Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Uradni list Republike Slovenije, št. 39/1997 Datum sprejema: 22.05.1997 Datum objave: 30.06.1997 Datum začetka veljavnosti: 15.07.1997 Datum prenehanja veljavnosti: 23.12.2017

 

1. cesta	10 točk
2. vodovod	10 točk
3. kanalizacija	10 točk
4. elektrika	10 točk
5. PTT (telefon)	10 točk
6. javna razsvetljava	10 točk

 

	Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
	Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
	7. člen
	Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:
	I. Območje
	– območje mednarod. mejnega prehoda Jurij ob Pesnici,
	– območje občinskega središča (naselje Plintovec, Zg. Kungota, Kozjak nad Pesnico na ureditvenem območju).
	II. Območje
	– območje važnejših naselij (Svečina, Jurij ob Pesnici, Gradiška I, Gradiška II, Gradiška III, Rošpoh – del na ureditvenih območjih).
	III. Območje
	– vsa ostala stavbna zemljišča, ki niso zajeta v zgoraj navedenih območjih.
	Meje območij iz tega člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu Občine Kungota.
	8. člen
	Glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
	A – na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte,
	B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (bančništvo, poštni in telekomunikacijski promet, trgovina na veliko, upravne dejavnosti, projektiranje in sorodne storitve, pridobivanje rudnin, proizvodnja električne energije),
	C – na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti in storitvene dejavnosti,
	D – na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti,
	E – stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
	F – na stavbna zemljišča za počitniške objekte.
	9. člen
	Število točk za m2 stanovanjske ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oziroma namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:

 

	A	B	C	D	E	F
	Stavbna zemljišča za stanovanjske objekte	poslovne nam. gosp. dejavnosti; bančništvo, poštni in telek. promet, trgovina na veliko, upravne dej., itd.	poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti in storitvene dejavnosti	poslovne namene ostalih dejavnosti	poslovne namene družbenih dejavnosti	počitniške objekte
I. območje	60	800	700	500	50	300
II. območje	40	700	500	400	50	300
III. območje	20	250	200	200	50	300

 

	10. člen
	Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
	Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
	dodatno število točk
	1. brezcarinska prodajalna 10.000
	2. trgovina naftnih derivatov na drobno 5.000
	3. telekomunikacijski promet 3.000
	4. bančništvo 1.000
	5. trgovina na veliko 1.000
	6. poštni promet 500
	7. proizvodnja električne energije 500
	8. pridobivanje rudnin 400
	9. gostinstvo 400
	10. projektiranje in sorodne storitve 150
	11. trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine) 150
	11. člen
	Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, kamnolomi, glinokopi, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
	Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
	Površine kamnolomov in glinokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin. Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša 5 m2 za vsak posamezni steber 20 KV daljnovodnega omrežja, za zidane stolpne postaje 16 m2 in kabelske razdelilne postaje 25 m2.
	Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa brez objektov.
	Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.
	Površine na katerih je zgrajeno telefonsko omrežje se za vsak priključek na centrali upošteva 2,5 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča za katerega se bremeni telekomunikacijsko podjetje.
	12. člen
	Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli:

 

Lega zemljišča	Stanovanjski in počitniški objekti	Poslovni nameni ceste itd.	Infrastruktur.objekti	Kamnolomi, glinokopi	Distr. elek. ener., daljnovodi
I. območje	30	80	20	200	800
II. območje	25	70	15	100	800
III. območje	15	50	10	100	800

 

	Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
	Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
	Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
	III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
	13. člen
	Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
	Delno so oproščeni plačila nadomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za delno nadomestitev stanarine (Uradni list SRS, št. 26/84), in sicer v enakem odstotku kot subvencioniranje stanarine.
	Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča so oproščeni kmetje, ki nezazidano stavbna zemljišča uporabljajo za kmetijsko dejavnost.
	Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje od objektov, ki služijo kmetijski dejavnosti.
	Občinski urad lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
	14. člen
	Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev.
	Občinski urad lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča občinski urad in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd.). Občinski urad lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.
	15. člen
	Občani in civilno-pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloča na predlog zavezanca občinski urad.
	Pri odločitvi občinski urad upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno-pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.
	O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
	16. člen
	Občanu, ki je v petih letih pred veljavnostjo tega odloka organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena, za katere je združeval sredstva.
	O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.
	IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
	17. člen
	Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10, 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
	18. člen
	Občinski urad občine Kungota ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila z odločbo. Obveznost se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznost poravnavati po tromesečjih.
	Občinski urad občine Kungota z odločbo določi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so zavezanci plačila nadomestila.
	Pravne osebe, samostojni podjetniki in obrtniki poravnavajo svoje obveznosti po dvanajstinah.
	Občani in civilno-pravne osebe so dolžni plačevati obveznosti v roku 30 dni po poteku trimesečja.
	Pravne osebe so dolžne plačevati obveznosti do 15. v mesecu za tekoči mesec.
	19. člen
	Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davku občanov.
	Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.
	Izhodišča za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,05 SIT.
	20. člen
	Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti upravi za javne prihodke oziroma občinskemu uradu potrebne podatke za odmero nadomestila.
	Zavezancem za plačilo, ki podatkov upravi za javne prihodke oziroma občinskemu uradu ne sporoči lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
	Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan upravi za javne prihodke oziroma drugemu pristojnemu organu sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh po nastanku spremembe. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. Na zahtevo uprave za javne prihodke ali občinskega urada so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v petnajstih dneh sporočiti podatke potrebne za odmero nadomestila.
	V. KAZENSKE DOLOČBE
	21. člen
	Z denarno kaznijo do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
	– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (18. člen),
	– ne prijavi spremembe v petnajstih dneh od dneva nastanka (18. člen),
	Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000 SIT.
	Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo do 20.000 SIT.
	VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	22. člen
	Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica (MUV, št. 16/90 in 5/9l) za območje Občine Kungota.
	23. člen
	Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem lisu Republike Slovenije.
	Št. 462-1/96 Kungota, dne 22. maja 1997. Predsednik Občinskega sveta občine Kungota Anton Škamlec l. r.