizvodnjo
energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost
na kmetiji, mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob
katere se umeščajo. |
19.
člen |
(PIP
za EUP za območja obstoječih smučišč - TIP N) |
(1) S
PIP-i za EUP z območji obstoječih smučišč se urejajo AG02 (razen
površine, ki je glede namenske rabe opredeljena kot območje voda oz.
območje vodne infrastrukture), AG08 smučarsko središče Areh, PA01
smučišče in vlečnica Partizanka, VI01 del smučišča Videc. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Pretežna namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih
površin, podrobnejša pa kot površine za šport in rekreacijo (ZS), ki so
namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja, manjše površine za postavitev tehničnih objektov za
izvajanje rekreaciježičniški sistemi, manjša parkirišča, delno tudi
kot ostale prometne površine (PO), manjše površine ostankov avtohtone
poselitve, zajete v območje rekreacije kot (A), akumulacijski sistemi
za zasneževanje kot površine vodne infrastrukture (VI), ki so namenjena
vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom ter se ne urejajo
s temi PIP, posamezni objekti, namenjeni turizmu, kot površine za
turizem (BT), delno pa so zajete kmetijske površine (K) in gozdne
površine (G). |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: |
-
gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava,
nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja,
sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev
objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele,
namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4 m. Odmiki so
lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine
(overjena pisna izjava) in so zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Odmiki iz predhodnih
stavkov ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati tehnične predpise za posamezne naprave ter
obstoječe in predvidene regulacijske linije in gradbene linije. V
kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju; nova
postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti
ali s postopkom tehnične umestitve. |
Velikost objektov: |
(9)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:
- velikost objektov
in naprav za izvajanje športne rekreacije morajo upoštevati tehnične
predpise za gradnjo teh objektov; |
-
nezahtevni in enostavni objekti morajo upoštevati predpise o gradnji
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
Oblikovanje objektov: |
(10)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše in jih kvalitetno
nadgrajevati. |
(11) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po
stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih
prostora. |
(12) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti
medsebojno oblikovno usklajeni, višina nezahtevnih in enostavnih
objektov je etažnosti P. |
(13)
Obliko, naklon in kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni oziroma kakovostni podobi v naselju, kritine naj bodo temnih
barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z
obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali
brez, enokapne ali ravne v skladu z namembnostjo objektov. |
(14) Pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče
okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadičlenitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje,
fasadna dekoracija ter barve. |
(15) Ob
robovih EUP morajo biti oblikovani stični robovi z urbano strukturo ali
z gozdnim območjem. |
(16)
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in
hortikulturni elementi iz drugih okolij, razen v parkovnih ureditvah in
območjih namenjenih botaničnim vrtovom. |
Parcelacija |
(17)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:
- osnovni princip delitve
parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture;
|
-
velikost parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja;
|
-
urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost
javnih zelenih površin ali površin v drugi funkciji v smeri vstopanja v
ureditev proti obodu; |
- po
enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne
infrastrukture, v kolikor je predvidena (kanalizacija, javna
razsvetljava, ureditev pešaških poti in počivališč). |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe:
- v kolikor gradnja ali
ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe; |
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(20)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno
osvetlitev ter varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno
oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
- lastniki so dolžni sanirati obstoječe
objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila,
da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okoljeemisije nad
dovoljeno stopnjo. Posebnosti in
dodatni pogoji |
(21)
Posegi na površine avtohtone poselitve (A) morajo poleg PIP-ov navedenih
v tem členu upoštevati tudi PIPe za avtohtono gradnjo, navedene v 17.
členu tega odloka. |
(22)
Posegi na druge prometne površine (PO) morajo poleg PIPov navedenih v
tem členu upoštevati tudi PIPe za gradnjo in frastrukture navedene v
16. členu tega odloka. |
(23)
Posegi na površine za turizem (BT) morajo poleg PIPov navedenih v tem
členu upoštevati tudi PIPe za turistična območja navedene 13. členu tega
odloka. |
(24)
Posegi na površine vodne infrastrukture (VI) morajo poleg PIPov
navedenih v tem členu upoštevati tudi PIPe za vodne površine navedene
21. členu tega odloka. |
(25)
Posegi na površine kmetijskih zemljišč (K) morajo poleg PIPov navedenih
v tem členu upoštevati tudi PIPe za površine kmetijskih zemljišč
navedene 20. členu tega odloka. |
(26)
Posegi na površine gozdnih zemljišč (G) morajo poleg PIPov navedenih v
tem členu upoštevati tudi PIPe za poseganje v prostor in varstvo gozdov,
navedene v 51. členu tega odloka. |
20.
člen |
(PIP
za EUP z območji kmetijskih in gozdnih površin TIP O1, O2, O3, O4 in O5
) |
(1) S
PIP-i za območja kmetijskih in gozdnih zemljišč se urejajo EUP FK01 do
FK07 (območje kulturne krajine v naselju Fala), DD01 do DD09, DD13 do
DD15, DD17 in DD18 v odprtem prostoru Dravske doline ter EUP od PO01,
do PO09, površine za dolgoročne širitve v naselju Ruše RU82, RU83,
RU85, RU89, RU89-1, RU91, RU92, RU93, v naselju Bezena BE16, ter BI26 in
BI27 v naselju Bistrica, razen območij v EUP PO02, ki so po namenski
rabi opredeljena kot območja voda oz. območja vodne infrastrukture.
|
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot gozd (G) in območje kmetijskih
zemljišč, podrobnejša pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč
(K1) in kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2). |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka ter objekte, ki jih je v skladu z
določili 4. do 7. odstavka 24. člena tega odloka dopustno graditi na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
navedenih v prilogah 2 in 3 ter v 4. do 7. odstavka 24. člena tega
odloka, rekonstrukcija, vzdrževanje, nadzidava obstoječih legalno
zgrajenih objektov, ponovna gradnja legalno zgrajenih objektov,
sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov z možnostjo prepletanja
dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov.
|
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne v skladu s tehničnimi
predpisi za posamezno vrsto gradnje, praviloma 4 m. Odmiki so lahko tudi
manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena
pisna izjava). Odmiki iz predhodnih stavkov ne veljajo za objekte
gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte.
|
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in
gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem
delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca
postavitve obstoječih stavb v območju; nova postavitev objektov mora
slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela
naselja. |
(8)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(9)
Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise s področja
posameznih objektov naprav ali ureditev v prostoru, nezahtevni in
enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to področje. |
Oblikovanje objektov: |
(10)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ter arhitekturne krajine
Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati. |
(11) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po
stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih
prostora. |
(12) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti
medsebojno oblikovno usklajeni, višina nezahtevnih in enostavnih
objektov je etažnosti P. |
(13)
Obliko, naklon in kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni oziroma kakovostni podobi v naselju, kritine naj bodo temnih
barv in trajno nebleščečih odtenkov, rjave do opečno rdeče v skladu z
obstoječim vzorcem, naklon naj bo 35-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali
brez, enokapne ali ravne so dovoljene v skladu z namembnostjo objektov.
|
(14) Ob
robovih EUP morajo biti oblikovani stični robovi z urbano strukturo ali
drugimi površinami. |
(15)
Prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive,
rumene, marelične in podobne barve fasad, enako trajno sijoči odtenki
kritin. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni
elementi in detajli ter) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni«
arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij, razen v
parkovnih ureditvah in območjih namenjenih botaničnim vrtovom.
|
Parcelacija |
(16)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop;
- velikosti parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja;
|
-
urejanje mora potekati fazno, tako da se širi ureditev in dostopnost
ureditev v zaključenih celotah. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(17)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni
na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(18) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(19)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno
osvetlitev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa
funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dpustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okoljeemisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(20) Za
EUP PO09, ki je gozdni rezervat je potrebno posebej upoštevati predpise
o varstvenih režimih za varovanje gozdnega rezervata. |
(21) V
EUP RU83, RU84, RU85, RU89, RU89-1, Ru91, RU92, RU93 in BE16 ter BI26 in
BI27, ki so namenjene dolgoročni širitvi naselij, se mora trenutna raba
podrejati potrebam poselitve. Prepovedani pa so posegi in ureditve, ki
bi onemogočali možnost širitve naselij ali povečali vrednost teh
zemljišč, razen gradnje in ureditev GJI. |
(22)
Smiselno naj se upoštevajo tudi Smernice in strokovne podlage za OPN
Ruše-izvedbeni del – področje gozdarstva (št. 3401-14/2007/8 z dne
21.7.2008), dopolnitev smernic in strokovne podlage za pripravo OPN
Ruše-področje gozdarstva št. 340114/2007/10 z dne 30.6.2009), Smernice,
ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPN Ruše za naslednje
posege, ki so v območju gozdnega prostora (št. 281-3-2006 z dne
31.7.2008) ter Dodatne smernice (št. 281-8-2009) z dne 27.7.2009.
|
(23) Ne
glede na zgoraj navedena določila in določila v prilogah se za EUP RU
89-01 uporabljajo določila, ki veljajo za poplavna območja iz 55. člena
tega odloka. |
|
21.
člen |
(PIP
za EUP z območji tekočih voda TIP T) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja tekočih voda se urejajo EUP
DR01, DR02, DR03, DR04 (vodne površine reke Drave) in LB01 (vodna
površina Lobnice), ter deli površin v PO02 in AG02, ki so po namenski
rabi opredeljeni kot območja voda oz. območja vodne infrastrukture.
|
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje voda, podrobnejša pa kot
območja površinskih voda – celinske vode (VC) in področje vodne
infrastrukture (VI), kar ne velja za ostala območja v EUP PO02 in AG02,
ki po namenski rabi niso vodna zemljišča oz. območja vodne
infrastrukture, na katera se nadaljnja vsebina tega člena ne nanaša,
temveč je zanje ob upoštevanju namenske rabe potrebno upoštevati PIPe,
določene v 17., 18. in 20. členu tega odloka. |
Namembnost in vrste objektov |
(3)
Dovoljeno je graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne objekte in druge
objekte, ki so opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, ponovna gradnja in dela za ureditev okolice
objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov |
(6)
Objekti, ureditve in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja v
skladu s tehničnimi predpisi za posamezno vrsto gradnje, pri morebitnih
manj zahtevnih objektih (razen podzemnih vodih gospodarske javne
infrastrukture) najmanj 4 m od meje sosednjih zemljišč (kar pa ne velja
za enostavne in nezahtevne objekte), 15 m od vodotoka 1. reda in 5 m od
vodotoka 2. reda, razen, če je njihova postavitev (gradnja) znotraj
vodnih in priobalnih zemljišč dopustna po predpisih o vodah. Odmiki od
parcelnih meja so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava). |
Velikost objektov |
(7)
Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise s področja
posameznih objektov, naprav ali ureditev v prostoru, nezahtevni in
enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to področje. |
Oblikovanje objektov |
(8)
Višina nezahtevnih in enostavnih objektov je etažnosti P. |
Parcelacija |
(9)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:
- osnovni princip delitve
parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop; |
- velikosti parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja.
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(10)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni
na gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina; |
- na
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(11) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(12)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in
zadostno osončenost ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost
dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okoljeemisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(13) Pri
načrtovanju posegov v Ribiške okoliše na območju Občine Ruše se upošteva
naslednje: |
- vsak
poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način,
ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne
pestrosti, starostne strukture in številčnost; |
-
ohranja naj se biocenoza ribjih vrst; |
-
struge, obrežja, dna vodotokov naj se ohranja v čim bolj naravnem
stanju; |
-
ohranja naj se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in
raznolikosti vodotokov; |
-
objekti naj se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod; |
-
ohranja naj se naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin;
|
-
preprečuje naj se onesnaževanje voda; |
- odvzem
plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali;
|
-
prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje
vodotokov. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) naj se uredijo na
način, da je preprečeno onesnaževanje voda; |
-
prepovedano je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih, med
drstenejem in v varstvenih revirjih; posegi naj se ne izvajajo v času
varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib. Odvzem plavin
(gramoza, proda, mivke) in drugi posegi v drstišča so prepovedani;
|
-
intervencijski odlovi so odlovi rib z uporabo elektrike z območja, na
katerem se načrtujejo različni posegi, ki bi lahko povzročili škodo na
ribah in odlov pri reševanju rib. Intervencijske odlove izvaja
koncesionar oz. do podelitve koncesije Ribiška družina Ruše. Zaradi
učinkovite izvedbe intervencijskih odlovov naj izvajalci oz.
investitorji posegov v ribiški okoliš vsaj 14 dni pred posegom obvestijo
Ribiško družino Ruše o točnem začetku del; |
- za
škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oz.
čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do
odškodnine upravičen upravljavec ribiškega upravljanja, to je Ribiška
družina Ruše. |
(14) Na
vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: odlagati in pretovarjati
nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali
pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih
snovi, odlaganje odpadkov. |
(15) V
naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
22.
člen |
(PIP
za EUP z območji pridobivanja mineralnih surovingramoznica Bezena - TIP
U) |
(1) S
PIP-i za EUP z območji pridobivanja mineralnih surovin se urejajo EUP
DD10 v naselju Bezena. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje mineralnih surovin,
podrobnejša pa kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN).
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, rušitev objektov in dela za
ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.
|
Lega
objektov: |
(6)
Objekti, ureditve in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne v skladu
s tehničnimi predpisi za posamezno vrsto gradnje, najmanj pa 4 m.
Odmiki so lahko tudi manjši v kolikor se strinja lastnik sosednje
nepremičnine (overjena pisna izjava). Odmiki iz predhodnih stavkov ne
veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in
enostavne objekte. |
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in
gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem
delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v
območju;
-
nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni
regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. |
(8)
Gradbena meja novim objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti.
|
Velikost objektov: |
(9)
Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise s področja
posameznih objektov naprav ali ureditev v prostoru, nezahtevni oz.
enostavni objekti pa predpise, ki urejajo to področje. |
Oblikovanje objektov: |
(10)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih
značilnosti arhitekturne krajine Maribor-Ruše ter arhitekturne krajine
Pohorje in jih kvalitetno nadgrajevati. |
(11) Vsi
objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni, višina nezahtevnih objektov je etažnosti P.
|
Parcelacija |
(12)
Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
-
osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop,
|
-
velikosti parcel mora zagotavljati nemoteno funkcijo območja.
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(13)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
- vsi
objekti razen tistih, ki jih določa zakon morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo, če tako odloči občina; |
- v
območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura lahko gradi z
javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja
v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med
občino in investitorjem oz. v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi
odloki; |
- če
upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev
posameznega objekta ali več objektov ali ne določi načina priključitve,
gradnja ni mogoča. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(14) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
- za
razširitev izkoriščanja in sanacijo gramoznice Vernik na zemljišču
parcel 338/4, 342/2, 330, 331/1, 334/1, 335/1, 324, 325 v K. O. Bistrica
pri Rušah, je potrebno upoštevati naravovarstvene pogoje št. 35620-1433/2009-5 z dne 9.6.2009 (izdala
Agencija RS za okolje) ter pripraviti OPPN v skladu z določili 15. točke
63. člena tega odloka. |
Varovanje zdravja |
(15)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje ureditev in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno
osvetlitev ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa
funkcionalno oviranim osebam; |
-
varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov in ureditev, varnimi potmi in dostopi interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Varstvo gozdov |
(16)
Smiselno naj se upoštevajo tudi Smernice in strokovne podlage za OPN
Ruše-izvedbeni del – področje gozdarstva (št. 3401-14/2007/8 z dne
21.7.2008), dopolnitev smernic in strokovne podlage za pripravo OPN
Ruše-področje gozdarstva št 340114/2007/10 z dne 30.6.2009), Smernice,
ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPN Ruše za naslednje
posege, ki so v območju gozdnega prostora (št. 281-3-2006 z dne
31.7.2008) ter Dodatne smernice (št. 281-8-2009) z dne 27.7.2009.
|
(17) S
sanacijo gramoznice naj se načrtuje nova raba oz. vzpostavitev rabe, kot
je bila pred začetkom izkoriščanja oz. sukcesivnost naravnih procesov,
kadar niso ogroženi zdravje, varnost in življenje ljudi. |
23.
člen |
(PIP
za EUP z območji za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
TIP X) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se v primeru potrebe po zagotovitvi
izključne rabe urejajo EUP RU13, RU36 v naselju Ruše in RU84 ter DD11 v
odprtem prostoru. |
Namenska raba v EUP |
(2)
Namenska raba v EUP je izključujoča in je podrobneje opredeljena kot
območje zelenih površin (ZS), kot površine za ostale prometne površine
(PO), kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) in kot
območje najboljših kmetijskih površin, namenjenih za dolgoročno širitev
naselja Ruše (K1). |
Kot
izključna raba v primeru potrebe pa je opredeljena raba (N).
|
Namembnost in vrste objektov |
(3) V
EUP je dovoljeno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v
prilogi 2 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v prilogi 3 tega odloka. |
(4)
Dovoljeno je prepletanje dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi 4 tega
odloka, v kolikor dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost v EUP.
|
(5) V
EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti
z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev
okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji. |
Lega
objektov: |
(6)
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da so zagotovljene
varne poti, intervencijski dostop in higiensko sanitarni pogoji.
|
(7) Lega
objektov mora upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije in
gradbene linije. V kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem
delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v
območju; nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni
regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. |
Velikost objektov: |
(8)
Velikost objektov in ureditev mora biti prilagojena tehničnim predpisom
za potrebe posameznih vrst varstva. |
Oblikovanje objektov: |
(9)
Oblikovanje objektov in ureditev mora upoštevati zagotavljanje funkcije
objektov in ureditev. |
Parcelacija |
(10)
Parcelacija je obstoječa, mora pa zagotavljati: |
- dostop
z javnega dobra in možnost izgradnjo infrastrukture, |
-
gradnja in ureditve morajo potekati fazno, tako da se širi po zidana
struktura od znotraj navzven, |
- po
enakem principu mora gradnji slediti razvoj omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
(11)
Velikost parcel mora zagotavljati potrebe v primeru naravne nesreče.
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(12) Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
potrebno gospodarsko javno infrastrukturo. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(13) PIP
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami morajo upoštevati naslednje določbe: |
- v
kolikor gradnja ali ureditev posega v varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe;
|
-
dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih in
kulturnih vrednot, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Varovanje zdravja |
(14)
Varovanje zdravja mora upoštevati naslednje določbe: |
-
načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno
osončenost, osvetlitev, in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam; |
-varstvo
pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov,
požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom;
|
-
gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je
potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali
območja; |
-
prepovedana je gradnja stanovanjskih in drugih objektov na potencialno
poplavnem in plazovitem območju, |
-
posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le
v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo
škodljive vplive zmanjševali do stopenj dovoljenih s predpisi;
|
-
lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je
pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo
delujejo na okolje-emisije nad dovoljeno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(15)
Trenutna raba v območjih ne sme preprečevati izvajanja dejavnosti za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v primeru potrebe
po izključni rabi. |
(16)
Trenutna raba se ureja s smiselno uporabo PIPov za dejavnosti trenutne
rabe (LN, PO, K1, ZS) ob upoštevanju določil iz prilog št. 2, 3 in 4
tega odloka. |
4.4.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za celotno območje občine |
24.
člen |
(enostavni in nezahtevni objekti) |
(1)
Enostavni oz. nezahtevni objekti so dovoljeni v območjih, kot je
navedeno v predhodnih členih odloka in prilogi 3 tega odloka, v skladu
s podrobno namensko rabo zemljišč, razen na zemljiščih, ki so
zavarovana po drugih področnih predpisih, v kolikor ni s tem odlokom in
prilogami opredeljeno drugače. Merila in pogoji za postavitev enostavnih
in nezahtevnih objektov morajo ustrezati predpisom za gradnjo oziroma
postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov. |
(2)
Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne
potrebe in kmetijski namen ter s tem legalizacija nedovoljenega posega
v prostor, ki je bil postavljen oziroma zgrajen na osnovi priglasitve
del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega gradbenega
dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali poslovni
namen, ni mogoča. Prav tako niso mogoči samostojni infrastrukturni
priključki pomožnih objektov za lastne potrebe na javno infrastrukturo
kot so vodovod, elektrika, kanalizacija ipd., lahko pa ima takšen
objekt osebni priključek iz obstoječega stanovanjskega objekta.
|
(3)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz
tradicionalnega stavbarstva obeh arhitekturnih regij. Objekti naj bodo
praviloma pokriti z dvokapno streho s čopi ali brez čopov v vzdolžni
smeri v naklonu od 35-45o ter pokriti s kritino, ki je glede videza
usklajena s kritino objektov, katerim pripadajo oz. bližnjim objektom.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo
oz. so locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe (npr. ravno ali
enokapno streho). |
(4) Za
pomožne kmetijske, gozdarske in lovske objekte, ki se lahko postavijo
ali gradijo pod posebnimi pogoji in služijo namenu dejavnosti izven
območja stavbnih zemljišč, štejejo: poljska ali gozdna pot, čebelnjak,
hlev ali zavetišče kot nadstrešnica za drobnico in krmišča, senik,
kozolec ali lopa za kmetijsko mehanizacijo oz. ostali objekti iz
priloge 3 tega odloka, v kolikor so pripadajoče kmetijske površine v
velikosti najmanj 1 ha in oddaljene od kmetije več kot 1 km, kar mora
investitor v postopku dokazati z ustreznimi listinami. |
(5)
Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi
gozdnogospodarskimi načrti. |
(6)
Postavitev lovskih prež in krmišč je mogoča v skladu s programi in plani
Lovske zveze Slovenije. |
(7)
Postavitev čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven
poselitvenih območij je mogoča v skladu s mnenjem Čebelarske zveze
Slovenije. |
(8)
Ureditev površin, ki niso gradnja po predpisih o graditvi objektov,
izven poselitvenih območij (ureditev rekreacijskih površin,
agrooperacije…) je mogoča v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji, ki
jih predpiše pristojni organ. |
(9)
Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne
potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj
označenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali
dopolnilna tabla prometnemu znaku. Postavitve in trženje reklamnih
panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega
oglaševanja, vseh velikosti in oblik, morajo biti na območju občine Ruše
v skladu z Načrtom postavitve vizualno komunikacijskih objektov Občine
Ruše, katerega izvajanje kontrolira Občinska uprava Občine Ruše in v
skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
(10)
Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s
pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.
|
(11)
Odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od parcelnih meja so lahko
manjši od 4 m razen pri objektih, večjih od 30 m2
tlorisne površine ali višjih od 3 m, vendar ne manjši od
1.5 m oz. |
0.20 m
za ograje. Manjši odmiki so dopustni ob soglasju lastnika sosednje
parcele (overjena pisna izjava). |
25.
člen |
(ostali posegi, ki niso gradnja) |
(1) Vsa
ostala dela, ki niso gradnja ampak v skladu z veljavnimi predpisi in
pomenijo drugačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter
pod njim, kot so n. pr. različne agrarne operacije, melioracije,
krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, urejanje poljskih in godnih poti,
urejanje sezonskih parkirišč, prostori za skladišče lesa, ki niso
gradnja ali enostavni oz. nezahtevni objekti, morajo upoštevati
predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti
presojo vplivov na okolje, v kolikor so na zavarovanih območjih, pa
pridobiti mnenje pristojnega organa. |
(2)
Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na
okolje, površinski izkopi ali nasutja naj ne bodo višji oz. globlji od
1,5 m, krčitve vegetacije pa ne večje od 1 ha, kar ne velja za območja
črpanja mineralnih surovin. |
4.4.1
Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
26.
člen |
(gradnja in vzdrževanje GJI) |
(1) GJI
je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2)
Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko
izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
(3) Vodi
GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah
ni možen. |
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma
potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne
zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to
določajo veljavni predpisi. |
(5) Vodi
in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da
je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno
njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje. |
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. |
(7) Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v
okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni. |
(8) Vode
GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno
praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi
oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in
kulturne dediščine. |
(9)
Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo
večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji
možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter
prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam
in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih
varstvenih območij. |
27.
člen |
(skupni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) |
(1)
Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega
omrežja mora potekati skladno s predpisi s področja prometa.
|
(2)
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno graditi in
prenavljati znotraj EUP prometne infrastrukture ter na preostalih
površinah namenjenih gradnji in urejanju javnih cest, tudi znotraj
koridorjev načrtovanih cest, skladno z določili tega odloka, v kolikor
koridorji potekajo po stavbnih zemljiščih. |
(3)
Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov,
zasaditve in urejanje obcestnega zelenja ter gradnja bencinskih servisov
je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven površin cest. V
stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in
gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic. |
(4)
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s
pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V
novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več
objektov. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI ter
nekategoriziranih cest in poljskih poti, je dopustna na vseh območjih
cestne GJI, priključevanje pa ne sme ogrožati prometne varnosti.
|
(5) Nove
prometnice naj bodo načrtovane povezovalno z obojestranskim
priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene
ceste je potrebno na zaključku načrtovati obračališče. |
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav
dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca
ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska
vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. |
(7) V
naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer dovoljen dvosmeren promet
na vozišču širine 5,0 m ali več, izvesti hodnik za pešce. |
(8)
Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni prečni profili in
sicer na: |
-
glavnih in regionalnih cestah skozi naselja v širini vozišča 2 x 3,00 do
3,25 m, 2 x 0,25 m robnega pasu, 0,50 m oziroma 1,00 m varovalnega pasu,
2 x 1,00 m kolesarske steze in 2 x 1,50 m hodnika za pešce; |
-
lokalnih cestah v širini z voziščem 2 x 2,75 m izven naselij; |
- v
naseljih 2 x 3,0 m, v odvisnosti od prometne obremenitve tudi kolesarsko
stezo v širini 2 x 1,50 m in hodnik za pešce v širini 1,50 m.
|
(9)
Odstopanja od minimalnih profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev
pravil projektiranja javnih cest na odsekih, kjer: |
- za
vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti; |
- je
vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev;
|
- ožji
profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost);
|
- je z
ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči
primerljive prometne cilje. |
(10)
Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih
teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob
javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati
avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.
|
(11)
Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo
na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge,
pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:
|
- z
javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo
urejanja prostora ali s smernicami sektorjev); |
- z
drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice; |
- v
Rušah in pomembnejših naseljih pa mestoma tudi z razširitvami javnega
prostora: s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih
strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za
sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa
ipd.); |
- z
drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, obcestni
stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te
površine ipd.). |
(12) Za
sprejemljivejšo načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo
degradiranih prometnih površin je potrebno prometne površine na odsekih,
kjer se s tem ne zmanjšuje prometna varnost, zasaditi z vegetacijo. Pri
tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča: |
-za
gradnjo prometnih objektov naj bo posek potrebnih gozdnih površin
racionalen, obenem pa mora vsebovati učinkovito sanacijo gozdnega roba
s primernim oblikovanjem; |
-prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi z
navezavo na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v
obliki; |
-
oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti
obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta
in stika več cest – priključki, rampe, deviacije); |
-
zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih
konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove
značilnosti; |
-obnova
travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne
uporabe (zunanje brežine nasipov). |
(13)
Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi
postajališča javnega potniškega prometa v območjih obstoječe pozidave v
večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter v območjih
novih pozidav in širitev naselij. |
28.
člen |
(skupni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest
(v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih
mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. V območjih, kjer
zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem
jedru) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo
na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. |
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati v kleteh
stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se
ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna
kakovost območja. |
(3) Pod
obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM,
ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme
zmanjšati. |
(4) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5
PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega
odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. |
(5)
Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z
betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni
s peskolovi in lovilci olj. |
(6) PM,
garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne
zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na
neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti
možnost prezračevanja. |
(7) PM
in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna.
Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju
proizvodnih dejavnosti. |
(8) Če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj
debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno
površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
|
(9)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
|
(10) Na
vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
|
(11) Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez
grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane
osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti
1 PM za funkcionalno ovirane osebe. |
(12) Če
posebni predpis ne določa drugače, je potrebno pri večstanovanjskih
stavbah zagotoviti na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno
ovirane osebe. |
(13) Na
gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni
rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosedna
vozila. Zagotoviti je potrebno vsaj 20% od števila zahtevanih PM za
osebna vozila, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta
morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(14)
Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene
in obiskovalce. |
(15) Če
posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena
objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno
število PM: |
|
Preglednica 3: število zahtevanih PM po vrstah objektov |
DEJAVNOSTI |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
1. STANOVANJSKA POSLOPJA |
|
ENODRUŽINSKE HIŠE |
2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
VEČSTANOVANJSKA POSLOPJA |
1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
POČITNIŠKE HIŠE |
1 PM / stanovanjsko enoto |
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI |
1 PM / 8 postelj |
ŠTUDENTSKI DOMOVI |
1 PM / 2 postelji |
DELAVSKI DOMOVI |
1 PM / 2 postelji |
DOMOVI ZA OSTARELE |
1 PM / 8 postelj |
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI |
|
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto površine |
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM |
1 PM / 20 m2 neto površine |
3. PRODAJNI PROSTORI |
|
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE |
1 PM / 30 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM |
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM |
1 PM / 50 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM |
NAKUPOVALNI CENTRI |
1 PM / 15 m2 prodajne površine |
4. PRIREDITVENI PROSTORI |
|
GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE, VEČNAMENSKE DVORANE |
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih |
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE |
1 PM / 5 sedežev |
CERKVE |
1 PM / 20 sedežev |
5. ŠPORTNE NAPRAVE |
|
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 250 m2 površine |
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev |
ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev
|
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA) |
1 PM / 200 m2 površine |
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA |
1 PM / 5 garderobnih omaric |
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev |
TENIS IGRIŠČA |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
KEGLJIŠČA |
4 PM / 1 stezo |
ČOLNARNE |
1 PM / 2 čolna |
STRELIŠČA |
1 PM / 1 tarčo |
DRSALIŠČA |
1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev |
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE |
1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.) +
1 PM / 3 zaposlene |
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
|
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA |
1 PM / 8 sedežev |
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI
|
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE |
1 PM / 10 postelj |
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE |
|
BOLNIŠNICE |
1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj |
ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto površine |
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, najmanj 3 PM
|
8. ŠOLE |
|
OSNOVNE ŠOLE |
1 PM / 30 učencev |
SREDNJE ŠOLE |
1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10 učencev starejših od 18 let
|
POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU |
1 PM / 15 učencev |
VISOKE ŠOLE |
1 PM / 3 študente |
OTROŠKI VRTCI |
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM |
9. INDUSTRIJA, OBRT |
|
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI
PROSTORI |
1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE |
5 PM / 1 pralno napravo |
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE |
3 PM / 1 pralni prostor |
10. POKOPALIŠČA |
|
VELIKA POKOPALIŠČA |
1 PM / 2000 m2 površine |
MALA POKOPALIŠČA |
1 PM / 500 m2 površine, minimalno 10 parkirnih mest |
|
29.
člen |
(skupni PIP za ureditve prometa na reki Dravi) |
(1) Na
reki Dravi je dopustna plovba za prevoz potnikov in blaga s plovili na
motorni pogon na odseku, določenem v Strokovnih podlagah za plovbo po
reki Dravi med Falo in Mariborskim otokom, s tehničnimi omejitvami
plovil in omejitvami glede sezone plovbe v povezavi z dolžino odseka,
na katerem je plovba dopustna. Za potrebe vodnega prometa je potrebno
urediti pristane. Pred vzpostavitvijo plovbe je potrebno sprejeti odlok
o plovnem režimu na reki Dravi. |
30.
člen |
(skupni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1)
Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno
vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost,
tehnološke potrebe ter javno rabo na območjih kjer ni predvidena
samooskrba s pitno vodo. |
(2) Pri
vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode
oziroma drugih vodov GJI je potrebno zagotoviti ustrezen odmik.
|
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na
vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi
soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje,
lastno zajetje, kapnica, cisterna. |
(4)
Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih
razmer namestijo nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti
praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od
utrjenih površin. |
(5)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
(6)
Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(7) Na
območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si
investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo
(vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi
predpisi. |
(8)
Obvezno je upoštevanje določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo,
Tehničnega pravilnika Mariborskega vodovoda in Odloka o občinskih
gospodarskih javnih službah v Občini Ruše ter katastra vodovodnih
naprav in objektov. |
(9) Pred
pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne posege v prostor, ki so
možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne
dokumentacije potrebno s strani upravljavca pridobiti pogoje za pripravo
projektne dokumentacije in nato še soglasje k projektni dokumentaciji.
|
31.
člen |
(skupni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1)
Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode iz stavb ter odvajanje padavinske vode s streh in utrjenih
površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin po
predpisanem tehnološkem postopku. |
(2)
Kanalizacija naj bo ločena za meteorno in za odpadno vodo, kanalizacija
za odpadno vodo mora biti vodotesna. |
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu
s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov
na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti
ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega
omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne
naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice
morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe
za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(4)
Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na
katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v
male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in
greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu
javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(5)
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine
in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
|
(6)
Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja
lastnika takega zemljišča. |
(7)
Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma
biti postavljeni izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški
na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
(8) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v
prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da
lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne
naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim
vrednostim. |
(9) Pri
urejanju gnojišč in gnojiščnih jam je potrebno upoštevati veljavne
predpise, ki urejajo to področje. |
(10)
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v
stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora
biti načrtovano v skladu z zakonom o vodah in predpisi s področja
varstva okolja. |
(11)
Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po
zakonu o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v
podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v
podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na
način in pod pogoji, ki jih določa zakon o vodah in predpisi na
področju varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera,
ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali
občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne
zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih
surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je
prepovedano. |
(12)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z zakonom o vodah in sicer na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževanlniki …). Število načrtovanih iztokov
v vodotok naj bo optimalno. |
(13)
Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo
ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba
padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po
terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo
padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega
območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti
ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače
utrjenih muldah. |
(14)
Način odvajanja padavinske odpadne vode mora izhajati iz analize
odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob
upoštevanju trenutne problematike, povezane s poplavljanjem, ki je bila
evidentirana v preteklih letih. Analiza mora vsebovati hidravlični
izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin
zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer
je potrebno vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno
območje. Upoštevati je odtočne količine padavinskih, zalednih odpadnih
voda in preveriti pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov za te
količine oziroma vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost
dolvodno ter podati rešitve za zagotovitev ustreznega odvajanja
padavinskih odpadnih vod. Nekatere rešitve za zagotovitev ustreznega
odvajanja padavinskih odpadnih vod za posamezna območja občine so bile v
preteklem obdobju že obravnavane. V kolikor se le te vklapljajo v
koncept urejanja navedene problematike za celotno območje občine, jih
je ob izdelavi analize smiselno vključiti. |
(15)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z
javnih cest mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo emisije snovi
pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest in emisije toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
(16)
Tehnološke odpadne voda iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom
očiščene do predpisane stopnje. |
(17) V
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti
projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji ter soglasje k
projektu za izgradnjo kanalizacijskega priključka. |
32.
člen |
(skupni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov ) |
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke.
|
(2)
Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na
gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in ne na javni površini. Če to
zaradi omejitev prostora ni možno, je v soglasju s pristojnim občinskim
organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča mogoče
določiti zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Zbirno mesto mora
biti praviloma zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini.
|
(3)
Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna.
|
(4) Za
ločeno zbiranje odpadkov so v skladu s predpisi na primerno dostopnih in
vidno neizpostavljenih mestih urejeni ekološki otoki (zbiralnice
ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih
površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok
mora imeti utrjene (tlakovane) površine in mora biti dobro dostopen.
Priporočljiva je ograditev in nadkritje. |
(5)
Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasno hrambo
posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo ter odstranjevanje, izvaja izvajalec v zbirnem
centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na
območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
|
(6)
Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob
upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in
oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih
odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne
bodo vidno moteči. |
(7)
Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvideno na za to
določenih deponijah. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno
odlaganje ruševin na za to urejenih površinah. |
33.
člen |
(skupni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja je potrebno zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2)
Določila za posege ob oz. na distribucijskem plinovodnem omrežju:
|
- v
bližini plinovodov ni dovoljen strojni izkop;
- pred izvajanjem del je
potrebno plinovod na terenu zakoličiti; |
-
plinske instalacije je prepovedano podkopavati, v kolikor je za gradnjo
tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti Plinarno
Maribor; -teren pod plinskimi instalacijami je potrebno primerno
urediti; |
- pred
zasutjem plinske instalacije mora izvajalec del obvestiti Plinarno
Maribor, da pregleda stanje instalacij. Stroški zaščite in vse
eventualne poškodbe instalacij gredo v breme investitorja; |
- v
postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam s strani upravljavca
omrežja. |
(3)
Določila za posege ob oz. na prenosnem plinovodnem omrežju: v sklopu
priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
poseg v prostor, si mora investitor pridobiti projektne pogoje in
soglasje k projektni dokumentaciji. Pred tehničnim pregledom mora
investitor pridobiti še izjavo o upoštevanju projektnih pogojev in
soglasja k projektnim rešitvam. |
(4)
Dograditev plinovodnega omrežja za potrebe novih objektov na območju
strnjenih naselij je potrebno izvajati v sklopu obstoječih komunalnih
koridorjev. Obstoječe in predvideno omrežje oz. objekti (merilno
redukcijske postaje in podobno) so razvidni iz grafičnega dela odloka.
|
(5)
Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega
plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče
Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju,
Občine Rače Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in
Občine Šentilj (Ur.l. RS, št. 97/2008), Tehnične smernice ZP Plinarne
Maribor, d.d., Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor, d.d.,
-SON (Ur. l. RS, št. 93/2007) in Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do vključno 16 barov (Ur. l, RS, št. 26/2002) |
34.
člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih
varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski
oziroma kabelski izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo
ali jih po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo
pod povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v
urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji
telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna
izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi
v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
(2)
Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe
elektroenergetskega omrežja. |
(3)
Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih
vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.
|
(4)
Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in gradi tako:
- da v
čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane |
rabe v
prostoru ter -da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti
elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Za
gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih
daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske
javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. |
(6) V
koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v
katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi
prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali
eksplozivne materiale. |
(7)
Razdelilne transformatorske postaje v območjih stanovanj, centralnih
dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih
območjih je potrebno izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo
takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno
mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se
vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno
oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje
morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v
elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
|
(8)
Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti
praviloma umeščajo v večje objekte. Potrebno je zagotoviti ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju
transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in
magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim
manjše. Priporočljivo je, da se njihova vidna izpostavljenost delno
zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali
ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje
in podobno. |
(9)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. |
(10)
Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem
se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja. |
(11)
Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna
in vetrna energija…) je potrebno načrtovati ob upoštevanju učinkovitosti
izbranega sistema-ekonomska upravičenost in prostorske, okoljske ter
družbene sprejemljivosti. |
(12) Pri
vseh novogradnjah in pri vseh večjih obstoječih kotlovnicah za
daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost soproizvodnje energije
z odvajanjem v omrežja. |
(13)
Vodne zajezitve, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno
načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti
varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in
rekreaciji. |
(14)
Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz
obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno
dejavnost na kmetiji, je dovoljeno načrtovati tako, da tvorijo usklajeno
arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob katere se
umeščajo, da objekti in naprave ne zasedajo površine, ki presega
površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. |
(15) Pri
načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne
predpise (zakone, podzakonske akte, normative in tipizacijo) s področja
elektroenergetike. |
(16) Za
vsako novo priključitev oz. povečanje priključne moči si bodo morali
investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim
predpisane pogoje. |
(17) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih, trgovskih con, delavnic oz.
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je
potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z električno
energijo. |
35.
člen |
(Splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn in pogoji za gradnjo MHE
Glažuta) |
(1)
Obstoječe lokacije mlinov in žag je mogoče izkoristiti za gradnjo malih
vodnih elektrarn, v kolikor z njihovo ureditvijo investitor prispeva k
prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. Dopustna je tudi
gradnja novih oz. obnova nekdanjih malih hidroelektrarn v EUP št. RU 74,
RU 73, PO 01. |
(2)
Gradnja malih vodnih elektrarn na drugih usklajenih lokacijah (npr. v
enotah urejanja PO 01, RU 73, RU 74 itn) ter režim na malih vodnih
elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pristojnih služb za
upravljanje voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
|
(3)
Pogoji za gradnjo male hidroelektrarne (MHE) na Lamprehtovem potoku
(MHE Glažuta): |
-
zajetje za MHE se uredi na lokaciji nekdanjega zajetja, lokacija
strojnice se premakne nižje na lokacijo v bližini slapa. S tem se dobi
velika višinska razlika, ki opravičuje ekonomičnost delovanja ob
majhnem odvzemu vode. Strojnica se v celoti vkoplje v teren ob obstoječi
vlaki, odprta ostane samo prednja fasada strojnice; |
-
cevovod poteka v začetku po gozdni vlaki – trasi nekdanjega cevovoda,
nadaljuje se po gozdni cesti, nato sledi premostitev na gozdno vlako, po
kateri poteka do strojnice. Večina trase cevovoda poteka izven območja
naravne vrednote. V naravno vrednoto posega na mestu zajetja in
prečkanja potoka, ki je predvideno po obstoječi cesti; |
- vpliv
na naravno vrednoto bo predvsem zaradi odvzema vode, zato se mora
določiti in zagotavljati minimalni pretok. Glede na to, da je predviden
vtok iz strojnice pod slapom na Lamprehtovem potoku, odvzem vode ne sme
presegati 5% vode na slapu. S tem bodo zagotovljene možnosti za
ohranitev lastnosti naravne vrednote; |
-
ekološko sprejemljivi pretok naj se določi na podlagi študije za
določitev ekološko sprejemljivega pretoka, ki jo preverita Inštitut za
vode Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
(ZRSVN); |
- pred
pripravo projekta in določitvijo ekološko sprejemljivega pretoka naj se
preveri stanje navadnega koščaka v potoku in določi ukrepe za ohranitev
vrste v ugodnem stanju. |
36.
člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven
mestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2)
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov
RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne
prekinja teh povezav. |
(3) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: -objekte in
naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na lokacije izven
območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na
stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na nestanovanjske
objekte tako, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških
stanovanjih; |
-
objekti in naprave brezžične telefonije je praviloma potrebno umestiti
na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je
objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov
in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično
preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete
varovane lastnosti dediščine; |
-
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na
območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni,
prometni in poslovni dejavnosti; |
-
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri
umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave; |
-
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska
in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma
njihova proizvodna funkcija; |
-
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na vidno čim
manj izpostavljene lokacije; |
-
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih
legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in
območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi
prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne
kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte, vendar
tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti; |
-
posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oziroma
arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora
(barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v
strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in
naprave čim manj moteči. |
(4)
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v
prostor ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
V postopku priprave projektne dokumentacije je potrebno s strani
upravljavca pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim
rešitvam. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in
izvedbe telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja, zakoličbe,
zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor posega v
prostor. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki
bi nastale zaradi del na omenjenem objektu kot tudi stroški zaradi
izpada prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in
prestavitvami tangiranih TK kablov v upravljanju oz. lasti Telekoma
izvede Telekom Slovenije d.d. |
(5) Pri
umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
celovito in kvaliteto pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko
dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne
telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka
telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne
skupnosti. |
(6) Za
območja, ki se bodo opremljala z TK omrežjem, je potrebno izvesti
projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma
Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase
obstoječega TK omrežja in v postopku priprave projektne dokumentacije
pridobiti projektne pogoje in soglasje Telekoma Slovenije k projektnim
rešitvam. Kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2 x O 50 naj poteka
prednostno po javnih površinah z odcepi do predvidenih stanovanjskih
enot. |
(7)
Investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo
dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V
primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer
je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se
naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je
izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno
povezavo (pri kateri naj se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih
cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji
telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je
potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V). |
37.
člen |
(Splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih obstoječe GJI) |
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati
pod pogoji upravljavca oz. v katerih je pri pripravi tehnične
dokumentacije oz. pred poseganjem v prostor pridobiti projektne pogoje
in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne
določajo drugače, so: |
-
avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15
m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m in državne kolesarske steze 5 m,
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; |
- glavne
železniške proge in regionalne železniške proge 100 m od progovnega pasu
ter industrijskega tira 50 m, merjeno od osi skrajnih tirov;
|
-
prenosnega elektroenergetskega daljnovoda napetosti 400 kV in 220 kV 25
m in napetosti 110 kV 15 m, prosto zračnega distribucijskega
elektroenergetskega voda napetosti 10, 20 ali 35 kV 10 m ter kabliranega
distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10 ali 20
kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov; |
-
prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 barov in več 100 m,
distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom, manjšim od 16 bar in
večjim od 1 bara 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega
od 1 bar 5 m, merjeno od osi voda; |
-
vodooskrbnih vodov, kanalizacijskih vodov, vodov, namenjenih
telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom
in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe
lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje),
znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda. |
(2)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
GJI. |
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1
kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
|
(5)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m,
v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve
in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in
javne odprte površine. |
(6)
Kmetijska dejavnost v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda
z obratovalnim tlakom 16 bar in več je omejena. V tem pasu je
prepovedano: |
- saditi
rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
-
obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5
m nad temenom cevi; |
-
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(7)
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če
leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu,
izdajajo upravljavci teh objektov. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km
od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja
Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.
|
(8) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj
cone letališča Maribor v vzhodnem delu območja občine je potrebno
upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa, ki so naslednje:
- v krogu
s polmerom 10 km od referenčne točke letališča je prepovedano graditi
objekte, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30
m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne
točke letališča; |
-
objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje
alineje ne smejo biti višji od 30 m in ne smejo stati na naravnih ali
umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več
kot 100 m; |
-
prepovedani so vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot
100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti
nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m; |
- pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je potrebno upoštevati
zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave
zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se
nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno; |
- pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(9) Pri
izdelavi tehnične dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je
potrebno upoštevati zakonodajo s področja varnosti v železniškem prometu
in pravilnik, ki določa pogoje za gradnjo objektov in izvajanje drugih
posegov v prostor v varovalnih progovnih pasovih in v varovalnih
pasovih ob industrijskem tiru ter pravilnik, ki ureja nivojske prehode
cest preko železniške proge. |
(10) Pri
izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati koridor za
gradnjo drugega tira železniške proge št. 34 Maribor Prevalje, ki bo
potekal ob levi strani obstoječega tira do železniške postaje Ruše.
|
Ob
železniški progi je na desni strani dovoljena saditev nizkih rastlin
(do višine 1,50 m) na oddaljenosti min 8 m, na levi strani pa na
oddaljenosti 12 m, oboje merjeno od osi skrajnega tira proge.
|
38.
člen |
(Splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih predvidene GJI) |
(1) Za
gradnjo v varovalnem koridorju GJI je potrebno pridobiti soglasje
pristojne službe. |
(2)
Varovalni koridor posameznih objektov (razen za elektroenergetske vode)
GJI znaša: |
- za
plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in
desno od načrtovane osi voda 5 m; |
- za
plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije
250 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m;
|
- za
vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od
načrtovane osi voda 3 m;
- za kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in
več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m;
- za državne
ceste znaša 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m, za
kolesarske poti 10 m od načrtovane osi. |
(3)
Skladno z Nacionalnim energetskim programom in Načrtom razvoja
prenosnega omrežja od leta 2009-2018 je potrebno upoštevati, da je za
vse obstoječe enosistemske 110 kV daljnovode predvidena rekonstrukcija
z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske 2 x 110 kV daljnovode.
|
(4)
Upoštevati je potrebno širine varovalnega pasu elektroenergetskih
koridorjev daljnovodov (17. člen Energetskega zakona), ki znaša: |
-za
napetostni nivo 220 in 400 kV: 80 m (40 m levo in desno od osi
daljnovoda); |
- za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV: 20 m (10m levo in 10
m desno od si kablovoda);
- za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo
in 15 m desno od osi daljnovoda); |
- za
nadzemne elektroenergetske vode za napetostni nivo od 35 kV do 110 kV,
15 m merjeno levo in desno od načrtovane osi voda; |
- za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV: 6 m (3 m levo in 3 m
desno od osi kablovoda); |
- vzdolž
podzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV in 110
kV, 5 m, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda. |
(5) Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za
stalno ali občasno bivanje ter za enostavne in nezahtevne objekte), ki
posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih
daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije,
da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja
kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
(6) Za
vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih
daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k
projektnim rešitvam ELES-a. |
39.
člen |
(Splošni PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na
GJI) |
(1)
Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz.
nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
|
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis. |
(3)
Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora
zagotavljati: |
- oskrbo
s pitno vodo, razen v območjih brez javnega omrežja, |
kjer je
dovoljena oskrba iz lastnih virov; |
-
električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja
možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu; |
-
odvajanje odpadnih voda v območjih z obstoječim in predvidenim omrežjem
zajemanja in čiščenja odpadnih vod ali individualno čiščenje v skladu s
predpisi; |
-
priključek na javno cestno omrežje. |
(4)
Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku, mora biti
zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb v naselju, v katerih
občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje. |
(5)
Komunalna opremljenost za gradnjo nestanovanjskih stavb izven območij
naselij mora zagotavljati lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z
električno ali drugo energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in
priključek na javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer
je mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na
katero je možna priključitev, predpiše kot minimalna komunalna oprema.
|
(6)
Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim
predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost
priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena
tehnična možnost priključitve. |
(7)
Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega
upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda lahko začasno
ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje
odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
|
(8) Če
nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno
obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali
električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme
ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.
|
(9)
Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev
možna, morajo priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko
omrežje, če je tako določeno s predpisom občine. |
4.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje |
kulturne dediščine |
40.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja varstva kulturne dediščine) |
(1) Za
posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v
vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. |
(2) Za
posege v EUP je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v
prostorsko izvedbenih pogojih za to enoto. |
(3) Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika se
pripravi »konservatorski načrt«, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev soglasja. |
(4) Na
območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki: |
-
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti;
|
-
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(5)
Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so
prikazana v Prikazu stanja prostora. |
41.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov) |
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
(2) Za
posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru
neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega. |
(3) Za
posege v kulturni spomenik, posege v vplivno območje kulturnega
spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi, posege v varstvena
območja dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Do določitve varstvenih območij se za enote kulturne dediščine,
vključene v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine Slovenije (UR. l. RS, št. 7/99), upoštevajo
obstoječi varstveni režim ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov
v prostor. |
42.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne |
dediščine) |
(1)
Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane
kulturne dediščine. |
(2) V
registrirano kulturno dediščino je dovoljeno posegati na način, ki
upošteva in ohranja njene varovane vrednote. |
(3) Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane
vrednote, kot so: |
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
- gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova; |
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli);
|
-
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora; |
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico; |
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih |
objektih
– cerkvah, gradovih, znamenjih itd.); |
-
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine). |
(4) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
vrednote, kot so: |
-naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja); |
- odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
-
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.); |
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na relief-ne
značilnosti, poti itd.); |
-
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja; |
- podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
|
- odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
|
-
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.). |
(5) V
območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot
so: |
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (narav ne in
kulturne prvine); |
- odprti
prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij; |
-
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč); |
-
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva; |
- odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
(6) Pri
vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
-
kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze);
- kulturne
sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulp ture); |
-
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda,
relief itd.); |
-
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in
površinami, ki so pomembne za delovanje celote; |
- podoba
v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje); |
-
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna
razdalja, sistem zasajanja itd.); |
-
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja;
|
-
rastišče; |
-
posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
|
(7) Pri
memorialni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
-
avtentičnost lokacije; |
-
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin; |
-
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
(8) V
območjih zgodovinske krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote,
kot so: |
-
avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov; |
-
preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene
strukture, vsa gradiva in konstrukcije, |
-
zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami; |
-
memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki. |
(9) V
nacionalno pomembnih krajinskih območjih (območij nacionalne
prepoznavnosti) se varuje: |
-
krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine); |
-
ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini;
|
-
tipologijo krajinskih prvin; |
-
povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino. |
(10) Pri
arheološki registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst.
|
(11) Pri
drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane
vrednote, kot so: |
-
materialna substanca, ki je še ohranjena; |
-
lokacija in prostorska pojavnost; |
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
43.
člen |
(splošni PIP za poseganje v območja registrirane arheološke dediščine) |
(1)
Poleg upoštevanja določb iz prvega, drugega in devetega odstavka
prejšnjega člena na območjih arheoloških najdišč, ki so registrirana
kulturna dediščina, ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. |
(2)
Izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih
omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od
pogojev: |
- v fazi
priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in
rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi
projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); |
- v
okviru postopka priprave OPPN ali po sprejemu OPPN je potrebno izvesti
predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in
sestave najdišča. |
(3) V
območjih, kjer predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene,
se le te opravijo v skladu z načrtom pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine. Stroški se v tem primeru |
krijejo
iz državnega proračuna v okviru javne službe. V kolikor investitor želi,
da se raziskave opravijo prej, kot je to možno zagotoviti v okviru
načrta zavoda in v zvezi z njim opredeljenih finančnih sredstev, lahko
predhodne arheološke raziskave opravi tudi drug za to usposobljen
izvajalec ob strokovnem nadzoru zavoda. |
(4) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja,
odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo
zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
|
44.
člen |
(splošni PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine) |
(1) V
vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni
režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega
spomenika. |
(2) V
vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno
upoštevati naslednji pravni režim varstva: |
-
ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in
dominantnost dediščine; |
-
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine. |
(3)
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
45.
člen |
(splošni PIP za območja vojnih grobišč) |
(1) V
območju vojnih grobišč, prikazanih v prikazu stanja prostora, je
prepovedano: |
|
-
spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih
grobiščih; |
-
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente;
|
-
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
4.4.3
Ohranjanje narave |
46.
člen |
(Splošni PIP za ohranjanje narave) |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege v območja
ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne
službe za varovanje narave. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice
za pripravo Občinskega prostorskega načrta s sklicevanjem na
Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja
Občine Ruše in Prostorskega reda občine Ruše (ZRSN, OE Maribor, ma-rec
2006) in Dopolnitev naravovarstvenih smernic za OPN Občine Ruše –
izvedbeni del (št. 4III-142/15-O-06/AG z dne 23.7.08), ki se kot priloga
temu odloku hranijo na sedežu Občine Ruše). |
(3) Za
posege na teh območjih je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
|
4.4.4
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
47.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in trajnostna raba virov in
energije) |
(1) Z
poseganjem v prostor je potrebno zagotavljati in spodbujati vzdržno
(trajnostno) rabo naravnih virov, energetsko varčno gradnjo ter izvedbo
in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in
uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo
bivalne razmere na območju in niso v nasprotju z režimi varovanja
okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave
in s krajinskimi kakovostmi. |
48.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varovanje zraka) |
(1) Pri
posameznih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali najemnik osnovnih
sredstev meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali
sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. Nepremični viri
onesnaževanja zraka ne smejo obratovati, če njihove emisije ne
ustrezajo zakonsko predpisanim vrednostim. Pri zasnovi nove zazidave je
potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne
cirkulacije zraka. |
(2) Za
zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe
morajo imeti vsa večja zaposlitvena območja na površinah za industrijo
(IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih
dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih
območjih povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in
zaposlitvena območja ob železniški povezavi je potrebno navezati na to
omrežje in zagotavljati vzpostavitev javnega železniškega potniškega
prometa. |
(3) Vse
novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard in s tem
zmanjšati rabo energije in vpliv na onesnaženost zraka v občini.
|
49.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo voda) |
(1) Za
gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje
voda, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
|
(2) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj leta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa
stabilnost brežin vodotokov. |
(3)
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(4) Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki
ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je
potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(5) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
območju. |
(6)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
(7) Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki
v naseljih znašajo 15 m in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča
na vodotokih 1. reda (Drava) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na
vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, kot jih določajo
predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati
v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za
upravljanje voda. |
(8) Ne
glede na navedeno je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno
za gradnjo pomožnih kmetijskih-gozdarskih objektov na podlagi vodnega
soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah,
drugače določeno. |
(9) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in
velikosti objekta če: |
- se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali |
ogroženost; |
- se s
tem ne poslabšuje stanja voda; |
- je
omogočeno izvajanje javnih služb; |
- se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; |
- to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
- se z
rekonstrukcijo ali ponovno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča
ne zmanjšuje (201. člen ZV-1). |
(10) Pri
načrtovanju v območju vodnih zemljišč naj se upošteva tudi obstoječo in
načrtovano rabo voda ter varstvena območja po zakonu o vodah.
|
(11) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(12) Za
vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne
vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati uredbo o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega
platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja in pravilnik o kriterijih
za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04) ter
omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. |
(13) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
Ohraniti
je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati
tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. |
(14) Za
območje Občine Ruše sta bili izdelani Analiza poplavne varnosti
jugozahodnega dela Maribora pred hudourniškimi vodami s Pohorja (na
odsekih Pekrski potok- Blažovnica in Blažovnica - Lobnica), št.
projekta. 2281/00, junij 2000, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro
Maribor d.d., Maribor in študija Ureditve poplavne varnosti naselja
Ruše, predlog ukrepov od naselja Bezena do potoka Lobnica, št. 554/05,
junij 2005, ki jo je izdelala HIGRA d.o.o., Maribor. Navedeno
dokumentacijo je potrebno smiselno upoštevati pri pripravi projektne
dokumentacije. |
(15) Na
erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki
pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin,
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo
nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje
izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih
ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin,
razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
vlačenje lesa. |
(16) Na
plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati
v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi
se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki
dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(17) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami zakona o vodah.
|
(18)
Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično - rekreacijske
namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne
ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega
pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo
celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko
ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot
omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih
območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki
lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(19) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne
vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti
umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko
prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina
podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez
večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih,
zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike
količine vode oz. je večja poraba iz okoljskih, prostorskih,
tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena. |
Med
rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti
območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških
značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi
kvalitetami krajine. |
(20) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč je treba upoštevati naslednje:
- prostorske ureditve in
dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij,
kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako
da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna
dostopnost; |
- z
ureditvami se ne sme povzročati poslabšanje stanja voda in vodnega
režima, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; |
-
potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni
interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima
možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje
voda; |
-
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim; |
- za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti
vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ. |
(21)
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: |
- poseg
na vodnem in priobalnem zemljišču; -poseg, ki je potreben za izvajanje
javnih služb po Zakonu o vodah; |
- poseg,
ki je potreben za izvajanje vodne pravice; |
- poseg
na varstvenih in ogroženih območjih; |
- poseg
zaradi odvajanja odpadnih voda; |
- poseg,
kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik; |
-
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
(22) V
primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev
objektov in vodno soglasje na podlagi Zakona o vodah, mora investitor
pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.
|
(23) V
primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
treba pridobiti vodno soglasje na podlagi zakona o vodah, mora pravna
ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom
izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani
poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice
drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora
pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje. |
(24) Za
posege v prostor iz zakona o vodah na območju, ki se ureja z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji oziroma
pogoji za druge posege v prostor pridobljeni z dnem izdaje mnenj k
občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu, pri čemer je potrebno
upoštevati primere, za katere je potrebno pridobiti vodno soglasje po
zakonu o vodah. |
(25) Pri
izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega
soglasja za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, če gre za
gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati
pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo
samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja. |
(26) Za
odvzem vode je treba pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po zakonu
o vodah. Dovoljen poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju
ministrstva se lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali
stavbne pravice. |
(27)
Uporaba vodne infrastrukture za druge namene po zakonu o vodah, kadar
se na vodni infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe je mogoča
samo na podlagi pridobljene stavbne pravice. |
(28) V
primeru gradnje oz. poseganja v bližine eventuelnih obstoječih objektov
merske mreže za monitoring podzemnih voda naj se upoštevajo naslednja
določila: |
-prepovedana je kakršnakoli gradnja v minimalno 5m radiju od objekta
merske mreže; |
-
preprečujejo naj se vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda;
|
- v
bližini merskega objekta naj se ne spremenijo infiltracijske lastnosti
tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače;
|
-
odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže naj bo urejeno tako, da ni
možno zatekanje; |
-
zagotovljen naj bo neoviran dostop do objekta merske mreže. |
50.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo tal ter kmetijskih
zemljišč) |
(1) Pri
gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
|
(2) Na
kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z
vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s
predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
|
-
rekultivacije tal; |
-
nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali |
- zaradi
zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
|
51.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo gozdov) |
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno
katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v
izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s
poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki
dopolnjuje načrtovano, s poudarjeno socialno funkcijo skladno rabo
gozda in gozdnega prostora. |
(2)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so
gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in
značilne vedute v največji možni meri. |
(3) V
prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo
gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
|
(4) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je potrebno zagotoviti prehode
za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za
gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
|
(5) Nove
stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene
drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem
se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so
ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben
poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti
objektov. |
(6) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg
gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(7)
Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so
določeni s predpisi o gozdovih. |
(8)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(9) Pri
izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri
vseh posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upoštevati tudi
kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
|
(10) V
območju gozdov je dopustna: |
-
izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah;
|
-izvedba
gozdnih učnih poti; |
-priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije;
|
-
postavitev stalne gozdne žičnice; |
-
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne
dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo;
|
-
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev
predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom. |
(11)
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
-
ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih
poteh; |
-
gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom;
|
-
postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji. |
(12)
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije. |
(13)
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
-
gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez |
soglasja
pristojne javne gozdarske službe, |
- drugi
objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti
odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m; |
- če
ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti leti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
(14) V
projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in
gozdnega prostora. |
(15) Za
graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je potrebno
pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo
v občinskem prostorskem načrtu. |
(16) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
|
(17)
Smiselno naj se upoštevajo tudi ostala določila Smernic in strokovnih
podlag za OPN Ruše-izvedbeni del – področje gozdarstva (št.
3401-14/2007/8 z dne 21.7.2008), dopolnitev smernic in strokovne podlage
za pripravo OPN Ruše-področje gozdarstva št 3401-14/2007/10 z dne
30.6.2009), Smernice, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPN
Ruše za naslednje posege, ki so v območju gozdnega prostora (št.
281-3-2006 z dne 31.7.2008) ter Dodatne smernice (št. 281-8-2009) z dne
27.7.2009. |
52.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred hrupom) |
(1)
Varstvo pred hrupom v občini je potrebno izvajati na podlagi
občutljivosti posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) V
poselitvenih območjih je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določena III. stopnja varstva pred hrupom, razen
za območja proizvodnih dejavnosti IP- v EUP RU-02 Geberit, RU25 ob
Kopalniški ulici, RU26 območje nekdanje TDR, RU28 betonarna in čistilna
naprava, RU31 Alchrom-širitev, RU32 Alchrom, RU33 Messer, RU34 površine
za industrijo, RU35 površine za energetiko-fotovoltaična elektrarna,
RU74 nekdanje Jeklo, RU78 Bezena 2, RU80 Bezena 2 nepozidano, BI08 Tobi
ter površine drugih območij (BC-športni center Matavškovo v EUP RU 12 in
RU13), v katerih je IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Za
površine cest (PC), površine železnic (PŽ) in za območja komunikacijske
infrastrukture (T), območja energetske infrastrukture (E), območja
okoljske infrastrukture (O) in območja za potrebe obrambe (F) je v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena
IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(4) Na
območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za
območja zelenih površin (Z), za katere je določena III. stopnja varstva
pred hrupom in površin, ki v skladu z veljavnimi predpisi s področja
varstva pred hrupom štejejo za mirno območje na prostem. |
(5) Na
zavarovanih območjih, določenih v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave, je določena I. stopnja varstva pred hrupom (mirno
območje na prostem: pragozd Šumik, EUP št. PO09). |
(6) Ne
glede na določila prvih štirih odstavkov tega člena mora biti na meji
med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV.
območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva
pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo
pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom.
|
(7) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
|
(8) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse
posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih
ukrepov zaradi prometa na cesti. |
(9) Na
pobudo občine lahko minister pristojen za okolje na posameznem območju
poselitve razvrsti območja varstva pred hrupom v II. območje varstva
pred hrupom ali v mirno območje poselitve. |
53.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
(1)
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
(2) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno
izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da
pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi
dovoljenih vrednosti. |
(3) Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za
stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov,
je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
|
(4)
Obstoječi viri elektromagnetnega sevanja, pri katerih je potrebno
upoštevati vpliv elektromagnetnega sevanja, so obstoječi koridorji
daljnovodov na območju občine Ruše v širinah: nadzemnega več sistemskega
daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400
kV in 220 kV: 25 m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400
kV: 10 m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15 m;
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3 m;
nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV: 10 m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti
od 1 kV do vključno 20 kV: 1 m; razdelilne postaje SN, transformatorske
postaje SN/0,4 kV 2 m, pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda
ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje, razdelilne postaje in transformatorske
postaje, pri čemer lahko večsistemski daljnovod naštetih nazivnih
napetosti vključuje tudi sisteme nižjih napetosti. |
54.
člen |
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri
osvetljevanju objektov je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2)
Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
55.
člen |
(varstvo pred poplavami) |
(1) Za
podrobnejše načrtovanje rabe prostora je treba izdelati karto poplavne
nevarnosti v skladu s predpisi o vodah, ki bo določila pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem poplavnem
območju. |
(2)
Posege v prostor na območjih poplav, ki so prikazana v prilogi Prikaz
stanja prostora in v kartografskem delu OPN ter opisana v tabeli z
opisom EUP v 5. členu tega odloka, je potrebno načrtovati v skladu s
predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje
pristojnega organa za upravljanje voda. |
(3)
Znotraj EUP z oznakami: DD09, DD16, PO02, BI24, BI22, LO01, BI25, BI20,
LO02, BI21, DR03, RU06, RU10 (se ureja z URN), RU02, RU03, DD05, PO01,
UR03, RU74, DZ03, RU05, SM01, LB01, RU73, DC06, SM03, SM02 (se ureja z
URN), RU75, DZ04 (se ureja z URN), RU45 (se ureja z URN), RU89 in RU89-1
se mestoma pojavljajo poplavna območja, ki so prikazana v kartografskem
delu OPN. |
(4) V
teh območjih je ne glede na ostala določila odloka prepovedana gradnja
novih objektov in izvajanje posegov, razen objektov in posegov, ki so po
predpisih o vodah dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Prepovedane so tudi vse dejavnosti, objekti in posegi v prostor, ki
imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov,
objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Prepoved ne velja za gradnjo male hidroelektrarne v EUP
RU74, RU75 oz. RU73, za katero je sprejeta Uredba o koncesiji za rabo
vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa vodotoka
Lobnica (Ur. l. RS, št. 89/2008). |
(5) Za
obstoječe objekte na poplavnih območjih so dopustni vzdrževanje objektov
in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov. |
(6) Če
je bilo na poplavnem območju izdano dovoljenje za poseg v prostor, lahko
imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom. |
(7) Do
izdelave karte poplavne ogroženosti in opredelitve predvidenih ukrepov
na območjih poplav, prikazanih v stanju prostora, so na nepozidanih
stavbnih zemljiščih v območju poplav prepovedani vsi posegi v prostor
in vse dejavnosti, ki bi imeli ob poplavi škodljive vplive na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečali poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
V kartografskem delu (prikaz območij enot urejanja prostora,
gospodarske javne infrastrukture ter vodnogospodarskih ureditev) so iz
predhodno navedenih študij iz 14. odstavka 49. člena odloka povzeti
ukrepi (prestavitve strug potokov, odvajalnika za nizke pretoke,
bogatenje podtalnice, ureditev ponikalnikov (ribnikov) in suhih
zadrževalnikov) za zagotavljanje poplavne varnosti. |
(8) S
predhodnim soglasjem pristojnega organa za upravljanje voda pa je na
zemljiščih iz prejšnjega odstavka pogojno dopustno: |
-
vzdrževanje in priključki obstoječe gospodarske javne infra strukture;
|
-
urejanje zelenih površin ter odprtih športnih igrišč; |
-
gradnje ograj pod pogojem, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda.
|
(9) Na
pozidanih stavbnih zemljiščih, zajetih v poplavno območje pa je
dovoljena obnova in vzdrževanje ter rekonstrukcija teh objektov, ki pa
ne sme poslabšati poplavne ogroženosti območja. |
4.4.5. Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
56.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
(1) V
zemljišče ni dovoljeno posegati tako z ureditvami, ki bi povzročile
gibanje hribin ali bi se drugače ogrozile stabilnost zemljišča, kot so:
|
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
- s
posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode; |
-
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
-
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(2)
Projekti za gradnjo objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva,
javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih
snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo
vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in
predvidene ukrepe za zmanjševanje nevarnosti. |
(3)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo
za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC
lestvici. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad
kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
|
(4) Za
zaklanjanje prebivalstva je potrebno predvideti gradnjo zaklonišča.
Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v vseh objektih, namenjenih
za javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami, vzgojnovarstvene
ustanove za več kot 50 otrok; redno izobraževanje za več kot 100
udeležencev izobraževalnega programa, javne telekomunikacijske in poštne
centre, nacionalno televizijo in radio, javni potniški, železniški in
avtobusni promet (centralne postaje), pomembno energetsko in
industrijsko dejavnost. Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v
obstoječa zaklonišča je obvezna revizija projektne dokumentacije.
|
(5)
Prostorski razvoj na vseh, ogroženih območjih, zlasti pa na ogroženih in
varstvenih območjih po predpisih o vodah, je potrebno načrtovati v
skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč ter varstva voda.
|
(6) Na
ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno
s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo
življenje ali njegove materialne dobrine. |
(7)
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(8) Na
poplavnem območju velja režim, opisan v 49. in 55. členu odloka. Na vseh
območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. |
(9) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
(10) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je
potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in
med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi
površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
(11) Na
območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na
omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec
gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in
druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in
delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN
14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne
načrtujejo dejavnosti in prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno
tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
|
(12) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske
ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče, da bodo
izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov,
zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v
okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med
dejavnostmi oziroma objekti. |
(13) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za
evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne
pomoči ter za regijski logistični center, pri čemer se upoštevajo
določila 23. člena tega odloka. |
(14) V
projektni dokumentaciji naj se v ukrepih varstva pred požarom opredelijo
dopustna požarna tveganja, ki bi bila povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni poslovni
in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna
sosednja poselitvena območja. |
(15) Za
zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je
potrebno: |
- v
delih naselij, ki so ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč,
preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogrože nost prostora;
|
-
sanirati območja kulturne dediščine; |
-
zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne koli čine
vode za gašenje; |
-
zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda; |
- za
obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati
izvedbo ustreznih protipoplavnih ukrepov oz. opuščati obstoječo
neustrezno rabo; |
- za
obstoječa poselitvena območja na območjih, ogroženih zaradi naravnih in
drugih nesreč, zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oz.
opuščati obstoječo neustrezno rabo. |
57.
člen |
(splošni PIP za poseganje v prostor in zbiranje odpadkov) |
(1) Na
celotnem območju občine je potrebno na primerno dostopnih in vidno
neizpostavljenih lokacijah urediti ekološke otoke za ločeno zbiranje
odpadkov. |
58.
člen |
(posebni pogoji za gradnjo oz. rekonstrukcijo stavb s površino, večjo od
1000 m2 ter
pogoji za smotrno rabo energije) |
1) Pri
graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna
površina presega 1000 m2
ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo v skladu z energetskimi zakonom(EZ), razen za primere, ko ta
študija po EZ ni potrebna. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina
projektne dokumentacije. |
(2) Ne
glede na navedbe v predhodnem odstavku se lahko študija izvedljivosti
izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako odloči
investitor. |
(3)
Ostale objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije in
sicer z: |
-
izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi,
da bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe
po ogrevanju in umetnem hlajenju; |
-
ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno
zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije;
|
-
načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za
izgradnjo in obratovanje omrežij GJI;
- energetsko sanacijo stavb pri
prenovi zmanjševati porabo energije;
- uporabo lokalno razpoložljivih
obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in
distribuciji;
- upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta (v
nadaljevanju: LEK). |
(4) Do
sprejema LEK se v območjih, kjer se ne izvaja gospodarska javna služba
distribucije zemeljskega plina ali drugih energetskih plinov iz omrežja,
za ogrevanje uporabljajo obnovljivi viri energije ali soproizvodnja
toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba drugih
virov v zgoraj omenjenih območjih je mogoča, v kolikor je njihova raba
utemeljena v študiji izvedljivosti iz prvega odstavka tega člena.
|
(5) Po
sprejemu LEK se prednostno uporabljajo obnovljivi viri energije ali
soproizvodnja toplote in električne energije iz visokim izkoristkom.
|
59.
člen |
(omilitveni ukrepi pri izvedbi OPN ) |
(1) Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, ki so
predvideni v Okoljskem poročilu za Občinski prostorski načrt občine
Ruše (izvedbeni del) in ga je izdelal Oikos Domžale ter njegovih
dopolnitvah. |
(2) V
pri pripravi dokumentacije, izvedbi in obratovanju smučišča Faleževo
(EUP AG01 do AG08) ter smučišča Uršankovo II (EUP UR3), je potrebno
upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: |
(1) V
času pridobivanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v
nadaljevanju: PGD) oz. projekta za izvedbo (v nadaljevanju: PZI) ter
izvedbi: |
- gozdne
vlake naj se fizično zaprejo (npr. z zapornicami) za ves motorni promet
razen za potrebe lastnikov zemljišč, gozdarstva, gozdne proizvodnje,
intervencij in lovstva; |
-
ureditvena dela, kjer se uporablja hrupna mehanizacija, naj se izvajajo
izven gnezditvenega obdobja ranljivejših vrst ptic, torej ne od sredine
marca do sredine junija. |
(2) V
času pridobivanja PGD in PZI ter rer izvedbi in v času obratovanja
smučišča:
- umetno zasneževanje naj se omeji le na smučarske proge;
- uporablja naj se ustrezna oprema, ki povzroča najmanjše emisije hrupa;
|
-
zasneževanje naj se po osnovnem zasneževanju (do debeline snega 30 cm)
ne vrši več v nočnem času med 22. in 01. uro; |
- pri
uporabi vode za zasneževanje naj se uporablja izključno voda brez
dodatkov; |
-
osvetljevanje smučišča in ostalih objektov naj ne poteka od 22 h zvečer
do 6 h zjutraj, v letnem obdobju (od 1. 5. do 30. 9.) pa se naj smučišče
ne osvetljuje; |
-
uporablja naj se svetila, ki usmerjajo svetlobo le na smučišče in v tla
ter oddajajo nizke vrednosti UV svetlobe. |
(3) V
času obratovanja smučišča: |
- vožnja
z motornimi sanmi izven območja smučišča naj se prepove; |
-
kmetijska raba travnikov naj bo ekstenzivna; |
- za
morebitno pašo na smučišču naj se v sodelovanju z ZR SVN naredi pašni
načrt, |
-
umetnih gnojil in pesticidov naj se ne uporablja. |
(4) V
času gradnje in nato v vsakoletnem vzdrževanju: |
- v
sodelovanju z ZRSVN se naredi načrt ureditve gozdnega roba, kjer naj se
gozdni rob in presvetlitve (gozdne poti, preseke) načrtno ohranjanja in
neguje tako, da bo vertikalna struktura in pestrost drevesnih in
grmovnih vrst velika; |
- na
vsakih 100 m naj se na robu senčnega območja pusti eno bukovo drevo,
prsnega premera vsaj 40 cm, podrto pravokotno v novi gozdni rob in naj
ostane neskrojeno permanento v gozdu; |
- gozdni
rob naj se zasadi s plodonosnim grmičevjem: jerebika, bezeg, malina,
itd.; |
-
ohranja naj se mravljišča. Pušča naj se stoječe odmrlo drevje;
|
-
prepreči naj se erozijo; |
- uredi
naj se odvodnjavanje tako, da bo voda speljana s smučišča; |
- vse
prizadete površine naj se takoj po končani izvedbi zatravi z avtohtono
travniško rušo, nabrano v okolici območja; |
- pri
revitalizaciji območja naj se ne uporablja travno – deteljne mešanice
in naj se prepreči naselitev invazivnih vrst; |
- v
območju okoli smučišča naj se po končani gradnji namesti po 15
gnezdilnic za koconogega čuka in malega skovika; |
- v vsem
vplivnem območju habitatov se obiskovalce z informativnimi panoji
opozarja na primerno obnašanje v naravi. |
(5) Ob
zaključku gradnje in nato v vsakoletnem vzdrževanju: |
- v času
obratovanja naj bodo žičniške napeljave in ograje čim bolj opazne in naj
ne bodo izpostavljene nad grebeni; |
- vse
fiksne žične ograje naj se nadomestijo z vidnimi lesenimi ograjami.
|
(6)
Takoj po izvedbi posegov naj se vzpostavi letni monitoring
kvalifikacijskih vrst. Monitoring naj se prva tri leta izvaja letno,
nato pa vsake tri leta. Monitoring naj ugotavlja prisotnost
kvalifikacijskih vrst v območju in prisotnost gnezdenja v nameščenih
gnezdilnicah. V primeru, da se ugotovi, da je katera od vrst v območju
prisotna, naj se predlaga dodatne ukrepe za izboljšanje stanja vrste v
območju. V primeru, da gnezdilnice po petih letih ostanejo nenaseljene,
se njihovo število lahko zmanjša za dve tretjini. |
(3) Ob
zaključku gradnje in nato v vsakoletnem vzdrževanju akumulacije Kekec je
potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: -v sodelovanju z
Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom |
RS za
varstvo narave naj se naredi načrt ureditve gozdnega roba, kjer naj se
gozdni rob načrtno ohranjanja in neguje tako, da bo vertikalna struktura
in pestrost drevesnih in grmovnih vrst velika; |
- gozdni
rob naj se zasadi s plodonosnimi vrstami: jerebika, bezeg, malina, itd.
Ohranja naj se mravljišča. Pušča naj se stoječe odmrlo drevje.
|
(4) Pri
poseganju v območja Nature 2000 SPA Pohorje, pSCI Pohorje in SPA Drava,
pri izvedbi OPN Ruše je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe
in priporočila. |
(1) Po
končani izvedbi gradnje: |
-
oblikovanje strukture gozdnega roba okrog izvedenih posegov v gozdni
sestoj (čistilna naprava na Arehu, gramoznica, smučišča). |
(2) V
fazi načrtovanja gradbenih del: |
-
prilagoditev časovnega razporeda in načina opravljanja posegov z
življenjskim ciklom živali; |
-
sekanje in krčenje vegetacije naj se opravlja po gnezditvenem času
ptičev ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo
(vsi posegi z vplivom na varovana območja). |
(3)
Monitoring nad izvajanjem ukrepov je potrebno izvajati v skladu z
določbami okoljskega poročila. Izvaja ga strokovnjak za ptice z uporabo
uveljavljenih strokovnih metod za ocenjevanje velikosti populacijskih
ptičjih vrst. |
(5) Za
doseganje okoljskih ciljev pri trajnostnem razvoju območja Občine Ruše,
pri izvedbi OPN Ruše, je potrebno upoštevati naslednje omilitvene
ukrepe: |
(1) Na
področju okolja pri trajnostni rabi naravnih virov v času izvedbe OPN –
pred priključitvijo novih objektov na vodovodni sistem: -zagotovitev
ustreznih količin pitne vode (izgradnja regio |
nalnega
vodovoda od črpališča na Selniški Dobravi in povezave za Občino Ruše )
pred priključitvijo novih objektov, predvsem nastanitvenih, na vodovodni
sistem; |
-
predvsem v novih turističnih kompleksih uporaba meteorne vode v
sanitarne namene. |
(2) Na
področju okolja za izboljšanje kakovosti zraka v času izvedbe OPN:
|
-
obvezna priključitev obstoječih in novih objektov na plinovodno
omrežje, kjer je le-to izgrajeno, razen za objekte, ki kot energent
uporabljajo obnovljive vire energije;
- zapiranje centra za tovorni
promet, usmerjanje prometa na predvideno obvoznico. |
(3) Na
področju okolja za izboljšanje stanja voda v času izvedbe OPN:
|
- pri
umeščanju posegov v vodovarstvene pasove je potrebno upoštevati pogoje
urejanja, ki so podani v Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega
polja (Ur. l. RS, št. 24/07). Za določene posege je potrebno pripraviti
analizo tveganja za onesnaženje v postopku pridobivanja vodnega
soglasja. |
(4) Na
področju okolja za zmanjšanja stopnje hrupa v času izvedbe OPN:
|
-
hrupnejše dejavnosti naj se umeščajo stran od stanovanjskih območij;
|
- med
stanovanjskimi območji in območji za proizvodne dejavnosti
urejanje zelenih pasov/barier;
- po potrebi (izvedba meritev) ureditev
protihrupnih ograj; |
- v
primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno
raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s
smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv
zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma
če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati
vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da
ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje. |
(5) Na
področju narave za ugodno stanje vrst in habitatnih tipov v času izvedbe
OPN: |
-
oblikovanje strukture gozdnega roba okrog izvedenih posegov v gozdni
sestoj (čistilna naprava, gramoznica. smučišča); |
-
prilagoditev časovnega razporeda in načina opravljanja posegov
življenjskemu ciklu živali, |
-
sekanje in krčenje vegetacije naj se opravlja po gnezditvenem času
ptičev ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo
(vsi posegi z vplivom na varovana območja); |
-
izvedba čistilne naprave v zaprtem objektu (na Arehu); |
-uporaba
usmerjene svetlobe in omejevanje časa nočnega osvetljevanja v naravnem
okolju. |
(6) Na
področju zdravja ljudi pri zagotavljanju dobrih bivalnih pogojev v času
izvedbe OPN: |
- v
prostor varovalnega režima zaradi delovanja hudourniških potokov naj se
ne umešča novih objektov, namenjenih bivanju ali opravljanju dejavnosti;
|
-
zagotovijo naj se primerne retencijske površine; |
- v
erozijskih in plazljivih območjih je potrebno v času gradnje izvesti
primerne, protierozijske ukrepe (npr. za smučišča – odvodnja zalednih
voda mora biti urejena tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov
na območju, med obratovanjem je treba zagotavljati monitoring in sprotno
sanacijo morebitnih erozijskih žarišč). |
(7) Na
področju varovanja kulturne dediščine v času izvedbe OPN: |
- pri
umeščanju novih objektov v prostor (predvsem odprti) |
je
potrebno ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno
tipologijo in morfologijo. |
5.
PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA PREDVIDENIH OPPN |
60.
člen |
(območja s predvidenimi OPPN) |
(1)
Predvidena je priprava OPPN za naslednje EUP: RU31, RU34, RU35, RU39,
RU57, RU70, RU80 v naselju Ruše, EUP: BE14 v naselju Bezena, BI06, BI18,
BI25 v naselju Bistrica ob Dravi, EUP LO03 v naselju Log, EUP LO05 pri
Grošovniku, obstoječa gramoznica v enoti urejanja EUP DD 10 in širitev
gramoznice v enoti urejanja DD12, EUP UR03 v območju smučišča
Uršankovo in EUP AG03, AG04, AG05 v območju smučišča Areh – Faleževo.
|
61.
člen |
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN) |
(1) Za
EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših prostorskih načrtov,
so do sprejema OPPN, razen objektov iz prilog 2 in 3 tega odloka,
dovoljene naslednje vrste gradenj in ureditev: |
-
rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih legalno zgrajenih
objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta; |
-
novogradnje znotraj obstoječe parcele namenjene gradnji, ki ne bodo
onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta;
|
-
odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega
objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, ki ne
bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN; |
-
novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in
enostavnih ter nezahtevnih objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo
in dozidavo ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije
teh objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po predhodni
odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna
vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na teh objektih, v
kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega
prostorskega načrta. |
(2) V
enotah urejanja, ki predstavljajo dolgoročne širitve naselij in druge
ureditve, s katerimi se spreminja prostor in za katere je obvezna
izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so razen objektov iz prilog 2
in 3 tega odloka, do uskladitve namenske rabe prostora in sprejema
podrobnejšega prostorskega načrta, dovoljene naslednje vrste gradenj in
ureditev: |
-
ureditve, ki omogočajo uporabo in vzdrževanje dosedanje namenske rabe
prostora; |
-
novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in
enostavnih ter nezahtevnih objektov, v kolikor ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(3) V
enotah predvidenih dolgoročnih širitev RU83, RU84, RU85, RU89, RU90,
RU89-1, RU91, RU92, RU93, BE16, BI26, BI27 niso dovoljeni posegi, ki bi
povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe
namenske rabe v stavbno zemljišče n. pr. nova zasaditev trajnih
nasadov, izvedba agrarnih operacij, razen tistih ki so potrebne za
vzdrževanje dosedanje namenske rabe, izvedba parcelacije za prodajo
stavbnih zemljišč. |
62.
člen |
(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN in DPN) |
(1) Za
EUP, ki se urejajo s sprejetimi podrobnejšimi prostorskimi akti ali pa
občina predvideva pripravo OPPN, je dovoljena priprava enotnega OPPN za
celovito območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki
predstavljajo prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto
(vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo), pri čemer naj dinamika priprave posameznih OPPN v EUP
zagotavlja smiselno faznost prostorskih ureditev. Tudi namesto sprememb
in dopolnitev posameznih veljavnih podrobnejših aktov se lahko sprejme
nov akt za del EUP ob upoštevanju smiselne prostorske in funkcionalne
členitve območja in možne faznosti prostorskih ureditev. |
(2) Če
se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava
OPPN, je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno
območje OPPN in sočasno z delom občinskega podrobnega prostorskega
načrta sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in
gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja
zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja
tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski načrt. |
(3) Meje in
podrobnejšo namensko rabo za OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih
tega OPN, je v postopku priprave dovoljeno prilagoditi podrobnim
programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter
ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN je dovoljeno spremenjati
pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih
ali izključenih parcel ali da občinski svet Občine Ruše sprejme akt, s
katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. |
(4) Na območju OPPN
za stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti ureditev javnih in
poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča in
podobno v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN. |
(5) Na območju OPPN
za stanovanjsko gradnjo občina določi, da je del ali celotno območje
urejanja lahko čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu
pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje urbanističnih,
arhitekturnih in tehničnih ukrepov varstva pred hrupom. |
(6) Nezazidana
stavbna zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo lastniki parcele
do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno
obdobje je dovoljena začasna sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti
funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
(7) OPPN, ki v OPN
niso posebej opredeljeni, je dovoljeno izdelati za prostorske ureditve
večjega obsega, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali
rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin,
namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, za predvidene sanacije
in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
(8) Kriteriji za
določanje prostorskih ureditev, za katere je obvezna izdelava OPPN, v
OPN pa niso predvideni so: |
- gradnja objektov z
enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali
presega 0,8 ha površine-velja tudi za območja širitev naselij in območja
sanacij razpršene gradnje; |
- gradnja objektov z
več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je
zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oz. 100 postelj; |
- kamp nad površino
0,5 ha; |
- na površinah, kjer
je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija
ali razlastitev stavbnih zemljišč) in na površinah, ki nimajo urejenih
dovozov; |
- na območjih
proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, |
kadar gre za
kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za
spremembe tehnologije; |
- gradnja gospodarske
javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi
infrastrukturnimi objekti; |
- objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v
primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka
opredeljena s tem odlokom; |
- prostorske ureditve
na območjih prepoznavnosti zunaj naselij. |
(9) Za območja
manjših širitev naselij in manjših sanacij razpršene gradnje, ki so po
številu objektov in površini nižja od kriterijev, navedenih v 1. alineji
prejšnjega odstavka, hkrati pa imajo že izvedeno opremljenost
nepozidanih stavbnih zemljišč z vso gospodarsko javno infrastrukturo,
kar ugotovi župan s sklepom na osnovi predhodne preverbe območja,
priprava OPPN ni potrebna. |
Posegi v prostor se
izvajajo po merilih in pogojih iz tega odloka. |
(10) Za OPPN in DPN,
ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti
prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske
preveritve in utemeljitve. |
(11) V postopku
priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje)
nosilcev urejanja prostora in pridobiti natančne podatke o poteku tras
obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v
postopku priprave OPPN. |
(12) V kolikor
investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5 letih od
uveljavitve tega odloka, lahko občina predlaga vrnitev zemljišča v
prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani
površini. |
63. člen |
(dodatni pogoji in
merila za pripravo OPPN po EUP ter |
merila za območja,
za katera priprava OPPN ni predvidena) |
(1) Dodatni pogoji in
merila za poseganje v prostor oz. pripravo OPPN po EUP določajo
izhodišča, ki jih morata pripravljalec in investitor upoštevati v
postopku priprave in sprejemanja OPPN so navedeni po enotah v
nadaljevanju tega člena: |
1. V EUP RU31
Ruše-širitev industrijskega območja Alchrom, je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
- idejno zasnovo
širitve obstoječe dejavnosti, ki mora upoštevati arhitektonsko
oblikovanje objektov obstoječe dejavnosti; |
- funkcionalno
povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na
vsa omrežja in objekte GJI, |
- izhodiščno namensko
rabo IP, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski
rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
- tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo proizvodnih objektov; |
- gostota pozidave in
faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti določene za območja tipa
J2. |
2. V EUP RU34
Ruše-širitev industrijskega območja Messer 1del, je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno zasnovo
širitve obstoječe dejavnosti, ki mora upoštevati arhitektonsko
oblikovanje objektov obstoječe dejavnosti, višina objektov se mora
nižati v smeri območij z nižjimi objekti; |
- funkcionalno
povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na
vsa omrežja in objekte GJI, |
- izhodiščno namensko
rabo IP določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski
rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
- tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo proizvodnih objektov; |
- gostota pozidave in
faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti določene za območja tipa
J2, za 10% se lahko poveča tudi etažnost objektov. |
3. V EUP RU35
Ruše-površine za energetiko-fotovoltaična elektrarna, je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno zasnovo
umestitve dejavnosti za proizvodnjo električne energije s spremljajočimi
dejavnostmi; |
- funkcionalno
povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na
vsa področja GJI; |
- izhodiščno namensko
rabo E, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski
rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
- tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo energetskih objektov in njihovo priključevanje v
energetsko omrežje; |
- vidno
izpostavljenost območja, ki ga je potrebno omiliti z ustrezno
ozelenitvijo; |
-
gostota pozidave in faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti
določene za območja tipa J2. |
4. V EUP
RU39 Ruše-poslovni center Ruška vrata za potrebe centralnih dejavnosti,
je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo umestitve centralnih dejavnosti storitvenih in družbeno javnih
infrastrukturnih dejavnosti s spremljajočimi dejavnostmi;
- funkcionalno
povezanost z območjem obstoječih dejavnosti v starem trškem jedru in
območju centralnih dejavnosti ob TDR, zlasti v priključevanju na vsa
področja GJI; |
-
funkcionalno povezanost v priključevanju na vsa področja GJI;
|
-
izhodiščno namensko rabo CU, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo družbene javne infrastrukture in
ostalih večjih objektov storitvenih dejavnosti;
- ohranjanje vedut na
prostorske dominante starega trškega jedra in novejših zaščitenih
objektov v naselju Ruše, pri čemer etažnost objektov ne sme presegati
etažnosti sosednjih obstoječih objektov in se mora nižati proti robu
naselja; |
-
gostoto pozidave in faktor izrabe, ki lahko za 10% presegata vrednosti
določene za območja tipa G; |
-
nadgradnjo tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja ali modernejšo
oblikovanje, ki bo poudarjalo funkcijo novih centralnih dejavnosti;
|
- v EUP
lahko največji delež (skupaj 60 % BTP) zasedajo dejavnosti skupine O, P
(znotraj te 85.1), Q (znotraj te 87), R (znotraj te 90), če so za tip
enote dopustne po prilogi 4. Ostale dejavnosti, ki so za tip enote
dopustne po prilogi 4, lahko dosegajo 10 % BTP v EUP. Za delež površin,
namenjenih bivanju, ni omejitev. V primeru, da dejavnosti v EUP ni, je
dopustna gradnja stanovanj. |
5. V EUP
RU70 Ruše-območje za turizem pod Goroj za umestitev posebnih dejavnosti
turizma, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo umestitve posebnih dejavnosti turizma in vstopne postaje žičnice
s spremljajočimi dejavnostmi, |
-
funkcionalno povezanost z območjem ostalih dejavnosti v starem trškem
jedru in v na območju celega naselja, ki bodo služila kot območja
dopolnilne turistične ponudbe; |
-
funkcionalno navezovanje novega centra na obstoječa infrastrukturna
omrežja, zlasti na propustnost prometnega omrežja; |
-
izhodiščno namensko rabo BT, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
tehnične predpise in dimenzioniranje zmogljivosti, ki urejajo gradnjo
turistične in žičniške javne infrastrukture in ostalih večjih objektov
spremljajočih dejavnosti (nočitvene zmogljivosti, površine za mirujoči
promet); |
-
upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov v VVO2,3, KS 6346, 6396,
6393 in EPO Pohorje-južni del; |
-
nadgradnjo tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja ali modernejšo
oblikovanje, ki bo povdarjalo funkcijo vstopnega mesta v turistično
rekreacijsko območje; |
- v EUP
lahko največji delež dejavnosti (80%) zasedajo dejavnosti skupine I, ki
so za tip enote dopustne po prilogi 4, delež ostalih dejavnosti, ki so
za tip enote dopustne po prilogi 4, pa 20 % vseh dejavnosti. Določila
glede deležev ne veljajo za obstoječe stanje (obstoječe dejavnosti oz.
stanovanja). |
6. V EUP
RU73 Ruše-centralne površine med Lobnico in Kovaško ulico za potrebe
storitvenih centralnih dejavnosti, je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: -idejno zasnovo umestitve storitvenih centralnih dejavnosti
z možno postavitvijo poslovne stavbe s trgovskimi lokali in ostalimi
storitvenimi dejavnostmi, ter nočitvenimi zmogljivostmi v višjih
etažah, bencinskim servisom in ostalimi objekti, ki so potrebni v
neposredni bližini vstopne postaje v rekreacijsko središče; |
-
funkcionalno povezanost z območjem obstoječih dejavnosti v starem trškem
jedru in območju centralnih dejavnosti Viadukt in posebnih dejavnosti v
območju Pod Goroj; |
-
funkcionalno povezanost v priključevanju na vsa področja GJI;
|
-
izhodiščno namensko rabo C, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
tehnične predpise, ki urejajo dimenzioniranje in gradnjo objektov
storitvene javne infrastrukture in ostalih večjih objektov storitvenih
dejavnosti, |
-
varovalne in varstvene režime v VVO2,v delu ob vodotoku poplave Q100;
|
-
obstoječe izvore hrupa v okolju (industrijska proizvodnja, promet,
Lobnica); |
-
gostoto pozidave in faktor izrabe lahko za 10% presegata vrednosti
določene za območja tipa G; |
-
največjo dovoljeno etažnost (nK)+P+4+(M); |
-
nadgradnjo tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja ali modernejšo
oblikovanje, ki bo povdarjalo funkcijo novega jedra centralnih
dejavnosti. |
7. V EUP
RU80 Bezena2-nepozidano industrijsko območje vzhodno od TDR, je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo širitve obstoječe dejavnosti, ki mora upoštevati arhitektonsko
oblikovanje objektov obstoječe dejavnosti, višina objektov se mora
nižati v smeti območij z nižjimi objekti; |
-
funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti, zlasti v
priključevanju na vsa omrežja in objekte GJI;
- izhodiščno namensko rabo
IP, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi
površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih objektov in
razmestitev objektov v predvidenih tehnoloških procesih;
- gostoto
pozidave in faktor izrabe lahko za 20% presegata vrednosti, določene za
območja tipa J2, za 10% se lahko poveča tudi etažnost objektov;
|
-
smiselno upoštevanje pogojev v tipu J1 pri idejni zasnovi za pripravo
OPPN. |
8. V EUP
BE14, Bezena1-jug priključitev razpršene gradnje - pomožni objekti, je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
-
strokovne podlage za sanacijo razpršene gradnje obstoječih objektov;
|
-
dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov potrebnih za
obdelavo kmetijskih površin brez bivalnih prostorov do velikosti 30 m2;
|
-
izhodiščno namensko rabo SK, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo, |
-
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture ni obvezno;
|
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih
objektov ter razmestitev objektov po idejni zasnovi;
- smiselno
upoštevanje pogojev v območjih tipa A pri obliko vanju objektov v
postopku priprave OPPN,
- upoštevati je potrebno naklon terena in možnost
pojava erozijske dejavnosti. |
9. V EUP
BI06, Bistrica-širitev naselja ob železnici za potrebe centralnih
dejavnosti, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati:
|
- idejno
zasnovo za pripravo OPPN v kateri je predvidena gradnja poslovnih in
poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje mirnih in ekološko
sprejemljivih dejavnosti na domu; |
-
izhodiščno namensko rabo C določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja; |
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo poslovnih in poslovno
stanovanjskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi;
|
-
smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in G pri oblikovanju
objektov v postopku priprave OPPN; |
-
upoštevati je potrebno vpliv infrastrukturnih koridorjev (železnica) in
okoljskih objektov (predvidena čistilna naprava Bistrica). |
10. V
EUP BI18, Bistrica-sanacijska priključitev razpršene granje južno od
R-II-435 za potrebe stanovanjske gradnje, je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo za pripravo OPPN, v kateri je predvidena individualna gradnja
stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in
izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu, vrzeli
severnega dela pa se neposredno navezujejo na RII-435; |
-
izhodiščno namensko rabo SS, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežjanapajalna prometnica v
območju južno od ceste mora biti podaljšek že obstoječe ulice, ki se v
skrajni točki priključuje na RII-435, vrzeli severnega dela pa se
neposredno navezujejo na RII-435;
- tehnične predpise, ki urejajo
gradnjo poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov in razmestitev
objektov po idejni zasnovi; |
-
smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in G oziroma izvedbenih
pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku
priprave OPPN; |
-
upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe
infrastrukture. |
11. V EUP BI25,
Log1-ribgiojnica za potrebe tržne vzreje rib, je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno zasnovo za
pripravo OPPN (Strokovne podlage za umestitev ribogojnice v Logu, Urbis
d.o.o. Maribor, št. pro jekta: 2007-OPN/124-RUŠE, Maribor, maj 2010), v
kateri je predvidena gradnja okolju primernejše ekološko biološke vzreje
rib kot sistema vodnih zajetij in spremljajočih objektov za nemoteno
obratovanje ribogojnice: vstopni prostor, prostori za vzgojo mladic,
shrambe orodja in hrane, mešanje hrane, prodajo rib in spremljajočimi
prostori (upravni in ostali spremljajoči objekti, objekti za pripravo
ulovljenih rib-piknik prostor…); |
- izhodiščno namensko
rabo ZD, določeno v območju, ki zajema obstoječ infrastrukturni koridor
skozi ločeni površini IK (cesta, potok, obrežna zemljišča) in predvidene
ureditve površin za mirujoči promet, prostočasnih dejavnosti, dostopa
(ohranitev služnostne poti) in rekreacije (sprehajalne poti), ter
oblikovanje zelenega roba in ločilnih površin v območju; |
- priključevanje
spremljajočih objektov na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki
mora biti funkcionalno navezano na obstoječa omrežja, ostali objekti
nimajo samostojnih priključkov, za potrebe obratovanja uporabljajo
notranje omrežje območja; |
- tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo ribogojniških objektov in razmestitev objektov po
idejni zasnovi-vodne površine ne smejo presegati 10% vseh površin v
območju; |
- smiselno
upoštevanje izvedbenih pogojev v območjih avtohtone poselitve pri
oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN; |
- upoštevati je
potrebno vpliv varovalnih koridorjev in poplavno območje potoka
Bistrica; |
- v EUP je dopustna
dejavnost 03 skupine A; |
- v primeru opustitve
dejavnosti, se območje ohranja kot zeleni ločevalni pas z vodnimi
elementi med obema deloma strnjenega naselja LOG. |
12. V
EUP LO03, Log2-stanovanjsko območješiritev za potrebe stanovanjske
gradnje, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo za pripravo OPPN v kateri je predvidena individualna gradnja
stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in izvajanje
mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu-poslovni del je
lahko največ ena tretjina etaže; |
-
izhodiščno namensko rabo SS določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežje; |
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno
stanovanjskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi;
|
-
smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A in G oziroma izvedbenih
pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku
priprave OPPN, kot novo nepozidano območje gradnje pa ima območje
oblikovalski pristop modernejše nadgranje tradicionalnega
arhitektonskega oblikovanja objektov pohorske arhitektonske krajine;
|
-
upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe
infrastrukture. |
13. V EUP LO05,
Log5-sanacija razpršene gradnje pri Grušovniku s stanovanjsko gradnjo v
nepozidanih območjih, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno zasnovo za
pripravo sanacijskega OPPN, v kateri je predvidena individualna gradnja
stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov za bivanje in izvajanje
mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti na domu – tudi manjše
kmetije; |
- izhodiščno namensko
rabo SK določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski
rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
- priključevanje na
omrežja in priključke javne infrastrukture, |
ki mora biti
funkcionalno navezano na obstoječe omrežje; |
- tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih ter
gospodarskih objektov in razmestitev objektov po idejni zasnovi; |
- smiselno
upoštevanje pogojev v območjih tipa A in SK oziroma izvedbenih pogojev v
sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN; |
- upoštevati je
potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe Infrastrukture. |
14. V
EUP DD10, Bezena obstoječa gramoznica, je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo za pripravo sanacijskega OPPN, predvidenega za ureditev
izkoriščenega odprtega kopa mineralnih surovin, ki mora upoštevati
pogoje, zahtevane ob izdaji dovoljenja za izkoriščanje mineralnih
surovin; |
-
izhodiščno namensko rabo LN določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo-predvidene
zelene in vodne rekreacijske površine; |
-
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežjaprometna navezanost in
navezanost morebitnih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje
dejavnosti v območju; |
-
tehnične predpise, ki urejajo sanacijo oziroma ureditev zelenih
rekreacijskih površin, razmestitev objektov po idejni zasnovi;
|
-
smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A oziroma izvedbenih
pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku
priprave OPPN; |
-
upoštevati je potrebno vpliv varovalnih in varstvenih režimov ob reki
Dravi. |
15. V
EUP DD12, Bezena gramoznica širitev, je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo za pripravo OPPN, predvidenega za ureditev izkoriščanja
odprtega kopa mineralnih surovin, |
-
izhodiščno namensko rabo LN, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežjeprometna navezanost in
navezanost morebitnih spremljajočih objektov, potrebnih za izvajanje
dejavnosti v območju;
- tehnične predpise, ki urejajo ureditev površin
odprtega kopa mineralnih surovin oziroma razmestitev faznosti in
objektov po idejni zasnovi; |
-
smiselno upoštevanje pogojev ohranjanja okolja in omilitvenih ukrepov
(hrup, vidna izpostavljenost, prašni delci) za zmanjševanje vplivov na
okolje v postopku priprave OPPN, |
-
upoštevati je potrebno vpliv varovalnih in varstvenih režimov ob reki
Dravi (EPO, natura 2000); |
-
upoštevati je potrebno naravovarstvene pogoje št. 356201433/2009-5 z
dne 9.6.2009 (izdala Agencija RS za okolje); |
- v
postopku priprave OPPN je potrebno pripraviti strokovne podlage, katerih
sestavni del je analiza vidne izpostavljenosti, z OPPN pa je potrebno
načrtovati tudi način sanacije (vzpostavitev predhodne ali načrtovanje
nove rabe prostora, sukcesivnost naravnih procesov..). V OPPN je v
vsebinah, ki se nanašajo način sanacije, potrebno zajeti tudi območje
obstoječe gramoznice v EUP št. DD 10 in DD 11. |
16. V
EUP UR03, podaljšanje smučišča Uršankovo do naselja Ruše, je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati:
- idejno zasnovo podaljšanje
smučišča do Ruš; |
-
izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
tehnične predpise, ki urejajo žičniške naprave in urejanje rekreacijskih
površin; |
-
dostopnost vstopnih točk, vključno z ureditvijo zadostnih zmogljivosti
površin za mirujoči promet, z upoštevanjem faznega obratovanja
rekreacijskih površin; |
-
opremljenost s spremljajočimi dejavnostmi; |
-
možnost fazno zaključene izgradnje in ureditve rekreacijskih površin;
|
-
varovalne in varstvene režime EPO Pohorje, Natura 2000-Pohorje, VVO3
črpališča v Rušah, NV 6434 in 168 ter poplavno območje Q100.
|
17. V EUP AG03,
Lobnica, območje počitniškega naselja Glažuta zgornji del za potrebe
počitniške stanovanjske gradnje, je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
- idejno zasnovo za
pripravo OPPN, v kateri je predvidena individualna gradnja počitniških
stanovanjskih hiš in dopolnilnih oskrbnih dejavnosti v območju; |
- izhodiščno namensko
rabo SP, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski
rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
- priključevanje na
omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno
navezano na obstoječa omrežja; |
- tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov ter
razmestitev objektov po idejni zasnovi; |
- smiselno upoštevati
pogoje v območjih tipa A in D oziroma izvedbenih pogojev v sosednjih
območjih pri oblikovanju objektov v postopku priprave OPPN, kot novo
nepozidano območje gradnje pa ima območje oblikovalski pristop
modernejše nadgradnje tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja
objektov pohorske arhitektonske krajine, najvišja dovoljena etažnost je
K+P+M; |
- upoštevati je
potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe infrastrukture in ostalih
varstvenih režimov v območju. |
18. V
EUP AG04 Lobnica-smučišče in vlečnica Falež in AG05, smučišče in
vlečnica Falež-Čander, za potrebe ureditve povezovalnih večsedežnic in
smučišč, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
- idejno
zasnovo za pripravo OPPN, v kateri je predvidena ureditev smučišč,
postavitev žičniških objektov in spremljajočih objektov dopolnilnih
oskrbnih dejavnosti v območju; |
-
izhodiščno namensko rabo ZS, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo; |
-
priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora
biti funkcionalno navezano na obstoječe omrežje; |
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo žičniških in spremljajočih
objektov, ureditev smučišč in razmestitev objektov po idejni zasnovi;
|
-
smiselno upoštevanje pogojev v območjih tipa A oziroma izvedbenih
pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov v postopku
priprave OPPN, ki so zaradi tehničnih posebnosti izvedeni kot nadgradnje
tradicionalnega arhitektonskega oblikovanja objektov pohorske
arhitektonske krajine; |
-
upoštevati je potrebno vpliv varovalnih koridorjev obstoječe
infrastrukture in ostalih varstvenih režimov v območju. |
19. V
EUP Ru57 Ruše – stanovanjsko območje med parkom in OŠ - nepozidano, je
potrebno v sklopu načrtovanja predvideti cestno povezavo med Kolodvorsko
ulico in Falsko cesto. |
6.
IZJEME IN POSEBNI POGOJI TER RAZLAGA POJMOV |
64.
člen |
(izjeme in posebni pogoji) |
(1)
Kljub navedbam v prilogah 2, 3 in 4 odloka, se le-te ne upoštevajo za
območja obstoječih URN, ZN, OLN, OPPN. |
(2)
Priloge 2, 3 in 4 se uporabljajo ob smiselni uporabi definicij za
posamezna območja osnovne in podrobnejše namenske rabe iz pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter
pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za
razvoj in širitev naselij. (3)V kolikor se ugotovi, da so navedbe v
prilogah v nasprotju z definicijami oz. ostalimi določili pravilnika, se
ne uporabljajo. Prav tako se priloge ne uporabljajo, v kolikor so v
nasprotju z ostalimi določili tega odloka. |
(4) Če
se za posamezno EUP sprejme nov OPPN, se navedbe v prilogah št. 2,3 in 4
prav tako ne uporabljajo. |
(5) V
primeru razhajanja med vsebinami iz prilog 4 in 3 oz. 4 in 2, se
uporabljajo vsebine prilog 3 oz. 2. |
(6) V
primeru spremembe predpisov, iz katerih izhajajo priloge 2,3,4, se
glede na opise objektov oz. dejavnosti, smiselno uporabljajo novi nazivi
za objekte oz. dejavnosti, ki po opisu najbolj ustrezajo navedbam
dejavnosti oz. objektov, navedenih v prilogah, pri čemer se smiselno
uporabljajo tudi eventualni spremenjeni pogoji glede gabaritov.
|
(7)
Pristojni nosilci urejanja prostora oz. sektorji (področje ohranjanja
narave, varstva kulturne dediščine, varstva kmetijskih zemljišč,
upravljavci GJI in ostali pristojni sektorji) lahko svoje pogoje, ki so
jih podali v smernicah (npr. kulturnovarstveni pogoji, naravovarstvene
smernice …), v fazi priprave tehnične dokumentacije opredelijo ugodneje
za investitorja. |
(8) Kot
stavbna zemljišča štejejo tudi zemljišča oz. parcele, na katerih stojijo
objekti, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje oz. so bili
na njih zgrajeni objekti (stavbe) pred 31.12.1966. |
(9) Tudi
če obstoječe stavbe oz. objekti z gradbenimi dovoljenji v posameznih
EUP presegajo opredeljene FIZ, se lahko na njih kljub določenemu FIZ
izvajajo spremembe namembnosti, rekonstrukcije, vzdrževanje objekta.
|
(10)
Navedba parcel v odloku je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu,
veljavnem na dan 16. 4. 2010. Ob eventualni parcelaciji zemljišč se
določila odloka prenesejo na nove parcel-ne številke. |
65.
člen |
(razlaga pojmov) |
Pojmi in
kratice v tem odloku imajo naslednji pomen: |
(1)
Gradnja novega objekta: je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt
oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno
spremeni njegov zunanji izgled. |
(2)
Dopolnilna gradnja: je dozivava, nadzidava obstoječih objektov, gradnja
novih objektov v pretežno pozidanih območjih oz. na robovih pretežno
pozidanih območij. |
(3)
Ponovna gradnja: je ostranitev obstoječega objekta in gradnja novega
objekta na istem mestu ali v neposredni bližini na isti zemljiški
parceli, ki lahko zajema tudi spremembo namembnosti novega objekta, v
kolikor je raba objekta oz. dejavnost v objektu skladna s prilogami tega
odloka in ostalimi določili tega odloka. |
(4)
Rekonstrukcija objekta: je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah
ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena
prostornina ne spremeni za več kakor 10 %, |
(5)
Odstranitev objekta: je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani,
poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. |
(6)
Sprememba namembnosti: je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih
tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo
namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na
okolico. |
(7)
Vzdrževanje objekta: je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, zajeta pa je tudi izvedba
izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v
konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti,
velikosti, namembnosti in zunanjega videza – pri vzdrževalnih delih v
javno korist pa se lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo
povezana njegova velikost, če je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem
na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom
zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko
spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost.
Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
|
(8)
Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke
loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
|
(9)
Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta
znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu (gradbena parcela pomeni
zemljišče, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu): dela za
ureditev okolice objekta so na primer odkopavanje in nasipavanje
zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev
klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.
|
(10)
Enota urejanja prostora EUP je prostorska enota, ki je nastala zaradi
urejanja prostora na območju občine in v kateri veljajo enaki prostorsko
izvedbeni pogoji. |
(11)
Osnovna namenska raba ONR je dejanska in načrtovana osnovna namenska
raba prostora, ki upošteva le grajene strukture prostora – poselitev in
gospodarsko javno infrastrukturo, naravne strukture prostora - kmetijstvo,
gozd, vode ter drugo rabo, ki je ni mogoče razvrstiti v omenjene rabe –
rudokopi, nerodovitne površine itd. |
(12)
Podrobnejša namenska raba PNR je dejanska in načrtovana podrobnejša
namenska raba prostora, ki upošteva členitev grajene in naravne
strukture na podrobnejšo rabo in je osnova za poseganje v
prostor-prostorska namembnost podrobnejše rabe dopušča ali izključuje
možne dejavnosti v območju te podrobnejše rabe. |
(13)
Občinski podrobnejši prostorski načrt OPPN je podrobnejši prostorski
akt, s katerim občina podrobneje ureja večja območja poseganja ali
območja, kjer se prepletajo različni interesi v prostoru. Obvezno se ga
po veljavni prostorski zakonodaji mora izdelati in sprejeti za območja
prenove naselij, širitve naselij in sanacijo razpršene gradnje. Mala
črka p ob oznaki pomeni, da je akt predviden. |
(14)
Prostorsko izvedbeni načrti URN, ZN, LN so akti, sprejeti na podlagi
starejše prostorske zakonodaje, ki ostajajo v veljavi do izvedbe oziroma
do razveljavitve in sprejema novih splošnih ali podrobnejših prostorskih
aktov, s katerimi bo občina urejala ta območja in se lahko spreminjajo
po veljavni zakonodaji. |
(15) DPN
je državni prostorski načrt. |
(16)
Občinski lokacijski načrt OLN je podrobnejši občinski prostorski akt,
sprejet na podlagi Zakona o urejanju prostora, ki enako kot podrobnejši
akte po starejši zakonodaji, ostajajo v veljavi in jih je možno
spreminjati po sedaj veljavni zakonodaji. |
(17)
Prostorsko ureditveni pogoji PUP je občinski prostorski dokument,
sprejet po starejši prostorski zakonodaji, ki ga v celoti nadomešča
občinski prostorski načrt (OPN). |
(18)
Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda
lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od
določb navedenih v tem ali drugih veljavnih predpisih. Listina mora biti
zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za
listine v uradnih postopkih. |
(19)
Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad
terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836;
izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1
navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo
višino nad 2,20 m). Če % skupnih BTP v EUP ni mogoče izračunati iz
razpoložljivih podatkov, se po analogiji izračuna delež površin,
namenjenih dejavnosti v razmerju od vseh zazidanih zemljišč iz evidenc
za odmero NUSZ, ki se ažurirajo enkrat letno. |
(20)
Delež (%) dejavnosti: delež zaposlenih v EUP v podjetjih po skupinah
dejavnosti iz priloge 4 v razmerju do vseh zaposlenih v EUP. Za
računanje deleža se uporabljajo razpoložljive evidence podjetij in
drugih pravnih oseb v Republiki Sloveniji. Iz projektne dokumentacije za
gradnjo objektov z novo dejavnostjo mora biti posledično razvidno
predvideno št. zaposlenih. |
(21)
Izrazi »tip A, B, C ipd.« pomenijo tipe, v katere se združujejo
posamezne EUP po skupnih značilnostih. |
(22)
Izraz »skupina A, B, C ipd« pomeni skupina dejavnosti po prilogi 1
Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur.l. RS, št. 69/2007,
17/2008 in naslednje. |
(23)
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, opredeljena kot
dopolnilna dejavnost na kmetiji po Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji oz. eventualnem predpisu,
ki bo uredbo nadomestil. |
(24) Če
ni v tem odloku opredeljeno drugače, se za izraze v tem odloku
uporabljajo definicije v veljavnih predpisih s področja prostorskega
načrtovanja, graditve objektov ter drugi predpisi oz. standardi.
|
7.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
66.
člen |
(prehodne določbe) |
(1) V
kolikor investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5
let od uskladitve posega, lahko občina predlaga vrnitev zemljišča v
prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani
površini. |
(2) Rok
za dokončanje objektov (zaključne fasade) po tem odloku je pet let od
pričetka gradnje (zapisnik o zakoličbi). V nasprotnem primeru sme občina
dokončati objekt na stroške lastnika z zunanjim izvajalcem.
|
(3)
Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti končani v enem letu od
pričetka del. Tudi te objekte sme občina v primeru iz prejšnjega
odstavka dokončati na račun lastnika. |
(4)
Postopki za izdajo dovoljenj s strani Upravne enote Ruše, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih
aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka.
|
67.
člen |
(dostopnost OPN Ruše) |
(1)
Občinski prostorski načrt (OPN Ruše) je izdelan v digitalni obliki in
tiskan v 3 (treh) izvodih v analogni obliki. |
(2) OPN
Ruše v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na Občini
Ruše, Upravni enoti Ruše in Ministrstvu za okolje in prostor –
Direktoratu za prostor. |
(3) V
primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in
analognim OPN Ruše, velja slednji. Uradne evidence GURS, kot so DKN,
kataster stavb, kataster GJI in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano (dejanska raba) se enkrat letno preverijo, po potrebi
obnovijo in povzamejo v digitalno obliko OPN, s čemer se zagotavlja
ažurnost akta. |
(4) V
primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe v OPN z namensko
rabo, opredeljeno v urbanistični zasnovi SPRO Ruše, se uporablja osnovna
oz. podrobnejša namenska raba, opredeljena v OPN. |
68.
člen |
(prenehanje veljavnosti izvršilnih predpisov in območja z veljavnimi
izvedbenimi akti) |
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
-
Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše (
MUV št. 14/94 in naslednje) v delu, ki se nanaša na srednjeročno
zasnovo in namensko rabo prostora; |
- Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše
(MUV št. 18/00), |
- Odloka
o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV št. 3/92),
|
- Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja I-1 v Rušah (MUV št.
28/95). |
(2) Z
uveljavitvijo OPN ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni načrti,
občinski lokacijski načrti in občinski podrobni prostorski načrti za
naslednje EUP RU06, RU07, RU10, RU11, RU27, RU28, RU30, RU32, RU44,
RU45, RU46 RU54, RU59, RU63, RU63-1, RU76, v naselju Ruše, SM02 v
naselju Smolnik, BE02 v naselju Bezena, BI12, BI15, BI16 in BI23 v
naselju Bistrica ob Dravi, UR01 in UR02 v območju smučišča Uršankovo,
AG06 in AG07 v območju smučišča Areh – Faleževo, DC05, DC07 in DC13 ter
DZ04 v območju državnih cest in železnic, ki določajo PIP za navedena
območja. |
(3)
Prostorski izvedbeni načrti, občinski lokacijski načrti in občinski
podrobni prostorski načrti, ki ostanejo v veljavi so naslednji:
|
|
Naziv akta in mesto objave |
Območje veljave po uveljavitvi OPN |
Odlok o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše (MUV št.
17/01, 13/03, 16/05 ter 20/07 in popr. v MUV št. 28/07 in 21/08)
|
Vse območje razen EUP št. RU90 in PO 10 |
Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje »Gabri«-del
območja S 28 v Ruša (objavljenega v MUV št. 21/05 ter obvezna
razlaga odloka, objavljena v MUV št. 24/06) |
V celoti |
Odlok o zazidalnem načrtu za ekološko parkirišče v Rušah (MUV
št. 12/01 in 31/02) |
V celoti |
Odlok o zazidalnem načrtu območja obŠpengovi ulici v Rušah
(objavljen v MUV št. 1/90, 1/96 in 4/06) |
V celoti |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo
skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob
industrijski coni naselja Ruše (MUV št. 9/08) |
V celoti |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko
cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah (MUV št. 13/09) |
V celoti |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za črpališče na
Selniški Dobravi z regionalnim cevovodom v Občini Selnica ob
Dravi, Občini Ruše in Mestni občini Maribor (MUV št. 35/2007) |
V celoti |
Odlok o ureditvenem načrtu počitniškega naselja Glažuta,
objavljen v MUV, št. 3/90 |
V celoti |
Odlok o ureditvenem načrtu za območje Viadukt ob Lobnici v Rušah
(MUV št. 17/01 in 20/07) |
V celoti |
Odlok o zazidalnem načrtu odlagališča industrijskih odpadkov v
Tovarni dušika Ruše (MUV št. 2/91) |
V celoti |
Odlok o ureditvenem načrtu za razširitev pokopališča v Rušah
(MUV št. 21/98) |
URN ostaja v veljavi v celoti, ne izvaja pa se v EUP RU 63-1
tako dolgo, dokler ne bodo izvedeni ukrepi varstva pred
poplavami, razvidni iz kartografskega dela OPN. |
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del Novega naselja v
Bistrici ob Dravi, objavljen v MUV št. 24/06 |
V celoti |
Odlok o zazidalnem načrtu za trgovsko, poslovno, prireditveni in
stanovanjski center ob Ruški cesti v Bistrici ob Dravi (MUV št.
21/98 in 20/03) |
V celoti |
Odlok o ureditvenem načrtu za del območja v k.o. Smolnik (MUV
št. 27/99) in popravek, objavljen v MUV št. 28/99 |
V celoti |
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje ob Cesti v Log v
Bistrici ob Dravi (MUV št. 4/06) |
V celoti |
Odlok o ureditvenem načrtu za gradnjo večsedežnice s smučiščem
Uršankovo I (nadaljevanje smučarske proge Cojzarica), MUV št.
18/04 |
V celoti |
Odlok o ureditvenem načrtu dela pretežno skladiščno transportne
cone ob Toledovi ulici v Rušah (MUV št. 24/97 in 3/00 US)
|
V celoti |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko
cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah (MUV št. 13/09) |
V celoti |
Odlok o zazidalnem načrtu za dograditev proizvodno upravnega
kompleksa Alchrom v industrijski coni naselja Ruše (MUV št 12/01
in 31/02 ter 14/08) |
V celoti |
Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena (MUV št. 21/98
in 19/02) |
V celoti |
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno stanovanjsko
cono Bistrica Vzhod (MUV št. 24/06) |
V celoti |
|
(4) Z
uveljavitvijo OPN se nadaljujejo naslednji postopki priprave OPPN:
|
-
priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo
žičnic s smučiščem Uršankovo II (350-01-002/05 104); za EUP št. UR03,
UR02 |
-
priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za
Uršankovo III, Knifičevo in Glazerjevo ulico v Rušah za EUP št. RU 70,
RU 67, RU 64; Sklep o pričetku postopka objavljen v MUV št. 15/09 pod
št. 3505 1/2009 104; |
-
priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obrtno
podjetniško cono (OPC) v Rušah za del EUP št. RU 33; sklep o pričetku
postopka priprave objavljen v MUV št. 13/09; |
- priprava Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem
načrtu za središče naselja Ruše za EUP št. Ru46, Ru44; sklep o pričetku
postopka objavljen v MUV št. 32/09; |
-
priprava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za centralno
območje Ruška vrata v Rušah za EUP Ru 40 (sklep o pričetku postopka
objavljen v MUV št. 29/09). |
(5)
Obstoječi prostorski izvedbeni načrti, občinski lokacijski načrti in
občinski podrobni prostorski načrti se lahko spreminjajo in dopolnjujejo
v skladu z vsakokratnimi zakonskimi določili za omenjene postopke.
|
69.
člen |
(Zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč) |
(1) Pred
izdajo uporabnih dovoljenj za stavbe oz. ureditve v območju EUP BI 25,
RU39, RU34, RU35 in RU31, je potrebno vzpostaviti nadomestne kmetijske
površine (intenzivni sadovnjak ali vinograd) na območju parcel 10/1,
10/2, 326 in 8 (vzhodni del v izmeri cca 1400 m2)
ter 13 (vzhodni del v izmeri cca 800 m2).
Vse parcele se nahajajo v K.O. Spodnji Vrhov dol. Skupna površina
predvidenega novega kmetijskega zemljišča je cca 18.000 m2.
|
70.
člen |
(veljavnost odloka) |
(1) Ta
odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati petnajsti dan po
objavi. |
Številka: 350-01-002/2004 104 |
Datum:
27. september 2010 |
Župan
Občine Ruše |
Vili
Rezman, prof., s. r. |
Št.
sklepa ministra o usklajenosti: 35016-62/2007/102 |
Datum:
19. avgust 2010 |
Priloga 1 |
Priloga 2 |
Priloga 3 |
Priloga 4 |
|
|
|