|
Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 17. člena
Statuta Občine Rogašovci
(Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06, 69/10) je
Občinski svet Občine Rogašovci na 2. izredni seji dne 7. 12. 2012
sprejel |
|
O D L O K |
|
o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Rogašovci |
|
I. UVODNE IN SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in namen
odloka) |
|
S tem odlokom se
sprejme Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci (v nadaljevanju: OPN). |
|
2. člen |
|
(sestavni del odloka,
vsebina odloka) |
|
(1) Sestavni deli
prostorskega načrta so: |
|
– tekstualni del:
uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe,
|
|
– grafični del:
grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela,
|
|
– priloge: izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora,
strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev
prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.
|
|
(2) Prostorski načrt
vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(3) V strateškem delu
občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Rogašovci
določijo: izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, zasnova
prostorskega razvoja občine, zasnova gospodarske javne infrastrukture,
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, zasnova prometnega
omrežja, prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene
gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve, usmeritve za
razvoj v krajini, zasnova območij s posebnimi usmeritvami, usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev. |
|
(4) V izvedbenem delu
prostorskega načrta se določijo: enote urejanja prostora (EUP)
podenote urejanja prostora (pEUP), območja
podrobne namenske rabe prostora (PNRP), območja urejanja gospodarske
javne infrastrukture (GJI), prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) in
območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
|
II.
STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3. člen |
|
(izhodišča in cilji
prostorskega razvoja) |
|
(1) Izhodišča in
cilji prostorskega razvoja Občine Rogašovci izhajajo iz analize stanja,
teženj in možnosti prostorskega razvoja, razvojnih potreb in medsebojnih
vplivov in povezav s sosednjimi območji. |
|
(2) Občina Rogašovci
je nastala leta 1994 in je ena od novonastalnih občin na območju bivše
Občine Murska Sobota. Zadovoljuje upravne, centralne, oskrbne in druge
funkcije. |
|
(3) Občina Rogašovci
leži na skrajnem severozahodnem delu Goričkega in s svojo severno in
zahodno mejo občine meji na sosednjo Avstrijo, s katero je povezana
preko cestnega omrežja. Na vzhodu občina meji na Občine Kuzma, Grad in
Puconci in je z njimi povezana preko infrastrukturnih sistemov, južno pa
na Občino Cankova, ki ju povezuje še Ledavsko jezero. Preko Krajinskega
parka Goričko in promocijskih programov Goričkega je občina povezana z
ostalimi občinami Goričkega. Glavno prometno povezavo predstavlja
regionalna cesta R2-440, ki povezuje občino z regionalnim središčem
Murska Sobota. |
|
(4) Občina Rogašovci
meri 40,15 km2 in šteje 3399 prebivalcev (Popis 2007). Vključuje 11
naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine.
Prebivalstvo je v občini do zadnjega popisa upadalo. Od leta 2007 do
januarja 2010 pa se je število prebivalcev povečalo na 3529.
|
|
(5) Naselja v Občini
Rogašovci so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu so
naselja strnjena, obcestna ali gručasta, razporejena ob lokalnih cestah
v smeri sever–jug predvsem v dolini potoka Ledava. V gričevnatem delu
prevladuje razpršena poselitev, ki je na celotnem Goričkem avtohtoni
poselitveni vzorec. Strnjeni deli naselij v gričevnatem delu so po
slemenih in vrhovih. Urbano naselje je občinsko središče oziroma lokalni
center Rogašovci s Svetim Jurijem in Nuskovo, ostala naselja so
opredeljena kot podeželska naselja, med katerimi je Serdica opredeljena
kot podeželsko naselje z gospodarsko in turistično funkcijo ter Pertoča
s centralno funkcijo. Razvoj gospodarske in turistične funkcije temelji
na izkoriščanju naravnega vira – mineralne vode. Pertoča ima že razvito
centralno funkcijo (šola, vrtec, gasilski dom, trgovina in drugi javni
objekti …), ki se jo ohranja, krepi in razvija. Poseben tip poselitve so
območja vinskih kleti in počitniških hišic. Posamezni tovrstni objekti
predstavljajo negativen pojav v prostoru (razpršena gradnja).
|
|
(6) OPN Občine
Rogašovci temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja
Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine
se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za
prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno
povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se
racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim
načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna
stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
Zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti.
|
|
(7) Območje Občine Rogašovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi lege v krajinskem parku kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi potencial za razvoj turizma, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva z izboljšanjem pridelave (namakanje) ter razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj neagresivnih proizvodnih dejavnosti.
Območje občine Rogašovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in
industrije ter naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske
pestrosti kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni
potencial občine in potencial za ohranitev poseljenosti podeželske
občine. V okviru prostorskega razvoja občine je želja po zagotovitvi
površin za poselitev in za razvoj dejavnosti. Prostorski razvoj občine
se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge
nesreče. |
|
(8) V okviru
poselitve so se izkazale težnje po širitvi stavbnih zemljišč za
individualno gradnjo, predvsem na območjih praznih vrzeli, kjer je že
zagotovljena osnovna gospodarska javna infrastruktura (cesta, TK omrežje
in elektrika). V samem občinskem središču ni na voljo prostih stavbnih
zemljišč, kjer bi bilo možno zgraditi večje število individualnih
objektov, pač pa so te površine manjše in posamične v strnjeni obcestni
pozidavi. V občinskem središču primanjkujejo tudi površine za ureditev proizvodnih dejavnosti in centralnih dejavnosti (trgovine). Izboljšati je treba bivalne pogoje v naseljih, kar pomeni predvsem vzdrževanje in dograditev infrastrukture. Zaradi pretežno naravno ohranjenih območij,
ki jih je v občini veliko, je opaziti trend po gradnji počitniških
hišic, apartmajev in zdravilišča na atraktivnih območjih kot so vrhovi z
odprtimi razgledi, bližina voda, naravnih virov, naravnih znamenitosti
ipd. Na območju občine se ohranja arhitekturna tipologija in morfologija
pozidave. |
|
(9)V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva vozi na delo v Mursko Soboto in Avstrijo. V Občini Rogašovci, predvsem pa v občinskem središču Rogašovci s Svetim Jurijem in Nuskovo, se spodbuja razvoj delovnih mest ter razvoj obrtnih dejavnosti, kar zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije z izboljšavo kvalitete življenja in zagotovitev delovnih mest v domači občini. Težnja občine je po zagotovitvi večjega deleža stavbnih zemljišč za stanovanjsko, servisno in proizvodno dejavnost ter s tem zadržati prebivalce v domači občini. Zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja se uresničuje z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe z vodo, z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del
prebivalstva vozi na delo v Mursko Soboto in Avstrijo. Težnja občine je
po zagotovitvi večjega deleža stavbnih zemljišč za servisno, obrtno in
neagresivno proizvodno dejavnost. Z razvojem servisnih, obrtnih in
neagresivnih proizvodnih dejavnosti (razvoj manjših obrtno-proizvodnih
obratov, izkoriščanje naravnih virov, ipd.) se zagotavlja povečanje
števila delovnih mest, kar zmanjšuje vsakodnevne migracije in prispeva k
ohranjenosti naselja. Spodbuja se razvoj obnovljivih virov energije,
razvoj primarnega kmetijstva z izboljšanjem pridelave (namakanje,
rastlinjaki, ipd.) ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
|
(10) Družbena
infrastruktura je dobro razvita, saj so v občini urejene naslednje
centralne dejavnosti: vrtci in osnovna šola s podružnico, domsko varstvo
starejših, pošta, banka, kulturni dom, zdravstveni dom, krajevni urad,
občina, gasilski domovi ipd. Glede na to, da naselje Rogašovci s Svetim
Jurijem že zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih in ker so vsa
naselja v občini dokaj dobro prometno povezana s prej omenjenima
naseljema, razvoj sekundarnih centrov v ostalih naseljih ni predviden.
Tako se zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi
spodbuja urbanizacija v občinskem središču in povezava z ostalimi
naselji. Ker je Občina Rogašovci precej oddaljena od večjega centralnega naselja Murska Sobota, kjer je večja ponudba trgovskih in servisnih dejavnosti, je nastala težnja občine po ureditvi večjega trgovskega centra znotraj občine ob glavni regionalni cesti R2-440, na katero je priključenih večina naselij. |
|
(11) Občina spodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti, zato želi razširiti obstoječo gospodarsko cono in dati možnost razvoju drugih manjših obrtno-proizvodnih obratov na območju celotne občine (npr. Serdica itd.) ter tako izkoristiti naravne vire (mineralno vodo) in možnost zaposlitve več prebivalcev znotraj občine.
Občina si prizadeva ohranjati in izboljševati kvalitetno bivalno okolje
z razvojem dejavnosti,
ki bodo zagotavljala delovna mesta,
nadgradnjo gospodarske javne infrastrukture, zagotavljanjem družbene
infrastrukture, javnih površin za rekreacijo in prosti čas, urejanjem
zelenih površin naselij ter ohranjanjem društvenih dejavnosti. |
|
(12) Glede na naravne
danosti je turizem premalo razvit. Dejavnost je omejena predvsem na
turistične kmetije. Prednostna razvojna območja turizma so območja z
naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska
območja. V Občini Rogašovci so težnje po razvoju turizma ob Ledavskem
jezeru, na območju mineralnih vrelcev, na atraktivnih točkah in znotraj
kmetijske dejavnosti (turizem na kmetiji, kmečki turizem ipd.), kar
občina tudi spodbuja. |
|
(13) Cestno omrežje je izgrajeno, vendar je za pretežni del omrežja značilna neustrezna voziščna konstrukcija, mirujoč promet je neustrezno urejen, javni potniški promet je redek. Zato je prisotna težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, po hodnikih za pešce in kolesarskih stezah. Država in tudi občina spodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji. Spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa. Občina
teži k ureditvi cestne infrastrukture. Potrebno je zagotoviti sanacijo
dotrajanega javnega cestnega omrežja. Prisotna je težnja po ureditvi
površin za pešce in kolesarje (po hodnikih za pešce in kolesarskih
stezah). Država in tudi občina spodbujata nadaljnje povezovanje omrežja
kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.
Spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.
|
|
(14) Komunalna
opremljenost naselij ni primerna. Narašča težnja in občina spodbuja
komunalno ureditev vseh naselij. Javne razsvetljave ni ali je
neprimerna. Gospodarska javna infrastruktura, namenjena oskrbi s pitno
vodo, je zgrajena le na manjšem delu občine, na preostalem delu občine
oskrba s pitno vodo temelji na lastni oskrbi s pitno vodo. Ker občina
leži na vododeficitarnem območju, ni zadostnih vodnih virov.
Kanalizacijsko omrežje ni izgrajeno. Ravnanje z odpadki je
vzpostavljeno. Največja težnja in tudi želja občine pa je po ureditvi
vodovoda, ureditvi kanalizacije ali gradnji čistilnih naprav. Vzpodbuja
se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično
uvajanje novih tehnologij. Predvidena je izgradnja optičnega kabla za
širokopasovni internet v Občini Rogašovci ter izgradnja omrežja za
ureditev javne razsvetljave po vseh naseljih.
Največja težnja občine
je po ureditvi gospodarske javne infrastrukture, namenjene oskrbi z
vodo, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter ravnanju z
odpadki. Vzpodbuja se urejanje telekomunikacijske infrastrukture, in
sicer povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično
uvajanje novih tehnologij. Predvidena je izgradnja optičnega kabla za
širokopasovni internet v občini Rogašovci. V območjih večje gostote
poselitve se spodbuja ureditev infrastrukture, namenjene daljinskemu
ogrevanju. |
|
(15) Območje Občine
Rogašovci je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna
gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 18 %
vsega prebivalstva v občini. Večjih kmetij je manj, ohranja se
ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje. Občina spodbuja razvoj
kmetijske dejavnosti. Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na
območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo.
|
|
(16) Gozdovi v
obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in
rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po
ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Na območju
občine ni varovalnih gozdov, so pa vsi gozdovi v občini gozdovi s
posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom so gozdovi na območjih, ki
so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave. |
|
(17) Goričko je
primer ohranjene krajine, zato je potrebno ohraniti vodne režime v
vodotokih, jezerih in zagotoviti trajnostno izkoriščanje naravnih
surovin itd. |
|
(18) Del ozemlja Občine Rogašovci sodi v raziskovalni prostor za nafto in zemeljski plin, medtem ko je manjše območje v Sotini pridobivalni prostor za tehnični kamen (metadibaz).
Občine
Rogašovci je obsegal bivši pridobivalni prostor »Sotina – širitev« za
izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – filitni skrilavec. |
|
(19) Država, kakor
tudi občina, spodbuja pridobivanje energije iz biomase in iz obnovljivih
virov energije. V Občini Rogašovci so realne osnove za rabo obnovljivih
virov energije predvsem v izkoriščanju biomase. Raba naravnih virov v
naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se obnovljivost in
kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja se biotska
raznovrstnost. |
|
(20) Cilji
prostorskega razvoja Občine Rogašovci so: |
|
– zagotoviti delovna
mesta v občini, |
|
– ustvariti
kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin,
|
|
– zagotoviti
opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo predvsem s
kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo, |
|
– zagotoviti
nadaljnji razvoj kmetijstva, |
|
– ohraniti prostorsko
identiteto naselij, |
|
– v občinskem
središču (Rogašovci, Sveti Jurij) zagotoviti stavbna zemljišča za
nadaljnji razvoj gospodarskih, centralnih dejavnosti in stanovanjskih
območij, ohraniti identiteto vaškega središča, |
|
– zaradi ohranjanja
vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske ogroženosti na
območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v območjih razpršene
poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena javna gospodarska
infrastruktura, |
|
– zagotovi se
ureditev romskih naselij, |
|
– vzpodbuja se rabo
obnovljivih virov energije, |
|
– ohranja in varuje
se objekte in območja kulturne dediščine, |
|
– cilji občine so
tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru Krajinskega parka Goričko in
temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih
možnostih prebivalstva, |
|
– varstvo naravnih
vrednot in ohranjanja biotske pestrosti. |
|
4. člen |
|
(zasnova prostorskega
razvoja občine) |
|
(1) Prednostna
območja za razvoj poselitve so vsa strnjena obcestna naselja in predvsem
občinsko središče Rogašovci s Svetim Jurijem. Poselitev se usmerja v
proste površine znotraj vseh naselij pa tudi na nove površine, kjer se
racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura ter se usmerja
izven območij naravnih vrednot in kvalifikacijskih habitatnih tipov.
|
|
(2) Občinsko središče
Rogašovci se vključno s Svetim Jurijem in Nuskovo, s katerima je
funkcionalno povezano, razvija v lokalni center in zagotavlja
prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo,
osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselja predstavljajo
enotno oskrbovalno središče na zahodnem Goričkem. Ostala naselja so
podeželska naselja namenjena bivanju, z ohranjenimi kmečkimi
gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servisne dejavnosti in
rekreacijo. V Serdici se spodbuja razvoj gospodarske in turistične
dejavnosti, ki temelji na izkoriščanju mineralne vode, v Pertoči se
spodbuja krepitev centralne dejavnosti. |
|
(3) Gričevnato
območje Občine Rogašovci je območje razpršene poselitve s posameznimi
večjimi in manjšimi zaselki, posameznimi domačijami ob komunikacijah,
kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se
poselitev usmerja na proste površine stavbnih zemljišč, katerim se
priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih
vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska
infrastruktura. |
|
(4) Na gričevnatem
območju je opaziti tudi vinograde, ki pa niso strnjeni v večje
komplekse, zato so tudi vinske kleti opazne kot osameli objekti na
prisojnih legah. V Občini Rogašovci območja za gradnjo vinskih kleti
niso definirana. Ti objekti so opredeljeni kot ostala območja razpršene
gradnje in se jih sanira po 31. členu Pravilnika. Tem objektom so
pridružene posamezne individualne hiše, ki so bile zgrajene po letu 1967
in so posamezno razporejene v prostoru. |
|
(5) Počitniške hiše
se umestijo na atraktivna območja v gričevnatem delu občine kot strnjeno
območje ob obstoječi komunikaciji, predvsem na Serdiškem bregu, kjer je
izgrajena vsa gospodarska infrastruktura ter ostalih območjih v odprti
krajini oziroma na območju razpršene poselitve, ki so prikazana na
kartografski prilogi 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja občine.
|
|
(6) Na območju Občine
Rogašovci so štirje romski zaselki, ki so povsem ločeni od ostale
poselitve. Naselja so glede na nižinske romske zaselke dokaj urejena. V
zasnovi prostorskega razvoja občine so opredeljena kot območja razpršene
gradnje, za katere je predvidena sanacija.
Predvideva se razširitev naselij zaradi ureditve gospodarske javne
infrastrukture, ureditve odprtih bivalnih površin in zelenega sistema
naselij. |
|
(7) Razvoj
proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja na proste in novo
priključene površine ob regionalni cesti R2-440. V ostalih naseljih se
spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti ter se zagotovi razvoj servisnih
in obrtnih dejavnosti. |
|
(8) Razvoj kmetijske
dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. |
|
(9) Razvoj športnih
in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v
in izven naselij. |
|
(10) Pomemben
razvojni potencial so v občini ležišča kamna (metadiabaza). Nadaljnje
širitve izven planskih mej niso predvidene. |
|
(11) Območja varstva
narave so kot potencial za razvoj turizma premalo izkoriščena, zato se
spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju celotne občine, ki se v
celoti nahaja znotraj Krajinskega parka Goričko. Načrtovan je razvoj
turističnih dejavnosti, kar je povezano z omejitvami in cilji
Krajinskega parka Goričko. Občina načrtuje izrabo mineralne vode z
ureditvijo mineralnega zdravilišča v bližini mineralnih vrelcev ter
ureditev apartmajev ob Ledavskem jezeru. |
|
5. člen |
|
(zasnova javne
gospodarske infrastrukture) |
|
(1) V zasnovi
gospodarske javne infrastrukture je poseben poudarek na oskrbi
prebivalstva z zdravo pitno vodo, saj je celotno Goričko, kakor tudi
Občina Rogašovci, na vododeficitarnem območju.
Občina Rogašovci je vključena v projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja –
Sistem B, v okviru katerega bo zagotovljena oskrba s pitno vodo za
celotno območje občine.
Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih. Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi Občina Rogašovci pristopila k pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja. |
|
(2) Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje, na območju razpršene poselitve pa čim več objektov priključi na kanalizacijsko omrežje ali pa se čiščenje izvaja z individualnimi sistemi.
Zaradi povečanih potreb po vodi, lege na
občutljivem območju, evtrofikacije in plazljivosti območja je pomembno
vzpostaviti učinkovit sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
in padavinskih voda. V strnjenih delih naselij, kjer je izgradnja javne
kanalizacije obvezna po predpisih o varstvu okolja, je zgrajena fekalna
kanalizacija oziroma se pripravlja projektna dokumentacija za izgradnjo
le-te. Na ostalih območjih stavbnih zemljiščih se čim več objektov
priključi na kanalizacijsko omrežje ali se odvajanje in čiščenje izvaja
z nepretočnimi greznicami ali malimi komunalni čistilnimi napravami. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu,
kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji
lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike (potoke). |
|
(3) V zasnovi
gospodarske javne infrastrukture je poudarek na ureditvi lokalnih cest
za izboljšanje prometne varnosti. Predvsem je poudarek po razširitvi
voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene
površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev
turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na
vzpostavitvi lokalnega javnega prometa. |
|
(4) Vzpodbuja se
razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga
prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in
združevanje obstoječih TK omrežij. Tako je na območju občine predvidena
ureditev optičnega kabla za širokopasovni internet. |
|
(5) Za oskrbo območja
Občine Rogašovci z električno energijo je v pripravi dokumentacija za
dvosistemski 110 kV daljnovod od RTP M. Sobota do RTP Mačkovci z novim
postrojenjem za sistem 110/20 kV in nazaj mimo M. Sobote v Lendavo, s
čimer bi se obenem zaokrožila 110 kV zanka oskrbe Pomurja. |
|
(6) Občina bo pri
načrtovanju v prostor upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov
energije, predvsem sončno energijo in energijo biomase. Energija iz
biomase temelji predvsem na uporabi biomase iz kmetijstva in gozdarstva.
|
|
(7) Občina zagotavlja
ločeno zbiranje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo
nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko
uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. |
|
6. člen |
|
(usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo) |
|
(1) Razvoj naselij
vključuje notranji razvoj in širitev naselij. V Občini Rogašovci je
razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je
zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih
nezazidanih površinah ter širitev občinskega središča in ostalih naselij
z izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo. Širitev pomeni na območju
Občine Rogašovci bolj ali manj zapolnitve med prekinjenimi poselitvenimi
vrzelmi, zapolnitve znotraj poselitve in nadaljevanje poselitve ob
robovih naselij, s čimer se funkcionalno zaokrožijo in zapolnijo naselja
in racionalno izrabijo že izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo.
Poselitev naj se ne širi na območja naravnih vrednot in varovanih
habitatnih tipov. |
|
(2) Notranji razvoj
naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih na
območju strnjenih delov naselij. Proste vrzeli so pretežno namenjene za
gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v območjih razpršene poselitve
pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov. |
|
(3) Prenova v
naseljih je omejena na prenovo gospodarske javne infrastrukture. S
prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične,
prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče
ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Predvidena je prenova
zadružnih farm in posameznih opuščenih objektov. |
|
(4) Načrtno
usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo
stanovanj. Širi se naselja, ki imajo manj nezazidanih stavbnih zemljišč
in v katerih je večje povpraševanje po stavbnih parcelah. Predvsem sta
ti naselji Rogašovci in Sveti Jurij, ki se stikata ter skupaj z naseljem
Nuskova predstavljajo lokalni in občinski center. V Serdici in Pertoči
se omogoči zmerna urbanizacija. Ostala naselja so opredeljena kot
podeželska naselja namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in
kmetijstvu, kjer v tej fazi niso predvidene večje širitve poselitve,
ampak le zaokrožitve (zarobitve) in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer
je tudi izgrajena gospodarska javna infrastruktura. Območja razvoja
naselij oziroma dolgoročna usmeritev širjenja naselij je prikazano v
strateškem delu na kartografski prilogi 2.1.3 Usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo. S priključitvijo posameznih parcel
zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je
omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele
urejena komunalna infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne
ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev meje naselja ali razpršene
poselitve. |
|
(5) Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča, zato občina načrtuje povečanje gospodarske cone v naselju Sveti Jurij ter ureditev manjše gospodarske in turistične cone v naselju Serdica.
Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča,
zato občina načrtuje na
obstoječih območjih proizvodnih dejavnosti razvoj proizvodne obrti in
druge oblike podjetništva. V ostalih
naselij je predvidena pretežno stanovanjska gradnja, servisne ter
poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh
naseljih se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v skladu s cilji
Krajinskega parka Goričko. |
|
(6) Razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter vzpostavi urbani center. Ohranja se obcestna pozidava in zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, blokovska gradnja se usmerja v centralni del naselja.
V občinskem središču se predvideva razvoj centralnih in gospodarskih
dejavnosti, ohranjanje temeljne strukture naselja ter vzpostavitev
urbanega centra. Ohranja se obcestna pozidava in zaporednost zazidave v
območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za
individualno stanovanjsko gradnjo. |
|
(7) Gradnja izven
poselitvenih območij v Občini Rogašovci se usmerja v območja za potrebe
kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, turistične
dejavnosti in za športno-rekreacijske dejavnosti, pridobivanja
mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih
naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije (farme) se
načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se
razpršena gradnja, obstoječa območja in objekti razpršene gradnje se
sanirajo. |
|
(8) Na območju Občine
Rogašovci je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni
vzorec, in sicer kot poselitev nizke gostote, kot pojav samotnih kmetij,
zaselkov ali naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred
letom 1967 in demografske ogroženosti. Območja razpršene poselitve se v
največji možni meri ohranja. Za ohranjanje razpršene poselitve se
načrtuje zapolnjevanje obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj),
obnova in prenova obstoječih, tudi zapuščenih domačij, novogradnje, ki
pomenijo zapolnjevanje prostih površin med stavbnimi zemljišči in
zaokrožitev zaselkov, s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno
opremljena območja. Načrtovanje novih posegov v prostor, tudi za namen
gradnje stanovanjskih objektov, v smislu zapolnjevanja prostih vrzeli
med obstoječo razpršeno poselitvijo in z zaokrožitvijo zaselkov se
izvaja na način, da se ohranja prepoznavne značilnosti prostora. |
|
7. člen |
|
(usmeritve za razvoj
v krajini) |
|
(1) Razvoj v krajini
se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V Občini Rogašovci so to
predvsem kmetijska zemljišča, razvojne pobude pa so predvidene tudi na
področju turizma, rekreacijskih območjih in izkoriščanju naravnih dobrin
(mineralne vode). Na območju mineralnih vrelcev se načrtuje črpanje
mineralne vode za gospodarske in turistične namene. V krajini se
spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in
uporaba obnovljivih virov energije. |
|
(2) Na gričevnatem
območju občine se na kmetijskih zemljiščih spodbuja razvoj
vinogradništva in sadjarstva, v nižinah tudi poljedelstva. Vzpodbuja naj
se oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna
kmetijska krajina in ekstenzivna travišča. Na habitatnih tipih
zaraščajočih se travišč se naj vzpodbuja ekstenzivna raba kmetijskih
površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja
biotske raznovrstnosti. Na varovanih območjih narave naj se ne
načrtujejo in izvajajo kmetijske operacije (komasacije,
agromelioracije). |
|
(3) Na področju
gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija gozdov.
Ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejki in biokoridorji v
kmetijski krajini. |
|
(4) Razvija se
obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve nastanitvenih
objektov. Na območju kmetijskih površin se spodbuja sonaravno
kmetijstvo, posebej na območju razpršene poselitve. Spodbuja se tudi
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter rekreativni in kmečki
turizem. |
|
(5) Vodna zemljišča
se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene,
pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve
kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
Vzpodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in
hidrotehničnimi ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri
njihovih izboljšav, predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene
ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti. |
|
8. člen |
|
(posebna območja,
prepoznavne kvalitete in vrednote) |
|
(1) Posebna območja
so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so
območja varstva narave, območja kulturne dediščine in druga območja z
režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča. |
|
(2) V Občini
Rogašovci so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih
značilnosti prostora že določena in zavarovana s Krajinskim parkom
Goričko. Kot posebna območja so opredeljena še območja naravnih in
kulturnih vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in
elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice,
grmovni in drevesni osamelci). |
|
9. člen |
|
(usmeritve za razvoj
območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite
in reševanja ter območij za obrambo) |
|
(1) Poplavna območja
so ob potoku Ledava in potekajo vzdolž levega in desnega brega potoka od
Ledavskega jezera vse do Sotine. Poselitev je ob akumulaciji Ledavsko
jezero zavarovana z visokovodnimi nasipi. Podatki o poplavnih območjih
so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno upošteva pri pripravi
občinskega prostorskega načrta. Območja so po namenski rabi kmetijska
ali gozdna zemljišča in na njih ni predvidena sprememba namenske rabe.
Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje
predstavljalo nevarnost. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti
in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna
in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in
posegov, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč.
|
|
(2) Območje Občine
Rogašovci se nahaja na erozijskem območju srednje intenzitete. Na
območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne običajne
in zahtevnejše protierozijske ukrepe. Na poplavnih, erozijskih in
plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma
dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
|
(3) Območje Občine
Rogašovci se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS
lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki
znaša 0,100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših
objektov in pri izvedbi ostalih posegov. |
|
(4) V Občini
Rogašovci ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne
ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna
ogroženost običajna. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o
požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v
izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh naseljih delujejo
prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje
lokalnih požarov. |
|
(5) V Občini
Rogašovci ni posebnih območij za potrebe obrambe. Občina ima izdelan
občinski načrt za obrambo. |
|
(6) Občina ima v
načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na
križišču ob regionalni cesti v k.o. Pertoča. Posebnih območij za
množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška
pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po
množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru
večjega pomora živali se določi zbirno mesto, od koder se jih odvaža na
farmo Nemščak. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru
nesreče so v osnovni šoli in vrtcu v naselju Sveti Jurij ter v osnovni
šoli v naselju Pertoča. |
|
10. člen |
|
(usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) Osnovna namenska
raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine
Rogašovci, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na
stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna
zemljišča in druga zemljišča. |
|
(2) Podrobnejša
namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi
načrtovane razmestitve dejavnosti. Le v občinskem središču in lokalnih
centrih je več območij z različno podrobno namensko rabo, v ostalih
naseljih pa so po namenu ločeni centralni objekti (pretežno so to
vaško-gasilski domovi) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča,
pokopališča). V občinskem središču se površine za individualno gradnjo
opredelijo kot stanovanjske površine, ki se prepletajo z območji za
centralne dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in
območji za proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot
površine podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo
pretežno kmečka gospodarstva, se opredelijo kot površine razpršene
poselitve. Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih
površin. |
|
(3) V izvedbenem delu
prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na
podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva
naslednje usmeritve: |
|
– naselja se
opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske
dejavnosti, |
|
– območja s pretežno
individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj občinskega središča
(Rogašovci, Sveti Jurij, Nuskova) se opredelijo kot stanovanjska območja
s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi, |
|
– v občinskem
središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba določi z
upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, |
|
– proizvodne, obrtne,
poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob regionalno cesto R2-440,
|
|
– v odprti krajini se
opredelijo območja razpršene poselitve. |
|
(4) Zemljišča
prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest ter regionalne in
občinske ceste, ki so lokalne ceste in javne poti. Kot prometna
infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča. V izvedbenem delu
prostorskega načrta se površine prometne infrastrukture opredelijo kot
območja prometnih površin. |
|
(5) Kmetijska
zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v
Občini Rogašovci kar 66 %
celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje
načrtuje intenzivno izrabo, ki se v izvedbenem delu prostorskega načrta
opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska
zemljišča. |
|
(6) Gozdna zemljišča
so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim
gozdnim rastjem, s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti po
prostorskih sestavinah planov Občine Rogašovci in jih je 24 %,
ki se v izvedbenem delu opredelijo kot gozdna zemljišča. |
|
(7) Na območju Občine
Rogašovci je pridobivalni prostor (kamnolom tehničnega kamna –
metadiabaza), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za
gospodarsko izkoriščanje. Območje pridobivalnega prostora se ne glede na
sedanjo rabo z osnovno namensko rabo prostora opredeli kot območje
mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površina
nadzemnega pridobivalnega prostora). Za območje, namenjeno izkoriščanju
mineralnih surovin, je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). |
|
(8) Znotraj območja
občine se posebej opredelijo območja za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
|
(9) Vodotoki in
Ledavsko jezero (akumulacija) se na območju Občine Rogašovci v
izvedbenem delu občinskega načrta opredelijo kot območja celinskih voda.
|
|
(10) V vseh površinah
v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov
v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski,
gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju
lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),
ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so
namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih
značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo
naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene
obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te
prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in posege na
najboljših kmetijskih zemljiščih je dopustno načrtovati pod pogojem, če
ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko
pridelavo. |
|
11. člen |
|
(usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo
po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko
rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora.
|
|
(2) Pri določanju
pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske
arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih
objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih
zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline pa
praviloma v notranjosti parcele. Ohrani se morfologija obcestnih naselij
(vzdolžna obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in
ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v
hribovitem delu občine. |
|
(3) Pri določanju
pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne
dediščine ter naravovarstvena območja. |
|
(4) Pri parcelaciji
zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in
tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. |
|
(5) V vseh območjih,
ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena
linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi
bližnji objekti ipd). V teh območjih se v izvedbenem delu OPN zapiše
tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, kar
pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter
nepozidani deli parcel. |
|
(6) Ohranja se
ekstenzivna travišča, mejice, visokodebelne senožetne sadovnjake
(saniranje), torej tipične krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo
naselja in ostale zelene površine. Razpršena gradnja se omeji. |
|
12. člen |
|
(koncept prostorskega
razvoja občinskega središča) |
|
(1) Območje
urbanističnega načrta predstavlja strnjeni obcestni del naselij Sveti
Jurij, Rogašovci in Nuskova, kjer so zagotovljene družbene, servisne in
nekatere upravne funkcije. Območje urbanističnega načrta je definirano z
mejo poselitvenega območja naselja, ki so mu priključene površine
načrtovanih širitev za stanovanjsko gradnjo ter trgovsko in poslovno
dejavnost. |
|
(2) Cilji
prostorskega razvoja naselja občinskega središča Občine Rogašovci so
ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z zagotovitvijo dodatnih,
bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo,
zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo,
ohraniti prostorsko identiteto naselja, vzpostaviti urbani center
naselja, ohraniti staro jedro naselja in zagotoviti aktivno prenovo
varovanih, kvalitetnih in degradiranih delov stavb in naselbinske
dediščine, zagotoviti celostno varstvo kulturnih vrednot v prostoru,
zagotoviti delovna mesta v občini, za katere je treba rezervirati nove
površine. |
|
(3) Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Stanovanjska gradnja je pretežno usmerjena v gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Večje površine za stanovanjsko gradnjo se zagotovijo v naselju Sveti Jurij in v naselju Rogašovci, kjer je najmanj prostih stavbnih zemljišč. V naselju Nuskova je še veliko prostih stavbnih zemljišč, zato se tam ne načrtuje širitev poselitve. V osrednjem delu naselja Sveti Jurij, ob že obstoječih dveh stanovanjskih blokih, se zemljišče nameni za gradnjo večstanovanjskega objekta. Za širitev družbenih dejavnostih se rezervirajo površine v središču naselja, kar bi omogočilo združitev sorodnih vsebin kot so šola in vrtec oziroma kulturna dvorana. Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječega proizvodnega obrata. Ob obstoječem športnem igrišču se predvidijo dodatne površine za širitev športnih dejavnostih kot so npr. površine za odbojko, otroška igrišča in tenis igrišča, ki jih v občini ni.
Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih
zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Stanovanjska
gradnja je pretežno usmerjena v gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
Večje površine za stanovanjsko gradnjo se zagotovijo v naselju Sveti
Jurij in v naselju Rogašovci, kjer je najmanj prostih stavbnih zemljišč.
V naselju Nuskova je še veliko prostih stavbnih zemljišč, zato se tam ne
načrtuje širitev poselitve. Za širitev družbenih dejavnostih se
rezervirajo površine v središču naselja, kar bi omogočilo združitev
sorodnih vsebin kot so šola in vrtec oziroma kulturna dvorana.
Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg
obstoječega proizvodnega obrata. Ob obstoječem športnem igrišču se
predvidijo dodatne površine za širitev športnih dejavnostih kot so npr.
površine za odbojko, kopališča, otroška igrišča in tenis igrišča, ki jih
v občini ni. V neposredni bližini občinskega središča se zagotovijo
površine za bmx in trim stezo ter površine, namenjene tekaškim
prireditvam in preživljanju prostega časa. |
|
(4) V koncept
prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje
usmeritve: rekonstruira se obstoječa glavna cesta, uredijo se pločniki
ob glavni cesti, uredi se avtobusno postajališče, uredijo se parkirna
mesta v centralnem delu med cerkvijo in osnovno šolo ter pri pošti in
banki. Ob javnih objektih se zagotovi ustrezno število parkirišč ter se
uredijo kolesarske steze. V centralnem delu naselij, med cerkvijo,
osnovno šolo in gostinskim objektom se uredi osrednji trg z ureditvijo
avtobusnega postajališča in mirujočega prometa. |
|
(5) Osnovne usmeritve
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so: razviti in ohraniti
oblikovno podobo naselja, okrepiti center naselja s centralnimi
dejavnostmi, urediti trg, vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem
naselja, nove stanovanjske površine nameniti za individualno
stanovanjsko gradnjo, proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj
naselij in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni
meri ozeleniti. Ob glavni regionalni cesti R2-440, v osrednjem delu
naselja Sveti Jurij so starejši objekti višji gabaritov, zato so tu
dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi
blokovska gradnja. |
|
(6) Značilnost
naselja je, da je vpeto v naravne zelene površine. Na vzhodni strani del
naselja Sveti Jurij meji na gozdno površino, preostali deli naselja
mejijo na urejene kmetijske površine. Ohranjajo in prenovijo se vse
urejene zelene površine ob cerkvi in osnovni šoli. Med stanovanjsko
zazidavo in poslovno-obrtno cono se uredi vegetacijski ločilni pas.
Znotraj gospodarske cone se zagotovi zeleni pas vzdolž meje s
pokopališčem. Obnovi se drevored ob cerkvi. Obstoječe sprehajalne poti v
naseljih se povežejo z okoliškimi potmi, ki vodijo skozi naravno
krajino. |
|
(7) Naselje se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Vodovodni sistem je v fazi projektiranja. Celotna Občina Rogašovci bo vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Prekmurja. Hodniki za pešce so izgrajeni in so namenjeni tudi kolesarjem. Na novo se bodo postavila tudi avtobusna postajališča in obcestna razsvetljava, ki je zastarela oziroma pomanjkljiva. Plinovoda na območju občine ni in se ga tudi ne načrtuje.
Zagotovijo se prometne površine, oskrba s pitno vodo, odvajanje
komunalne odpadne vode in daljinsko ogrevanje. Naselje
se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Celotna občina
Rogašovci je vključena v skupni regionalni vodooskrbni sistem Pomurja.
Hodniki za pešce so izgrajeni in so namenjeni tudi kolesarjem. Na novo
se bodo postavila tudi avtobusna postajališča in oprema ter obcestna
razsvetljava, ki je zastarela oziroma pomanjkljiva. |
|
III. IZVEDBENI DEL
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1.0 Splošni skupni
pogoji |
|
13. člen |
|
(prostorski izvedbeni
pogoji na stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Pogoji za
načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju
občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene
poselitve določajo: |
|
– namembnost in vrsto
posegov v prostor, |
|
– lego, velikost in
oblikovanje objektov, |
|
– parcelacijo,
|
|
– priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
|
|
– celostno ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih
potreb, |
|
– varovanje zdravja
ljudi, |
|
– drugo.
|
|
(2) V vseh enotah
urejanja so na območjih stavbnih zemljišč razen, če za posamezno območje
podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:
|
|
– izvedba gradbenih
in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali naprave, dozidavo,
nadzidavo, rekonstrukcijo objekta ali naprave in odstranitev objekta ali
njegovega dela, |
|
– sprememba
namembnosti objekta, |
|
– pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo, |
|
– vzdrževanje objekta
in naprav in |
|
– dela v zvezi s
pripravo stavbnega zemljišča. |
|
Posegi se nanašajo na
vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne,
nezahtevne in enostavne objekte. |
|
(3) Pri gradnji in
določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in
enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje
za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih
in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva
tipologija zazidave na območju Občine Rogašovci. |
|
(4) Pri določanju
posegov za vrsto objektov za posamezno enoto urejanja so podlaga
podrobne opredelitve objektov predpisi o enotni klasifikaciji objektov
in vse njihove spremembe. |
|
(5) Sestavni del
izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer
so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju,
pod oznako iz Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu
priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij
sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij
(Uradni list RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega
odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za
posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
|
(6) Kot prometne
površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso
opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture in so del
druge podrobne namenske rabe zemljišč in so v grafičnih prikazih
izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne
v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po
dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.
|
|
(7) Enote urejanja so
določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in
pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja ter samostojni zaselki
ter ostala območja stavbnih zemljišč (rekreacijska območja, zelene
površine). Posebne enote urejanja so območja krajine s kmetijskimi in
gozdnimi zemljišči in z razpršeno poselitvijo. V prostorski enoti je za
posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba
prostora in prostorski izvedbeni pogoji. |
|
(8) Pregled enot
urejanja prostora v Občini Rogašovci: |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| |Oznaka|
Naselje |Ime enote | Podrobna | Režimi v | Način |Člen
v| |
|
| |
enote| | |namenska raba | enoti |urejanja
|odloku| |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 1. | OC 1 |
Ocinje | Naselje | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Ocinje | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | CU-osrednja | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest, | |
| | |
|
| |
| | | VC-celinske | |
| | |
|
| |
| | | vode. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 2. | OC 2 |
Ocinje |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| | Ocinje | pokopališče, | narave, | |
člen | |
|
| |
| | | CD-druga | varstvo |
| | |
|
| |
| | | območja | KD (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | centralnih | 6848) | |
| |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 3. | OC 3 |
Ocinje | MIP – |IK-površine z | varstvo | / | 24.
| |
|
| |
| | Pomurka | objekti za | narave | |
člen | |
|
| |
| | Reja | kmetijsko | |
| | |
|
| |
| | | proizvodnjo | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 4. | OC 4 |
Ocinje | KG |IK površine z | varstvo | / | 24.
| |
|
| |
| | Rakičan | objekti za | narave | |
člen | |
|
| |
| | | kmetijsko | |
| | |
|
| |
| | | proizvodnjo | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 5. | SE 1 |
Serdica, | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| | |
Ocinje | Serdiški | podeželskega | narave, | | člen
| |
|
| |
| | Breg | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | KD (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | cest. | 26047) |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 6. | SE 2 |
Serdica |Počitniške | SP-površine | varstvo | / | 25.
| |
|
| |
| | hišice | počitniških | narave | |
člen | |
|
| |
| | Serdiški | hiš, | |
| | |
|
| |
| | Breg – 1 | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 7. | SE 3 |
Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| |Serdica – | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ves | naselja, |(NV-obm), |
| | |
|
| |
| | | CU-osrednja | varstvo |
| | |
|
| |
| | | območja | KD |
| | |
|
| |
| | | centralnih | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | 6867), |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | območje |
| | |
|
| |
| | | cest. |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 8. | SE 4 |
Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Kovačev | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Breg | naselja, | območje |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 9. | SE 5 |
Serdica | Poslovno | IG- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| |
| | obrtna | gospodarska | narave | |
člen | |
|
| |
| | cona – | cona | |
| | |
|
| |
| | Kovačev | | |
| | |
|
| |
| | Breg | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 10.| SE 6 |
Serdica | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22.
| |
|
| |
| | Serdica | za oddih, | narave, | |
člen | |
|
| |
| | |rekreacijo in | območje |
| | |
|
| |
| | | šport, |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | BC-športni | poplav |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 11.| SE 7 |
Serdica |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| | Serdica | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 12.| SE 8 |
Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Žimanov | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Breg z | naselja, | |
| | |
|
| |
| |binkoštno | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | cerkvijo | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 13.| SE 9 |
Serdica, | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| | |
Sotina | zaselek | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| | Serdica | površine, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest | |
| | |
|
| |
| | | ZS-površine | |
| | |
|
| |
| | | za oddih, | |
| | |
|
| |
| | |rekreacijo in | |
| | |
|
| |
| | | šport, | |
| | |
|
| |
| | | BC-športni | |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 14.| SE 10|
Serdica, | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| | |
Sotina | Glošnjak | podeželskega | narave | | člen
| |
|
| |
| | | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | CU-osrednja | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 15.| SE 11|
Serdica | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Benkove | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Grabe | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 16.| SO 1 |
Sotina | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Tomanov | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Breg | naselja, | (NV-obm) |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 17.| SO 2 |
Sotina | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| |Martinova | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Graba s | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | starim | CD-druga | KD |
| | |
|
| |
| |gasilskim | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | domom in | centralnih | 26048) |
| | |
|
| |
| | kapelo. | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 18.| SO 3 |
Sotina | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| | |
| Šarkanov | podeželskega | narave | | člen | |
|
| |
| | – | naselja, | |
| | |
|
| |
| | Čurmanov | VC-celinske | |
| | |
|
| |
| | Breg | vode, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 19.| SO 4 |
Sotina |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| | Sotina – | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | Čurmanov | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | Breg | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 20.| SO 5 |
Sotina | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22.
| |
|
| |
| | Sotina | za oddih, | narave | |
člen | |
|
| |
| | |rekreacijo in | |
| | |
|
| |
| | | šport, | |
| | |
|
| |
| | | BC-športni | |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 21.| SO 6 |
Sotina | »Mejni | BT-površine | varstvo | / | 26.
| |
|
| |
| | prehod | za turizem | narave | |
člen | |
|
| |
| | Sotina« | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 22.| SO 7 |
Sotina | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| |
| | zaselek | stanovanjske | narave | |
člen | |
|
| |
| | Sotina | površine, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 23.| SO 8 |
Sotina | Kamnolom | LN-površine | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| |
| | | nadzemnega | narave | (Uradni |
člen | |
|
| |
| | |pridobivalnega | (NV-obm) |list RS,
| | |
|
| |
| | | prostora | | št.
| | |
|
| |
| | | | | 54/10)
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 24.| SO 9 |
Sotina |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| | Sotina – | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| |Martinova | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | Graba | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 25.| KR 1
|Kramarovci| Naselje | SK-površine | varstvo | / |
21. | |
|
| |
| |Kramarovci | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| |s kapelo. | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | KD |
| | |
|
| |
| | | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | centralnih | 12287), |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | HMO |
| | |
|
| |
| | | CU-osrednja | | |
| |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 26.| KR 2
|Kramarovci| Igrišče | ZS-površine | varstvo | / |
22. | |
|
| |
| |Kramarovci | za oddih, | narave | |
člen | |
|
| |
| | |rekreacijo in | |
| | |
|
| |
| | | šport, | |
| | |
|
| |
| | | BC-športni | |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 27.| KR 3
|Kramarovci| Vinska |IK-površine z | varstvo | / |
24. | |
|
| |
| | klet | objekti za | narave | |
člen | |
|
| |
| | | kmetijsko | |
| | |
|
| |
| | | proizvodnjo | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 28.| KR 4
|Kramarovci|Pokopališče | ZK- | varstvo | / |
23. | |
|
| |
| |Kramarovci | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 29.| KR 5
|Kramarovci| »Mejni | BT-površine | varstvo | / |
26. | |
|
| |
| | prehod« | za turizem | narave | |
člen | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 30.| FI 1 |
Fikšinci | Naselje | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Fikšinci | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | s | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | cerkvijo | CD-druga | KD |
| | |
|
| |
| | in | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| |gasilskim | centralnih | 3047, |
| | |
|
| |
| | domom. | dejavnosti, | 12284, |
| | |
|
| |
| | | CU-osrednja | 26045, |
| | |
|
| |
| | | območja | 26046) |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 31.| FI 2 |
Fikšinci |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| | Fikšinci | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 32.| FI 3 |
Fikšinci | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22.
| |
|
| |
| | Fikšinci | za oddih, | narave | |
člen | |
|
| |
| | |rekreacijo in | |
| | |
|
| |
| | | šport, | |
| | |
|
| |
| | | BC-športni | |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 33.| FI 4 |
Fikšinci | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Mahlt | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 34.| RP 1 |
Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Ropoča – | podeželskega | narave, |
| člen | |
|
| |
| | Ropoški | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | Vrh | CD-druga | KD | |
| |
|
| |
| | | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | centralnih | 3227, |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | 26038) |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 35.| RP 2 |
Ropoča | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| |
| | zaselek | stanovanjske | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ropoča-1 | površine | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 36.| RP 3 |
Ropoča | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| |
| | zaselek | stanovanjske | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ropoča-2 | površine, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest, | |
| | |
|
| |
| | | ZS-površine | |
| | |
|
| |
| | | za oddih, | |
| | |
|
| |
| | |rekreacijo in | |
| | |
|
| |
| | | šport. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 37.| RP 4 |
Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Ropoča – | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ves | naselja, |(NV-obm), |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | območje |
| | |
|
| |
| | | območja |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | centralnih | poplav |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 38.| RP 5 |
Ropoča | Igrišče | ZS-površine | varstvo | / | 22.
| |
|
| |
| | Ropoča | za oddih, | narave | |
člen | |
|
| |
| | |rekreacijo in |(NV-obm), |
| | |
|
| |
| | | šport, | območje |
| | |
|
| |
| | | BC-športni |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | center. | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 39.| RP 6 |
Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Pretmar | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 40.| RP 7 |
Ropoča |Turistično | BT-površine | varstvo | / | 26.
| |
|
| |
| | območje | za turizem, | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ledavsko | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | jezero | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 41.| RP 8 |
Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Šarkanov | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Breg | naselja, |RP Murska |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |depresija |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 42.| RP 9 |
Ropoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Ropoča – | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ves ob | naselja | (NV-obm) |
| | |
|
| |
| | igrišču | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 43.| PE 1 |
Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Pertoča- | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ropoški | naselja, | |
| | |
|
| |
| | Vrh | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 44.| PE 2 |
Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Vukov | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Breg | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 45.| PE 3 |
Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Kočeva | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Graba | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 46.| PE 4 |
Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| |Pertoča – | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Ves | naselja, |(NV-obm), |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | območje |
| | |
|
| |
| | | cest. |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | | poplav, |
| | |
|
| |
| | | | HMO |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 47.| PE 5 |
Pertoča | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| |Pertoča – | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Gres | naselja, |(NV-obm), |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | varstvo |
| | |
|
| |
| | | cest. | KD |
| | |
|
| |
| | | | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | | 6866, |
| | |
|
| |
| | | | 26041), |
| | |
|
| |
| | | | območje |
| | |
|
| |
| | | |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | | poplav, |
| | |
|
| |
| | | | HMO |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 48.| PE 6 |
Pertoča, | Romski | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| | |
Ropoča | zaselek | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| |Kosednarov | površine | |
| | |
|
| |
| | Breg | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 49.| PE 7 |
Pertoča, | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
|Večeslavci| Varaš | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | KD |
| | |
|
| |
| | | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | centralnih | 3225) |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | CU-osrednja | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| | |
| | dejavnosti, | | |
| |
|
| |
| | | BC-športni | |
| | |
|
| |
| | | center, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 50.| PE 8 |
Pertoča |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| |Pertoča – | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | Sv. | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | Helena | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 51.| VE 1
|Večeslavci| Zaselek | SK-površine | varstvo | / |
21. | |
|
| |
| |Pintarjev | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| |– Sikašov | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | Breg z | CD-druga | KD |
| | |
|
| |
| |gasilskim | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | domom | centralnih | 26044) |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 52.| VE 2
|Večeslavci| Zaselek | SK-površine | varstvo | / |
21. | |
|
| |
| |Večeslavci | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | – Ves | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | KD |
| | |
|
| |
| | | cest. | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | | 26043), |
| | |
|
| |
| | | | HMO |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 53.| VE 3
|Večeslavci|Pokopališče | ZK- | varstvo | / |
23. | |
|
| |
| |Večeslavci | pokopališče | narave | |
člen | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 54.| VE 4
|Večeslavci| Igrišče | ZS-površine | varstvo | / |
22. | |
|
| |
| |Večeslavci | za oddih, | narave, | |
člen | |
|
| |
| | |rekreacijo in | območje |
| | |
|
| |
| | | šport, |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | BC-športni | poplav |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 55.| VE 5
|Večeslavci| Zaselek | SK-površine | varstvo | / |
21. | |
|
| |
| |Večeslavci | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | – Gres | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | KD |
| | |
|
| |
| | | območja | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | centralnih | 3228), |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | območje |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav, |
| | |
|
| |
| | | | HMO | |
| |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 56.| SJ 1 |
Sveti | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| | |
Jurij | Mačkove | podeželskega | narave | | člen
| |
|
| |
| | Grabe | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 57.| SJ 2 |
Sveti | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| | |
Jurij |Gerečavci | podeželskega | narave | | člen
| |
|
| |
| |– Srednja | naselja, | območje |
| | |
|
| |
| | ves | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 58.| SJ 3 |
Sveti | Del | SK-površine | varstvo | / | 17.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | podeželskega | narave, | | člen
| |
|
| |
| | Jug | naselja, | območje |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav, |
| | |
|
| |
| | | | HMO |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 59.| SJ 4 |
Sveti | Del | SS- | varstvo | / | 16.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | stanovanjske | narave, | | člen
| |
|
| |
| |LIV Zahod | površine, | območje |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 60.| SJ 5 |
Sveti | Del | SS- | varstvo | / | 16.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| | LIV | površine z | |
| | |
|
| |
| | Sever- | obrtnimi | |
| | |
|
| |
| | Vzhod | dejavnostmi, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 61.| SJ 6 |
Sveti | Del | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| |LIV Sever | površine | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 62.| SJ 7 |
Sveti | Del | SK-površine | varstvo | / | 17.
| |
|
| | |
Jurij | naselja | podeželskega | narave | | člen
| |
|
| |
| | Sveti | naselja | |
| | |
|
| |
| | Jurij – | | |
| | |
|
| |
| | Kmetija | | |
| | |
|
| |
| | Šalamon | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 63.| SJ 8 |
Sveti |Industrijska| IG- | varstvo | / | 18.
| |
|
| | |
Jurij | cona LIV | gospodarska | narave | | člen
| |
|
| |
| | | cona | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 64.| SJ 10|
Sveti |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| | |
Jurij | Sveti | pokopališče, | narave | | člen
| |
|
| |
| | Jurij | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PO-ostale | |
| | |
|
| |
| | | prometne | |
| | |
|
| |
| | | površine | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 65.| SJ 11|
Sveti | Center – | CU-osrednja | varstvo | / | 14.
| |
|
| | |
Jurij | Vas | območja | narave, | | člen
| |
|
| |
| | | centralnih | območje |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | PC-površine | poplav |
| | |
|
| |
| | | cest, | |
| | |
|
| |
| | | VC-celinske | |
| | |
|
| |
| | | vode. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 66.| SJ 12|
Sveti | Center | CU-osrednja | varstvo | / | 14.
| |
|
| | |
Jurij | Sever – | območja | narave | | člen
| |
|
| |
| | Sveti | centralnih | |
| | |
|
| |
| | Jurij | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 67.| SJ 13|
Sveti |Elizabeta | SB- | varstvo | / | 16.
| |
|
| | |
Jurij | – Dom | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| |starejših | površine za | |
| | |
|
| |
| | Rakičan | posebne | |
| | |
|
| |
| | | namene | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 68.| SJ 14|
Sveti | Del | SS- | varstvo | / | 16.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | stanovanjske | narave, | | člen
| |
|
| |
| | Center | površine, | območje |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 69.| SJ 15|
Sveti | Zeleni | ZS-površine | varstvo | / | 19.
| |
|
| | |
Jurij | del | za oddih, | narave | | člen
| |
|
| |
| | naselja |rekreacijo in | |
| | |
|
| |
| | | šport, | |
| | |
|
| |
| | | BC-športni | |
| | |
|
| |
| | | center. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 70.| SJ 16|
Sveti | Del | SS- | varstvo | OPPN | 27.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| | Sever | površine, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 71.| SJ 18|
Sveti | Del | SK-površine | varstvo | / | 17.
| |
|
| | |
Jurij |naselja – | podeželskega | narave | | člen
| |
|
| |
| | Meklika | naselja | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 72.| SJ 19|
Sveti | Center | CU-osrednja | varstvo | / | 15.
| |
|
| | |
Jurij | Jug – | območja | narave, | | člen
| |
|
| |
| | Sveti | centralnih | varstvo |
| | |
|
| |
| | Jurij | dejavnosti, | KD |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | cest. | 3046) |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 73.| RO 1
|Rogašovci | Zaselek | SK-površine | varstvo | / |
21. | |
|
| |
| |Rogašovske | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Rajse | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 74.| RO 2
|Rogašovci | Zaselek | SK-površine | varstvo | / |
21. | |
|
| |
| | Haužekov | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Breg – | naselja, | |
| | |
|
| |
| |Gerderove | PC-površine | | |
| |
|
| |
| | Grabe | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 75.| RO 3
|Rogašovci | Del | SS- | varstvo | / |
16. | |
|
| |
| |naselja – | stanovanjske | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Center | površine, | varstvo |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | KD |
| | |
|
| |
| | | cest. | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | | 26033, |
| | |
|
| |
| | | | 26034, |
| | |
|
| |
| | | | 26037) |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 76.| RO 4
|Rogašovci | Del | SS- | varstvo | / |
16. | |
|
| |
| |naselja – | stanovanjske | narave | |
člen | |
|
| |
| |Vrtec Jug | površine, | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 77.| RO 5
|Rogašovci | Del | SK-površine | varstvo | / |
17. | |
|
| |
| |naselja – | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Zahod | naselja | območje |
| | |
|
| |
| | | |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 78.| RO 6
|Rogašovci | Center – | CU-osrednja | varstvo | / |
14. | |
|
| |
| |Rogašovci | območja | narave, | |
člen | |
|
| |
| | | centralnih | varstvo |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | KD |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | območja | 3048) |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 79.| RO 7
|Rogašovci,| Del | SS- | varstvo | / |
16. | |
|
| | |
Nuskova |naselja – | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| | Srednja | površine, | |
| | |
|
| |
| | Gasa- | PC-površine | | |
| |
|
| |
| | Vzhod | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 80.| RO 8
|Rogašovci | Center – | CU-osrednja | varstvo | / |
14. | |
|
| |
| | Srednja | območja | narave | |
člen | |
|
| |
| | Gasa | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 81.| RO 9
|Rogašovci |Pokopališče | ZK- | varstvo | / |
23. | |
|
| |
| |Rogašovci | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | | CD-druga | |
| | |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 82.| RO
10|Rogašovci | Del | SK-površine | varstvo | / |
17. | |
|
| |
| | naselja | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| |Rogašovci | naselja | |
| | |
|
| |
| |– Kmetija | | |
| | |
|
| |
| | Šalamon | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 83.| RO
12|Rogašovci,| Del | SS- | varstvo | / |
16. | |
|
| | |
Nuskova |naselja – | stanovanjske | narave | | člen
| |
|
| |
| | Srednja | površine, | |
| | |
|
| |
| | Gasa- | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | Vzhod | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 85.| NU 1 |
Nuskova | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Nuskove | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | Rajse | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 86.| NU 2 |
Nuskova | Del | SS- | varstvo | / | 16.
| |
|
| |
| |naselja – | stanovanjske | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Zahod | površine, | območje |
| | |
|
| |
| | | PC-površine |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | cest. | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 87.| NU 3 |
Nuskova, | Del | CU-osrednja | varstvo | / | 14.
| |
|
| |
|Rogašovci |naselja – | območja | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Center | centralnih | varstvo |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | KD |
| | |
|
| |
| | | CD-druga | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | območja | 12290) |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 88.| NU 4 |
Nuskova | Del | SK-površine | varstvo | / | 17.
| |
|
| |
| |naselja – | podeželskega | narave, | |
člen | |
|
| |
| | Mekišova | naselja, | varstvo |
| | |
|
| |
| | Graba | PC-površine | KD |
| | |
|
| |
| | | cest. | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | | | 26049) |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 89.| NU 5 |
Nuskova |Pokopališče | ZK- | varstvo | / | 23.
| |
|
| |
| | Nuskova | pokopališče, | narave | |
člen | |
|
| |
| | | CD-druga | | |
| |
|
| |
| | | območja | |
| | |
|
| |
| | | centralnih | |
| | |
|
| |
| | | dejavnosti. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 90.| NU 6 |
Nuskova | Zaselek | SK-površine | varstvo | / | 21.
| |
|
| |
| | Založe | podeželskega | narave | |
člen | |
|
| |
| | | naselja, | |
| | |
|
| |
| | | PC-površine | |
| | |
|
| |
| | | cest. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 91.| EU 1 |
Občina | Odprta | A-površine | varstvo | / | 28.
| |
|
| |
| |krajina – | razpršene | narave | |
člen | |
|
| |
| | Občina | poselitve, |(NV-točke |
| | |
|
| |
| |Rogašovci | E-območja | in |
| | |
|
| |
| | | energetske |območja), |
| | |
|
| |
| | |infrastrukture,| varstvo |
| | |
|
| |
| | | O-območja | KD |
| | |
|
| |
| | | okoljske | (Ešd: |
| | |
|
| |
| | |infrastrukture | 6760, |
| | |
|
| |
| | | G-gozdna | 6830, |
| | |
|
| |
| | | zemljišča, | 6866, |
| | |
|
| |
| | | K1-najboljša | 6867, |
| | |
|
| |
| | | kmetijska | 6868,, |
| | |
|
| |
| | | zemljišča, | 26034, |
| | |
|
| |
| | | K2-druga | 26035, |
| | |
|
| |
| | | kmetijska | 26036, |
| | |
|
| |
| | | zemljišča, | 26041, |
| | |
|
| |
| | | N-območja za | 26042, |
| | |
|
| |
| | | potrebe | 26043, |
| | |
|
| |
| | | varstva pred | 26044, |
| | |
|
| |
| | | naravnimi in | 26047 |
| | |
|
| |
| | | drugimi | območje |
| | |
|
| |
| | | nesrečami, |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | PC-površine |in redkih |
| | |
|
| |
| | | cest, | poplav, |
| | |
|
| |
| | | PO-ostale |RP Murska |
| | |
|
| |
| | | prometne |depresija, |
| | |
|
| |
| | | površine, | HMO |
| | |
|
| |
| | | VC-celinske | |
| | |
|
| |
| | | vode. | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 92.| EU 3 |
Fikšinci | Odprta | K2-druga | varstvo | / | 20.
| |
|
| |
| |krajina – | kmetijska | narave | |
člen | |
|
| |
| | Naselje | zemljišča | |
| | |
|
| |
| | Fikšinci | | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 93.| EU 4 |
Pertoča | Odprta | K2-druga | varstvo | / | 20.
| |
|
| |
| |krajina – | kmetijska | narave | |
člen | |
|
| |
| | Naselje | zemljišča |(NV-obm), |
| | |
|
| |
| | Pertoča | | območje |
| | |
|
| |
| | | |katastrofalnih|
| | |
|
| |
| | | | poplav |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 94.| NH 1 |
Ocinje |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28.
| |
|
| |
| | habitat | kmetijska | narave | |
člen | |
|
| |
| | | zemljišča | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 95.| NH 2 |
Ocinje |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28.
| |
|
| |
| | habitat | kmetijska | narave | |
člen | |
|
| |
| | | zemljišča | HMO |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 96.| NH 3
|Rogašovci |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 |
28. | |
|
| |
| | habitat | kmetijska | narave | |
člen | |
|
| |
| | | zemljišča | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 97.| NH 4 |
Sveti |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28.
| |
|
| | |
Jurij | habitat | kmetijska | narave | | člen
| |
|
| |
| | | zemljišča | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 98.| NH 5 |
Sveti |Nadomestni | K2-druga | varstvo |NHT 38.2 | 28.
| |
|
| | |
Jurij | habitat | kmetijska | narave | | člen
| |
|
| |
| | | zemljišča | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
| 99.| NH 6 |
Pertoča |Nadomestni | K2-druga | varstvo | NHT za | 28.
| |
|
| |
| | habitat | kmetijska | narave |mokrotne |
člen | |
|
| |
| | | zemljišča, |(NV-obm), |habitate
| | |
|
| |
| | | G-gozdna | območje |(37.2 in
| | |
|
| |
| | | zemljišča |katastrofalnih| 44.13)
| | |
|
| |
| | | VC-celinske | poplav |
| | |
|
| |
| | | vode | |
| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
|100.| NH 7 |
Sotina |Nadomestni | G-gozdna | varstvo | NHT za | 28.
| |
|
| |
| | habitat | zemljišča | narave | Ilirsko |
člen | |
|
| |
| | | | (NV-obm) |hrastova
| | |
|
| |
| | | |
|belogabrovja| | |
|
+----+------+----------+------------+---------------+--------------+------------+------+ |
|
*opombe: varstvo
narave pomeni, da je celotna občina v območju Nature 2000, v |
|
ekološko pomembnem
območju (EPO) in zavarovanem območju Krajinskega parka Goričko, |
|
za posamezno enoto so
navedeni podatki o naravnih vrednotah (NV), kulturni dediščini |
|
(KD), območjih
katastrofalnih poplav, izvedenih hidromelioracijah (HMO) in |
|
raziskovalni prostor
(RP) Murska depresija. |
|
2.0. Prostorski
izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev
objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih enotah urejanja |
|
14. člen |
|
(centralni del
občinskega središča – Rogašovci – Sveti Jurij – Nuskova) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
SJ 11, SJ 12, RO 6, RO 8 in NU 3 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
opredeljena kot osrednja območja centralnih dejavnosti (oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne,
kulturne in podobne dejavnosti ter bivanje), z oznako podrobne namenske
rabe CU, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
|
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– enostanovanjske
stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš) pod pogojem, da je del objekta
namenjen za javno funkcijo, |
|
– večstanovanjske
stavbe, |
|
– stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega
družbenega pomena, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni kiosk,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) V enotah urejanja
NU 3 in RO 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena drugim
centralnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe CD (območja
kapel), dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
|
|
– druge
nestanovanjske stavbe: |
|
– stavbe za
opravljanje verskih obredov, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališča odpadkov,
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: dovozna pot, |
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pločnik, kolesarska steza, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: utrjeno dvorišče, |
|
– pomožni cestni
objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
|
|
– vsi pomožni
energetski objekti, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk,
|
|
– pomožni komunalni
objekti: vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni
priključek, |
|
– začasni objekti:
oder z nadstreškom, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(3) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, vadbenih objektov (kolesarska steza,
sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
|
|
(4) Na območjih
celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na
območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
|
– gradnja objektov
javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo (tudi iz skupine nezahtevnih in
enostavnih objektov), |
|
– gradnja objektov
grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
|
– ukrepi, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
|
– ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
|
– gradnja objektov,
potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno
zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem
ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva
pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
– gradnja objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
– gradnja objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter |
|
– izvajanju nalog
policije. |
|
Za obstoječe objekte
in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh
objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, če: |
|
– se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
|
– se s tem ne
poslabšuje stanja voda, |
|
– je omogočeno
izvajanje javnih služb, |
|
– se s tem ne ovira
obstoječe posebne rabe voda, |
|
– to ni v nasprotju s
cilji upravljanja z vodami in |
|
– se z rekonstrukcijo
ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
|
Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba
sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter
odlaganje odpadkov. |
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno
vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se
novi objekti lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko
gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali
javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
(2) Ob cestah se
upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami
obstoječih objektov. |
|
c) Pogoji glede
velikosti |
|
(1) Velikost objektov
na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na
obvezne odmike. Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti
medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede
gabaritov, naklonov in oblikovanja streh ter fasad. |
|
(2) Višina
stanovanjskih stavb je K+P+1 ali K+P+M. Višina večstanovanjskih,
nestanovanjskih objektov in stanovanjskih stavb za posebne družbene
skupine je lahko K+P+1+M ali K+P+2. Višina objektov se lahko poveča, če
je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji.
Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov.
Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča
kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna
gradnja ene etaže manj nad terenom. Sakralni objekti in stolpi ob
gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu. Sakralni
objekti se izvedejo pod kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
|
|
(3) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
č) Pogoji glede
oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika
objektov mora biti podolgovata ali lomljena in za objekte javnega
značaja tudi kvadratna. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni
tlorisi in izzidki. Fasade so popleskane v svetlih, zemeljskih barvah.
Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na
fasadah je prepovedano. |
|
(2) Strehe na vseh
objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj s
smerjo slemena po daljši stranici objekta. Strehe naj bodo v opečni,
rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Štirikapne strehe na območjih centralnih dejavnosti, v
naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih
štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe
tipologije pozidave. Na sakralnih objektih so dopustne drugačne strehe v
skladu z kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Ravne strehe so možne
na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3
objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti
nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih
in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter
strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu
objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani
skladno z osnovnim objektom. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma
trajno bleščeče. |
|
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za
zasaditev se uporablja predvsem avtohtono drevje in grmovje.
|
|
(4) Posamezna parcela
je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti
postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se morajo ograje postaviti
tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti
enake višine. |
|
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Širina parcele
mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Gradbena
parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. |
|
(2) Posamezna
gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Stanovanjski in
večstanovanjski |1–2 PM na stanovanje | |
|
|objekti | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Stanovanjske
stavbe za posebne |1 PM na /5–8 postelj | |
|
|družbene
skupine | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Poslovni in
javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne | |
|
| |površine | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 | |
|
| |sedeže | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Obrt,
servisi |1 PM na 2 zaposlena | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Vrtci |1 PM 20/30 otrok | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
(3) Izvedena mora
biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
|
|
(4) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je
namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih
oseb. |
|
e) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V enoti urejanja
NU 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 12290 – Nuskova – Kapela Sv.
Trojice, v enoti urejanja RO 6 pa objekt kulturne dediščine EŠD 3048
Rogašovci – Kapela Marije vnebovzete. Varujejo se gabariti, zunanja
podoba in materiali gradnje. Za vsak poseg v enote kulturne dediščine in
njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
|
(2) Na poplavnem
območju na delu enote urejanja SJ 11, ki se nahaja (delno ali v celoti)
v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg
se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne
ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna
varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju
se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(3) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
g) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
15. člen |
|
(cerkveni in šolski
kompleks v občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enoti urejanja
SJ 19 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja
centralnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU in so
namenjena za verske, izobraževalne, upravne, gostinske, trgovske in
vzgojne dejavnosti, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
|
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z
drugimi dejavnostmi), |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega
družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost,
varstvo starejših, knjižnica, muzej, vzgojo in izobraževanje ipd),
|
|
– druge
nestanovanjske stavbe (razen stavb za kmetijske dejavnosti),
|
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov,
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni kiosk,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki (ne
na sakralnih ali ob sakralnih objektih), pomožni komunalni objekti
(tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da
objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe), pomožni objekti za spremljanje
stanja okolja, vrtina ali vodnjak, |
|
– začasni objekti
(razen skladišča za nenevarne snovi), |
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, odstranitve in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanja in odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, vadbenih objektov (kolesarska steza,
sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem objekta.
|
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Nezahtevne in
enostavne objekte k cerkvenim objektom se lahko zgradi ali postavi pod
pogojem, da ne zakrivajo pogledov na enoto kulturne dediščine in so v
skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
(2) Objekti so lahko
kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina šolske stavbe je
največ K+P+3, višina ostalih poslovno stanovanjskih objektov, kakor tudi
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, so lahko K+P+2. Višina
in oblika cerkvenih objektov in objektov znotraj cerkvenega kompleksa se
prilagodi namenu in morajo biti skladni s kulturnovarstvenimi pogoji in
soglasjem. Višina objektov se lahko poveča, če je vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja
s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se
upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je lahko največ 30 cm
nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže
manj nad terenom. |
|
(3) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno
vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se
novi objekti lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko
gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali
javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja |
|
(1) Pri
rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvenega objekta se varuje tlorisna in
višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev strešine, kritina, nakloni streh,
stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica
objekta. |
|
(2) Strehe na šolskem
kompleksu so lahko v poljubnem naklonu, ravne ali enokapne s poljubno
kritino. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na
cerkvenem kompleksu je dopustna streha in kritina, ki je skladna s
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Pri vkopanih objektih je streha
lahko ozelenjena. |
|
(3) Ograje, škarpe in
podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če
se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje okoli šolskega kompleksa
je lahko višine do 1,2 m. Varovalne ograje so lahko višje in morajo biti
transparentne (žičnate ali pletene). Okoli cerkve je višina in oblika
ograje, škarpe ter podpornega zidu določena v skladu z
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Na strani parcele, ki meji na
cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in
ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po
javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev
ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
|
(4) Fasade se opleska
v svetlih, zemeljskih barvah. Signalne barve kakor tudi risanje okraskov
in poševnic na fasadah je prepovedano. |
|
(5) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
|
|
(6) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. Spominska obeležja in objekte za oglaševanje se
ne sme nameščati na cerkveno stavbo, razen če to zahteva Ministrstvo za
kulturo ali njegove strokovne službe. |
|
(7) Pri oblikovanju
nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in
materiale na obstoječih objektih. Pri določanju velikosti enostavnih
objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo
enostavnih objektov. |
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Gradbena parcela
je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Pri nadaljnjih
gradnjah v šolskem kompleksu se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša
0,6. |
|
(2) Posamezna
gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM)| |
|
| |na enoto | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Stanovanjske
stavbe za posebne |1 PM na/5–8 postelj | |
|
|družbene
skupine | | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Poslovni in
javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine| |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne | |
|
| |površine | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 | |
|
| |sedeže | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Obrt, servisi,
storitvene |1 PM na 2 zaposlena | |
|
|dejavnosti | | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Osnovne
šole |1 PM/30 učencev | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Vrtci |1 PM 20/30 otrok | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Cerkve |1 PM 10/20 sedežev | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
(3) Izvedena mora
biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
|
|
(4) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je
namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih
oseb. |
|
e) Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V enoti urejanja
SJ 19 gradnja južno od cerkve ni možna. Zaradi izjemne vedute cerkve Sv.
Jurija mora ta prostor ostati nepozidan. Ostali posegi v prostor so
možni ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. V to območja
se ne dovoli umeščanje reklamnih tabel. |
|
(2) Vse posege v
cerkvenem kompleksu se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in
s soglasjem. |
|
(3) Zaradi varovanja
netopirjev, se morajo, pred začetkom izvajanja vzdrževalnih in
rekonstrukcijskih delih na objektih v enotah SJ 19, izvajalci
posvetovati z območno službo za varovanje narave. Izvajanje del je
potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe
podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so
manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne
osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na
netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo
netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom
za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri
ohranja drevesna in grmovnata vegetacija. |
|
(4) Poleg navedenih
veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena
tega odloka. |
|
g) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
16. člen |
|
(stanovanjska območja
v občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
NU 2, RO 3, RO 4, RO 7, RO 12, SJ 4, SJ 5, SJ 13 in SJ 14, SJ 17 so na
območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SS
in SB, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
|
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– eno ali več
stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš),
|
|
– stanovanjske stavbe
za posebne družbene skupine, |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– poslovne in upravne
stavbe, pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske
funkcije, |
|
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj
stanovanjske stavbe, vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami,
pod pogojem, da ne presegajo predpisane mejne ravni hrupa,
|
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega
družbenega pomena, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), ki nimajo negativnih vplivov
na okolje, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti; rastlinjaki, vodni zbiralnik,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekt za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
|
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak, čebelnjak, |
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki
se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem
objekta. |
|
(b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Pri umeščanju
novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije,
ki se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju.
Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja, to je gradbeni liniji obstoječih objektov. Kolikor obstoječa
zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo
v gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele,
ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni
vzpostavljena ali je globja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku
od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena
odstopanja morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere
je razvidna tudi lega obstoječih objektov. |
|
(2) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno
vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni
objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo
oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti
se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne
ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede
velikosti |
|
(1) Višina
stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M. Višina se lahko poveča, če je
vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba
višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm
nad ali v nivoju s terenom, kolikor je višje, je možna gradnja le ene
etaže nad terenom (P). |
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
č) Pogoji glede
oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika
objektov je pravokotna ali lomljena. Prepovedani so večkotni, okrogli
ter polkrožni tlorisi in izzidki. Strehe so dvokapnice v naklonu od 30
do 45 stopinj in s smerjo slemena po daljši stranici objekta, v opečni,
rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so
dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli
oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne strehe so
možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3
objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti
nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih
in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter
strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu
objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno
bleščeče. Ravni deli streh in vkopani objekti so lahko ozelenjeni.
Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Fasade se
opleska v svetlih in zemeljskih barvah, delno so lahko obdelane z lesom.
Signalne barve (vijolične, izrazito rumene ali turkizne), kakor tudi
risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. |
|
(2) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni.
|
|
(3) Ograja, škarpa in
podporni zid morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se
tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20
m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se
morajo ograje postaviti tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo
prometa po javni cesti. |
|
(4) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Velikost in
obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave.
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel.
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno število parkirnih mest glede na namembnost in
kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Stanovanjski
objekti |1–2 PM na stanovanje | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Stanovanjske
stavbe za posebne |1 PM na /5–8 postelj | |
|
|družbene
skupine | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori, storitvene |1 PM na 30 m2 koristne | |
|
|dejavnosti |površine | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Obrt, servisi,
storitvene |1 PM na 2 zaposlena | |
|
|dejavnosti | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Poslovni in
javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
(3) Izvedena mora
biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
|
|
(4) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je
namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
|
|
e) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine RO 3 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
|
(2) Na poplavnem
območju na delu enot urejanja NU 2, SJ 4 in SJ 14, ki se nahajajo (delno
ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi
ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na
poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati
poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(3) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
g) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
17. člen |
|
(podeželski del
naselja občinskega središča) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
SJ 3, SJ 7, SJ 18, RO 5, RO 10 in NU 4 so na območjih stavbnih zemljišč,
ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z
oznako podrobne namenske rabe SK, dopustni posegi iz 13. člena tega
odloka za objekte: |
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– eno stanovanjske
stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš), |
|
– nestanovanjske
stavbe – v kombinaciji s stanovanjskimi deli: |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– trgovske (naselja,
ki so strnjena ob regionalni cesti R2-440) in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in podobnimi delavnicami, slednje
pod pogojem, da ne presegajo mejnih ravni hrupa, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– vsi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, poljske poti, gozdne poti in gozdno vlako
pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na
javno cesto, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, |
|
– vrtina ali vodnjak,
|
|
– vsi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, gozdna cesta, pod pogojem če gre za
funkcionalno povezavo ali če gre za priključevanje na javno cesto,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki
se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem
objekta. |
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Pri umeščanju
novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije.
Objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov, z
daljšo stranico vzporedno s cesto. Kolikor obstoječa zazidava ne
zagotavlja prometne varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno
linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja
od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena
ali je globja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in
temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja
morajo biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna
tudi lega obstoječih objektov. |
|
(2) Nezahtevni in
enostavni objekti so lahko samostojni ali priključeni na stanovanjski
objekt. Kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne objekte
se locira v notranjost parcele. Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi,
predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj
12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna
na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti
sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost
parcele se lahko gradijo servisni, obrtni objekti in stavbe za
storitvene dejavnosti. |
|
(3) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno
vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni
objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo
oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti
se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne
ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede
velikosti |
|
(1) Velikost novih
objektov se prilagodi parceli in predpisanim odmikom. Višina
stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M. Višina nestanovanjskih in
kmetijskih objektov se prilagodi namenu, višji so lahko tudi
stanovanjski objekti, če to dopušča višinska zasnova okoliških objektov.
Višje zasnovani objekti ne smejo presegati višinskega gabarita okoliških
objektov in same silhuete naselja. Sprememba višine mora biti utemeljena
v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom
višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom,
kolikor je višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom.
|
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
č) Pogoji glede
oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika
objektov je praviloma podolžna ali lomljena na ključ. Prepovedani so
večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Fasade so v svetlih,
zemeljskih barvah, lahko se kombinirajo z lesom. Kričeče in žive barve,
kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah, je prepovedano.
Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo
osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom.
|
|
(2) Strehe morajo
biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj, s smerjo
slemena po daljši stranici objekta, v opečni, rjavi in sivi barvi ter na
območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smeri slemen
so praviloma vzporedne z cesto. Štirikapne strehe v naklonu od 25 do 35
stopinj so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih
zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave.
Ravne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem,
da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna
streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se
upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu.
Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na
prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in nezahtevnih
objektih ter na nestanovanjskih objektih, razen na kmetijskih objektih,
kjer so strehe dvokapnic v naklonu od 12 do 45 stopinj. Kritine ne smejo
biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravni deli streh in vkopani
objekti so lahko ozelenjeni. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma
trajno bleščeče. |
|
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Za zasaditev se uporablja predvsem
avtohtona vegetacija. V okolici kmečkih gospodarstev se sadi tudi
visokodebelno sadno drevje. |
|
(4) Posamezna parcela
je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti
postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni
strani, in mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni
cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje
treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Prepovedane so
plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske
ograje. Praviloma se postavljajo lesene, kovinske in žične ograje, ki se
lahko kombinirajo s stebri (zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in
talnim zidcem, zasadi se lahko živo mejo. |
|
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Velikost in
obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave.
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel.
Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v
skladu s predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Stanovanjski
objekti |1,5 PM na stanovanje | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Poslovni
prostori |1 PM na 30 m2 neto površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne | |
|
| |površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Obrt,
servisi |1 PM na 2 zaposlena | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 4 ležišča in 1 PM na| |
|
| |10 sedežev | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
(3) Na 3 PM se zasadi
1 drevoredno drevo. |
|
(4) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je
namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
|
|
e) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V enoti urejanja
NU 4 je objekt kulturne dediščine EŠD 26049 – Nuskova – Mekiševa kašča.
Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Za vsak poseg
v enote kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(2) Na poplavnem
območju na delu enote urejanja SJ 3 in RO 5, ki se nahaja (delno ali v
celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg
se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne
ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna
varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(3) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
g) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
18. člen |
|
(gospodarska cona) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enoti urejanja
SJ 8, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja gospodarskih con,
namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe IG, so dopustni
posegi iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– gostinske stavbe v
sklopu proizvodnih objektov, |
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– trgovske in druge
stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),
|
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– industrijske stavbe
in skladišča ter spremljajoči objekti, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa
oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– objekt za TK
opremo, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, |
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) Na območju
varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Pri umeščanju
objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in
odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi
objekti in vzporedno z dovozno cesto. |
|
(2) Najmanjši odmik
objektov od sosednje parcelne meje je 5,0 m. Odmiki morajo biti taki, da
omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih
parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno
varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjih objektih. Odmiki od
meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču.
Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m in so lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob cesti se upoštevata
gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih
objektov. |
|
(3) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
|
c) Pogoji glede
velikosti |
|
(1) Nove objekte se
locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini v
velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. V tej
enoti višina novih objektov ne sme presegati obstoječih proizvodnih
objektov nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
|
č) Pogoji glede
oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika
objektov se prilagodi namenu. Oblika in obdelava enostavnih in
nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
(2) Strehe na vseh
objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino.
Ravne strehe so lahko ozelenjene. |
|
(3) Fasade se opleska
v svetlih ali zemeljskih barvah, lahko se jih obdela z različnimi
materiali. |
|
(4) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditev drevja in grmovja mora
biti izvedeno znotraj kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na
bivalno območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni. |
|
(5) Posamezna parcela
je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti
postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
|
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Velikost in
oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti
načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave.
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel.
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Poslovni
prostori (pisarne) |1 PM na 30 m2 neto površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne | |
|
| |površine | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Obrt,
servisi |1 PM na 2 zaposlena | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Industrijske
stavbe |1 PM na 2 zaposlena | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
(3) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
|
(4) Izvedena mora
biti ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
|
|
e) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
g) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
19. člen |
|
(rekreacijska cona v
občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enoti urejanja
SJ 15, ki je območje športnih površin namenjeno za igrišča in športne
objekte, z oznako podrobne namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13.
člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– stavbe za šport,
klubski objekti, tribuna, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni
prostori ter spremljajoči objekti, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirske
objekte: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevne objekte:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa
oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni objekti:
kiosk, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekt za
oglaševanje, |
|
– enostavne objekte:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, |
|
– začasni objekti,
razen objektov namenjenih skladiščenju nenevarnih snovi, |
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) V enoti urejanja
SJ 15 so na območju zelenih površin, ki so namenjene športu in
rekreaciji na prostem, z oznako podrobne namenske rabe ZS, dopustni
posegi iz 13. člena za: |
|
– gradbeno inženirske
objekte: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevne objekte
in enostavne objekte:vsi, ki so navedeni v a) točki prvega odstavka tega
člena pod pogoji predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost.
|
|
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove objekte se
locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, da so zagotovljene
požarne zahteve. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu ali
ravna, kritina poljubna. Etažnost objekta je P+1 ali P+M nad urejenim
terenom. |
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov, njihova oblika in
obdelava se podredi osnovnemu objektu. |
|
(3) Žična oziroma
transparentna ograja je lahko do višine 2,0 m. Varovalne ograje (žične
ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi
namenu. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
|
|
Na strani parcele, ki
meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne
ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je
za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
|
|
(4) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Spominska obeležja in urbano opremo
se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov
na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno
površino. |
|
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Gradbena parcela
je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Območje se mora
zasaditi z avtohtonim drevjem in grmovjem, vključi se lahko
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih površin, poti
in utrjenih parkirišč. |
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
|
|na enoto | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Športnega
igrišča in naprave (le |1 PM na 250 m2 | |
|
|za
vadbo) | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Za obiskovalce
športnih |1 PM na 10–15 prostorov | |
|
|prireditev
oziroma gledalci | | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Za športne
dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine | |
|
|obiskovalcev |dvorane | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Igrišča za
tenis |4 PM na igrišče | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Kegljišče,
bowling |4 PM na stezo | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+----------------------------------+----------------------------+ |
|
(3) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
|
(4) Izvedena mora
biti ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
|
|
d) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro. |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
e) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
f) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
20. člen |
|
(kmetijsko zemljišče
med poselitvenim območjem) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Enoti urejanja EU
3 in EU 4 sta območji najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, obdana s
stavbnimi zemljišči. Namenjeni sta kmetijski dejavnosti z oznako
podrobne namenske rabe K1 in K2. |
|
(2) Na kmetijskih
zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
|
∙ K1 – naslednji
pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno z Uredbo o vrstah
objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08)), poljske poti,
ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne
nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
|
|
– omrežja naslednje
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki
nanje, |
|
– posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
– začasni objekti,
|
|
– rekonstrukcije
lokalnih cest. |
|
∙ K2 – nezahtevni in
enostavni pomožni kmetijsko gozdarski objekti (pod pogoji, ki so
navedeni v tretji in četrti alineji te točke), |
|
– omrežja naslednje
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki
nanje, |
|
– posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
– začasni objekti,
|
|
– rekonstrukcije
lokalnih cest. |
|
∙ nezahtevni objekti
(na K1 in K2): |
|
– ograje (dopustne so
samo obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za
mreže proti toči) ter ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati,
oziroma preprečiti dostop, če izhaja iz zahtev nosilcev urejanja
prostora ali področne zakonodaje, |
|
– škarpe in podporni
zidovi pod pogojem, če gre za varovanje pred posledicami naravnih in
drugih nesreč, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, vsi
trije pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, bazne postaje
in male komunalna čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): rastlinjak, betonsko korito,
poljska pot, obora za rejo divjadi, vodni zbiralniki. Kmečka lopa,
silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice ob
pogoju, da se funkcionalno navezujejo na obstoječe kmetijsko
gospodarstvo, kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin ipd.).
|
|
– začasni objekti
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, |
|
– objekt za
telekomunikacijsko opremo, |
|
∙ enostavni objekti
(na K1 in K2): |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa)
pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, vsi pomožni
energetski objekti, razen etažni plinski priključek in tipski zabojnik
za skladiščenje jeklenk, telekomunikacijske antene in oddajniki katerih
uporabni signal ne pokriva več kot 100-metrski pas okoli oddajne točke,
vsi pomožni komunalni objekti (cestni priključek le ob rekonstrukciji
lokalne ceste, tipska ali montažna greznica in mala komunalna čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): Gozdna učna pot, grajena gozdna
vlaka, poljska pot, čebelnjak, ribnik, vrtina ali vodnjak. Hlevski
izpust, pod pogojem, če se navezuje na zemljiške parcele kmečkega
gospodarstva. Krmišče, molzišče, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje
neposredno na zemlji s točkovnimi temelji ter kašča in senik (pod
pogojem, če se funkcionalno navezujejo na zemljiško parcelo kmečkega
gospodarstva kmetijsko proizvodnjo (pašo, gojenje vrtnin, rastlin ipd.),
|
|
– začasni objekti,
|
|
∙ ostali posegi:
|
|
– rekreacijske in
turistične poti po obstoječih poteh, |
|
– rekonstrukcije ter
vzdrževanje: lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih
dostopnih poti. Pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne
infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del
druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih
prikazov stanja prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah
Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture ali
evidentne iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji
občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi ceste/poti.
|
|
(3) Obdelava
kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne ogroža sosednje parcele
ali nepremičnine na njej. Kakršen koli drugi poseg na sosednje zemljišče
je možen le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. |
|
(4) Na kmetijska
zemljišča se gnojevka in gnojnica razvažata v skladu z predpisom o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, prepovedano je izvajati
druge kmetijske dejavnosti, ki bi ogrožale zdravje ljudi. |
|
(5) Prostorske
ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini
na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in
druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča
tako, da se ohranja varovane habitatne tipe ali pa naj se zanje pridobi
naravovarstveno soglasje. |
|
(6) Za enoto urejanja
na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo še splošni pogoji iz
34. člena tega odloka. |
|
b) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
(1) Omrežja
gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po kmetijskih
zemljiščih, ki se izvajajo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, se izvaja pod pogojem, da
poteka infrastruktura čim bolj v skupnih koridorjih in v čim krajšem
poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po
izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se
vzpostavi v prvotno stanje. |
|
(2) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
c) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Kmetijska
zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba
namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega
prostorskega načrta. |
|
(2) Za enote urejanja
na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo splošni pogoji iz 34.
člena tega odloka. |
|
(3) Na poplavnem
območju na delu enote urejanja EU 4, ki se nahaja (delno ali v celoti) v
poplavnem območju, se za vsak poseg iz točke a) tega člena, preveri
poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu
s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z
navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri
tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost
sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti
in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno
pridobiti vodno soglasje. |
|
(4) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
č) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
21. člen |
|
(podeželska naselja
in zaselki) |
|
a) pogoji glede
namembnosti območja: |
|
(1) V enotah urejanja
OC 1, SE 1, SE 3, SE 4, SE 8, SE 10, SE 11, SO 1, SO 2, SO 3, KR 1, FI
1, FI 4, RP 1, RP 4, RP 9, RP 6, RP 8, PE 1, PE 2, PE 3, PE 4, PE 5, PE
7, VE 1, VE 2, VE 5, SJ 1, SJ 2, RO 1, RO 2, NU 1 in NU 6 so na območjih
stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju
s spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SK, dopustni
posegi iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– enostanovanjske
stavbe (razen vil, počitniških in vrstnih hiš) in enostanovanjske stavbe
v enoti urejanja RP 8, PE 5 (razen vil in vrstnih hiš), |
|
– nestanovanjske
stavbe (z možnostjo bivanja): |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– trgovske stavbe do
400 m2 le v enotah urejanja RP 1, PE 1, PE 7, VE 1, FI 1, SE1, KR 1 in
OC 1, večje kot 400 m2 pa v naseljih, ki so strnjena ob regionalni cesti
R2-440 in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z
avtomehaničnimi in podobnimi delavnicami, pod pogojem, da ne presegajo
mejne ravni hrupa, |
|
– stavbe splošnega
družbenega pomena, |
|
– stavbe za promet in
za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice le v enotah urejanja SE
1, SO 3, KR 1, RO 1, NU 1, FI 1, FI 4, PE 1, PE 3 in RP 1),
|
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter njihovi spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti, |
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– vsi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, poljske poti, gozdne poti in poti za gozdno
vlako, pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in
priključevanje na javno cesto, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, |
|
– vrtina ali vodnjak,
|
|
– vsi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, gozdna cesta pod pogojem, če gre za
funkcionalno povezavo ali če gre za priključevanje na javno cesto,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) V enotah urejanja
OC 1, SE 3, SE 10, KR 1, FI 1 in PE 7 so na območjih stavbnih zemljišč,
ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU,
dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: (lahko v kombinaciji s stanovanji) |
|
– trgovske stavbe (do
400 m2, večje le ob regionalni cesti R2-440), |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– stavbe splošnega
družbenega pomena, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijskih,
|
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, |
|
– vrtina ali vodnjak,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(3) V enotah urejanja
SE 8, SO 2, KR 1, FI 1, RP 1, RP 4, PE 2, PE 7, VE 1 in VE 5 so na
območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena centralnim dejavnostim, z
oznako podrobne namenske rabe CD (vaško-gasilski domovi, cerkve, kapele,
poslovni objekti ipd.), dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za te
objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– poslovne in upravne
stavbe, |
|
– trgovske in
gostinske stavbe, |
|
– stavbe splošnega
družbenega pomena, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijskih,
|
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov, odlagališč), |
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: dovozna pot, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pločnik, kolesarska steza, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: utrjeno dvorišče, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni cestni
objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
|
|
– vsi pomožni
energetski objekti, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk in
telekomunikacijskih anten ter oddajnikov na sakralnih objektih,
|
|
– pomožni komunalni
objekti: vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni
priključek, tipska ali montažna greznica in mala čistilna naprava pod
pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje
in je v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– začasni objekti:
oder z nadstreškom, |
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), razen ob sakralnih objektih, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(4) V enoti urejanja
PE 7 na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska
območja in športne objekte, z oznako podrobne namenske rabe BC, so
dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– športna dvorana,
klubski objekt, tribuna, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni
prostori, ipd. z vsemi spremljajočimi objekti, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa
oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni objekti:
kiosk, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekt za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, |
|
– vrtina ali vodnjak,
|
|
– začasni objekti,
razen objektov namenjenih skladiščenju nenevarnih snovi, |
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(5) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter tekoča vzdrževalna dela
podzemnih in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in
omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki
se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem
objekta. |
|
(6) V enotah urejanja
OC 1 in SO 3 so na območjih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske
rabe VC in območjih vodne infrastrukture ter na priobalnih zemljiščih,
poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
|
– gradnja objektov
javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo, |
|
– gradnja objektov
grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
|
– ukrepi, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
|
– ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
|
– gradnja objektov,
potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno
zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem
ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva
pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
– gradnja objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
– gradnja objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
Za obstoječe objekte
in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh
objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, če: |
|
– se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
|
– se s tem ne
poslabšuje stanja voda, |
|
– je omogočeno
izvajanje javnih služb, |
|
– se s tem ne ovira
obstoječe posebne rabe voda, |
|
– to ni v nasprotju s
cilji upravljanja z vodami in |
|
– se z rekonstrukcijo
ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
|
(7) Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in
druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale
ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
|
(b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Pri umeščanju
novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije.
Stanovanjske in druge objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije
obstoječih objektov. Kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne
varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih
objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V
primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je
globja od 10 m se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu
vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo
biti utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi
lega obstoječih objektov. |
|
(2) Nezahtevni in
enostavni objekti so lahko samostojni ali priključeni na stanovanjski
objekt. Kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne objekte
se locira v notranjost parcele. V primeru gradnje samostojnega
kmetijskega objekta, brez stanovanjskih delov, se ti ne postavljajo v
obcestno gradbeno linijo, pač pa prav tako v notranjost parcele in v
predpisanih odmikih. Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava
...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti najmanj 12 m
oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske odprtine in okna na
proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti
sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost
parcele se lahko gradijo servisni, obrtni objekti in stavbe za
storitvene dejavnosti. |
|
(3) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno
vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni in enostavni
objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo
oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti
se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne
ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede
velikosti |
|
(1) Velikost
obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele in
odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina stanovanjskih objektov je
K+P+1 ali K+P+M, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov se
prilagodi namenu, vendar ne smejo bistveno izstopati iz višinskega
gabarita naselja ali predstavljati novo veduto v prostoru. Objekti
namenjeni centralnim dejavnostim so lahko višji, če to dopušča višinska
zasnova okoliških objektov. Sprememba višine mora biti utemeljena v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom
višin sosednjih objektov. Sakralni objekti in zvoniki ob vežicah ali
gasilskih domovih so lahko višji. Pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s
terenom, kolikor je višje, je možna ena etaža manj nad terenom.
|
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
č) Pogoji glede
oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika
objektov je podolžna, lahko je lomljena. Kvadratni tlorisi so lahko pri
objektih namenjenih centralnim dejavnostim. Pri stanovanjskih objektih
so prepovedani večkotni, okrogli ali polkrožni tlorisi in izzidki.
Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice z nakloni od 30 do 45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici, objekti v opečni, rjavi in
sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno
opečne. Štirikapne strehe so možne na objektih centralnih dejavnost v
naklonu od 25 do 35 stopinj. Štirikapne strehe na območjih individualne
zazidave, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju
obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma
kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne strehe so možne tudi
na eno in več stanovanjskih objektih pod pogojem, da je min. 2/3 objekta
dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od
slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih
prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z
manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega
objekta, na enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih ter na večjih
in širših nestanovanjskih objektih. Ravni deli streh so lahko
ozelenjeni. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
|
|
(2) Fasade so v
svetlih, zemeljskih barvah, lahko so kombinirane z lesom. Objekti za
lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni
stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.
|
|
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko
dvorišče. V okolici kmečkih gospodarstev se predvsem na območjih, ki
mejijo na odprto krajino, sadi visokodebelno sadno drevje. Za ostalo
zasaditev se uporablja avtohtono vegetacijo. |
|
(4) Posamezna parcela
je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti
postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni
strani ter mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa
po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev
ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Prepovedane so
plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske
ograje. Postavljajo se lesene, kovinske in žične ograje, ki se lahko
kombinirajo s stebri (zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim
zidcem, zasadijo se lahko žive meje. |
|
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Velikost in
obliko novih parcel narekuje tipologija zazidave. Gradbena parcela je
lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Nove parcele so
pravokotne na cesto, podolgovate z ožjo stranico ob cesti. Vsaka parcela
mora imeti varen dostop na javno cesto. Dostopi morajo biti varni in
urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Stanovanjski
objekti |1,5 PM na stanovanje | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Poslovni in
javni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 koristne | |
|
| |površine | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Obrt, servisi,
spremljajoči |1 PM na 2 zaposlena | |
|
|objekti | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 | |
|
| |sedeže | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Športnega
igrišča in naprave (le |1 PM na 250m2 | |
|
|za
vadbo) | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Za obiskovalce
športnih |1 PM na 10–15 prostorov | |
|
|prireditev
oziroma gledalci | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Za športne
dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine | |
|
|obiskovalcev |dvorane | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Igrišča za
tenis |4 PM na igrišče | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Kegljišče,
bowling |4 PM na stezo | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Osnovne
šole |1 PM/30 učencev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Vrtci |1 PM 20/30 otrok | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Cerkve |1 PM 10/20 sedežev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
(3) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je
namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
|
|
e) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V enotah urejanja
veljajo naslednje usmeritve: |
|
– V enoti urejanja SE
1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26047 – Zaselek Na grebenu (Ocinje),
v enoti urejanja SO 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26048 – Gasilski
dom (Sotina), v enoti urejanja KR 1 je objekt kulturne dediščine EŠD
12287 – Kapela (Kramarovci), v enoti urejanja FI 1 so objekti kulturne
dediščine EŠD 12284 – Kapelica (Fikšinci), EŠD 26045 – Domačija Gaber
(Fikšinci) in EŠD 26046 – Domačija Gomboc (Fikšinci), v enoti urejanja
RP 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 3227 – Kapela Srce Jezusovega
(Ropoča), EŠD 26038 – Domačija Marič (Ropoča), v enoti urejanja PE 5 je
objekt kulturne dediščine EŠD 26041 – Domačija Pertoča 24 (Pertoča), v
enoti urejanja VE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26044 – Zaselek
Pusta (Večeslavci), v enoti urejanja VE 2 je objekt kulturne dediščine
EŠD 26043 – Domačija Večeslavci 39, v enoti urejanja VE 5 je objekt
kulturne dediščine EŠD 3228 – Kapela (Večeslavci). Varujejo se gabariti,
zunanja podoba in materiali gradnje. |
|
– V enoti urejanja SE
3 je objekt kulturne dediščine EŠD 6867 – Mlin Serdica 10 (Serdica), v
enoti urejanja PE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 6866 – Mlin in žaga
Pertoča 6 (Pertoča). Varuje se spomenik v celoti. |
|
– V enoti urejanja FI
1 je objekt kulturne dediščine EŠD 3047 – Cerkev Marije Snežne
(Fikšinci), v enoti urejanja PE 7 je objekt kulturne dediščine EŠD 3225
– Cerkev sv. Helene (Pertoča). Varuje se zunanja podoba cerkve, ambient
in njena podoba v širšem prostoru. Varuje se tudi notranjost cerkve in
inventar. |
|
(2) Za vsak poseg v
enote kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(3) Na poplavnem
območju na delu enot urejanja SE 3, SE 4, RP 4, PE 4, PE 5, VE 5 in SJ
2, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja
in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa
omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati
stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na
poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za
vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno
soglasje. |
|
(4) V enotah urejanja
SE 3, SO 1, RP 4, RP 9, PE 4 in PE 5 so evidentirane naravne vrednote,
zato se pri načrtovanju posegov v njihov prostor in v bližino upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote. V primeru
rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja v SO 1, OC 1 in SO 3 se naj
ob rekonstrukciji vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se
kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Pred
rekonstrukcijo ceste naj investitor preveri črne točke povozov dvoživk
na predmetnem odseku ceste in ZRSVN zaprosi za usmeritve. |
|
(5) Zaradi varovanja
netopirjev, se morajo, pred začetkom izvajanja vzdrževalnih in
rekonstrukcijskih delih na objektih v enotah FI 1, PE 7, izvajalci
posvetovati z območno službo za varovanje narave. Izvajanje del je
potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe
podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so
manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne
osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na
netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo
netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom
za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri
ohranja drevesna in grmovnata vegetacija. |
|
(6) Na območju
raziskovalnega prostora Murska depresija v enoti urejanja RP 8 niso
možne raziskave. |
|
(7) Za enote urejanja
veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena
tega odloka. |
|
g) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
22. člen |
|
(rekreacijske
površine – igrišča) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
SE 6, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5 in VE 4 so na območjih športnih površin, ki
so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako
podrobne namenske rabe BC, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za
objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– stavbe za šport,
klubski objekti, tribune, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni
prostori, točilnice in drugimi spremljajočimi objekti, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa
oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekt za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, |
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) V enotah urejanja
SE 6, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5 in VE 4 so na območjih zelenih površin, ki
so namenjene športu in rekreaciji na prostem, z oznako podrobne namenske
rabe ZS, dopustni posegi iz 13. člena za: |
|
– gradbeno inženirske
objekte: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevne objekte
in enostavne objekte: vsi, ki so navedeni v a) točki prvega odstavka
tega člena pod pogoji predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost.
|
|
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove objekte se
locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha
v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Objekt mora biti pritličen
oziroma je lahko tudi P+M in je lahko tudi v montažni ali tipski
izvedbi. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. |
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
|
|
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Ob objektu se lahko uredi utrjeno
parkirišče, na parkirišču mora biti na 3 PM zasajeno eno drevo. Območje
mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
|
(4) Ograja ob
parcelni meji je lahko višine 1,2 m, varovalne ograje (žične ali iz
drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu.
Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj
parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Na strani
parcele, ki meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost
in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna
cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca
javne ceste. |
|
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
|
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Gradbena parcela
je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih površin, poti in utrjenih parkirišč.
|
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest | |
|
| |(PM) na enoto | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Športnega
igrišča in naprave (le za |1 PM na 250 m2 | |
|
|vadbo) | | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Za obiskovalce
športnih prireditev |1 PM na 10–15 prostorov | |
|
|oziroma
gledalci | | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Za športne
dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine | |
|
|obiskovalcev |dvorane | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Igrišča za
tenis |4 PM na igrišče | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Kegljišče,
bowling |4 PM na stezo | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
č) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
(1) Na poplavnem
območju, na delu enote urejanja SE 6, RP 5 in VE 4, ki se nahaja (delno
ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi
ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na
poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati
poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(2) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
e) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
23. člen |
|
(območja pokopališč) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
OC 2, SE 7, SO 4, SO 9, KR 4, FI 2, PE 8, VE 3, SJ 10, RO 9 in NU 5 so
na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene površine, namenjene za pokop
in spominu na umrle, z oznako podrobne namenske rabe ZK, dopustni posegi
iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– stavbe za
opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni
objekti, pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na obstoječi objekt
oziroma območje opredeljeno z oznako podrobne namenske rabe CD,
|
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– drugi gradbeni
inženirski objekti: |
|
– gradnja gradbeno
inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju ali če gre
za povezovalne vode. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali
koridorjih, kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj,
|
|
– pokopališča,
|
|
– parkovna ureditev
in oprema. |
|
(2) Na območju
stavbnih zemljišč, ki so zemljišča drugih centralnih dejavnosti, s
podrobnejšo namensko rabo CD, je poleg vseh objektov iz prvega odstavka
tega člena dopustna še izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege
iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– stavbe za
opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni
objekti. Če služijo potrebam pokopališča so dopustne tudi manjše
trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v območju), stavbe za druge
storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in
zaposlenim v območju, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– drugi gradbeni
inženirski objekti. |
|
(3) Na območju z
oznako podrobne namenske rabe ZK in CD je možna gradnja: |
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: uta, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica pod pogojem, da
ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko
omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti, pločnik in kolesarska steza, male čistilne
naprave pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– vsi pomožni cestni
objekti, razen cestnega silosa, |
|
– pomožni energetski
objekti tako, da ne vplivajo negativno (vizualno in funkcionalno) na
ureditev pokopališča, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– začasni objekti:
oder z nadstreškom, začasna tribuna, |
|
– vadbeni objekti:
kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(4) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC in PO, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, vadbenih objektov (sprehajalna pot) v
soglasju z upravljavcem objekta. |
|
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove mrliške
vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Odmik od parcelne meje mora biti 4,0 m ali manj, če soglaša
lastnik sosednjega zemljišča. Dopustne so enokapne, ravne strehe ter
dvokapne strehe. Vežice in ostali objekti so pritlični (P), sakralni
objekti se po višini prilagodijo namenu. Fasade so popleskane v svetlih,
zemeljskih barvah. Uporaba kričečih in živih barv, kakor tudi risanje
okraskov in poševnic na fasadah, je prepovedana. |
|
(2) Spomenike,
spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
|
|
c) Ureditev parcele
|
|
(1) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih, površin, poti in utrjenih parkirišč.
Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Ograja mora biti
ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,8 m. Škarpe in podporni zidovi morajo biti
postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. |
|
(2) Vsaka dejavnost
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Pokopališke
stavbe in |1 PM/600 m2 ne manj kot 10PM | |
|
|spremljajoči
objekti | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Pokopališča |1 PM/600 m 2 ne manj kot 10PM| |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
č) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
d) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V enoti urejanja
OC 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 6848 Ocinje – Zvonik. Varuje se
zvonik v celoti. Vse posege v enoti urejanja OC 2 se izvaja v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
(2) Za vse enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40.
člena tega odloka. |
|
e) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
24. člen |
|
(kmetijska proizvodna
območja) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
OC 3, OC 4 in KR 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja
proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko
proizvodnjo, z oznako podrobne namenske rabe IK, dopustni posegi iz 13.
člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– poslovne in upravne
stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo
prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti, |
|
– skladišča za
kmetijske namene, |
|
– nestanovanjske
kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,
|
|
– nezahtevnih
objektov: |
|
– objekti za lastne
potrebe (drvarnice, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti),
|
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, |
|
– začasni objekti
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa),
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki,
pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
|
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, |
|
– začasni objekti,
|
|
– urbana oprema.
|
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Pri umeščanju
nekmetijskih objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih
objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z
obstoječimi objekti in vzporedno z dovoznimi potmi. Kmetijski objekti za
proizvodnjo (hlevi, predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi
morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov in se
umeščajo v notranjost parcele. Ventilacijske odprtine in okna na
proizvodnih kmetijskih objektih (če povzročajo smrad, prah in hrup) ne
smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjemu
dvorišču. |
|
(2) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 5,0 m, lahko je manj, če s tem soglaša sosed in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki
objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da
omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih
parcel, omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno
varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Nezahtevni
in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako,
da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Odmiki od
meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti
se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne
ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Višji kmetijski objekti morajo biti
izdatno obsajeni z avtohtono drevnino. |
|
(4) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
|
c) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja |
|
(1) Višina
nekmetijskih objektov je največ P+1 nad urejenim terenom, višina
kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno
izpostavljeni v širšem prostoru. Objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju
velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
|
(2) Tlorisna oblika
objektov je praviloma podolžna. Kmetijski objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. Strehe na nekmetijskih objektih so enakostranične
dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši
stranici objekta in z opečno kritino. Strehe na kmetijskih objektih so
enakostranične dvokapnice v naklonu od 12 do 45 stopinj, s smerjo
slemena po daljši stranici objekta in s kritino opečne, sive ali rjave
barve. Fasade se opleska v pastelnih, neizstopajočih barvah, lahko so
obdelane z različnimi materiali. Strehe na enostavnih in nezahtevnih
objektih so lahko enokapne ali ravne. Pri vkopanih objektih je streha
lahko ozelenjena. |
|
(3) Posamezna parcela
je lahko ograjena. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti
postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
|
|
(4) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
č) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Velikost in
oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v
skladu s predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Vsaka dejavnost
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM)| |
|
|
|na enoto | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Druge
nestanovanjske kmetijske |1 PM/80 m2 | |
|
|stavbe | | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
d) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
e) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
f) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka.
|
|
(2) Pri vseh vhodih
in uvozih v enoto urejanja, kjer se izvaja reja živine, morajo biti
urejene dezinfekcijske bariere v skladu s predpisi. |
|
25. člen |
|
(območje počitniških
hišic/vinskih kleti) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enoti urejanja
SE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine počitniških hišic,
namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako
podrobne namenske rabe SP, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za
objekte: |
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– počitniške stavbe,
|
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– gostinske stavbe
(vinotoči, kmečki turizem), |
|
– kleti, vinske
kleti, zidanice in pripadajoči objekti, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeni
inženirski objekti, |
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: kolesarska steza, male čistilne naprave pod
pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje
in je v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– kmetijsko-gozdarski
objekti: kmečka lopa, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot,
gozdna cesta pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in
priključevanje na javno cesto, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, pomožni komunalni objekti (tipska ali montažna greznica in mala
čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
|
|
– pomožno
kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, poljska pot,
gozdna cesta, pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in
priključevanje na javno cesto, ribnik, vrtina in kašča, |
|
– vadbeni objekti:
igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna
pot, trimska steza, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki
se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem
objekta. |
|
b) Pogoji glede lege
objektov |
|
(1) Pri umeščanju
novih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije.
Objekte se locira pravokotno na cestno gradbeno mejo, v gradbeno linijo
obstoječih objektov. Ostale objekte se smiselno umesti na parcelo z
upoštevanjem odmikov in ostalih pogojev tega člena. |
|
(2) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno
vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti
se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne
ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede
velikosti |
|
(1) Velikost novih
objektov in objektov, ki se povečajo, je največ 80 m2, razen pri
vinotočih in turističnih objektih, kjer velikost lahko znaša do 100 m2,
če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. Širina ožje
stranice objekta ne sme presegati 7,0 m. Višina objektov je K+P+M.
Stropna plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, kolikor je
višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom. |
|
(2) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
č) Pogoji glede
oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika
objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2 in je lahko
lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 40
do 45 stopinj in z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo.
Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so
manjši od osnovnega objekta ter na enostavnih, nezahtevnih in ostalih
pomožnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno
kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
strešine. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Kritine ne smejo biti
svetleče oziroma trajno bleščeče. |
|
(2) Okenske odprtine
na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Fasade se opleska v
svetlih in zemeljskih barvah, talni zidec je temen. Kričeče in žive
barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je
prepovedano. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so
večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. |
|
(3) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono
drevje in grmovje, predvsem visokodebelno sadno drevje. Pri umeščanju
objektov na zemljiščih, ki so kvalifikacijski habitati, se v največji
možni meri ohranjajo travniške površine. Teh ni dopustno nasipavati ali
odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere, uporaba pesticidov
in umetnih gnojil pri vzdrževanju travniških površin ni dopustna.
Objekte se umešča tako, da se v največji možni meri ohranijo
visokodebelni sadovnjaki. |
|
(4) Ograje na območju
počitniških hiš niso dovoljenje. Zasadi se lahko avtohtona živa meja,
višine do 1,2 m. |
|
(5) Urbano opremo se
postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na
objekte ali območje. |
|
d) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Velikost in
obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Gradbena
parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest | |
|
|
|(PM) na enoto | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Počitniški
objekti, zidanice |1 PM na stanovanje | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti (vinotoči) |1 PM na 10 sedežev | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
|Gostišča,
kmečki turizem s |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4| |
|
|prenočišči |sedeže | |
|
+------------------------------------+--------------------------+ |
|
e) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
f) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V vseh enotah
urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za OPN Občine Rogašovci (ZRSVN, OE Maribor, marec 2009), ki se
hranijo na sedežu občine. |
|
(2) Za enote urejanja
veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena
tega odloka. |
|
g) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
26. člen |
|
(turistična območja) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enotah urejanja
KR 5 in SO 6 so na območju nekdanjih mejnih prehodov in na območju enote
urejanja RP 7, ki so namenjena za turistične dejavnosti, z oznako
podrobne namenske rabe BT, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za
objekte: |
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– enostanovanjske
stavbe le na območju RP 7, |
|
– nestanovanjske
stavbe (z možnostjo bivanja v RP 7): |
|
– upravne,
pisarniške, trgovske, turistične stavbe (namenjene izključno turistični
ponudbi), |
|
– gostinske stavbe,
|
|
– stavbe za šport in
drugi spremljajoči objekti, |
|
– stavbe za promet in
stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje, |
|
– gradbeno inženirske
objekte: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeni
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega priklopa
oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v
soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti (male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe), |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– enostavni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe (mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe), |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa,
pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika), pomožni komunalni
objekti pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
|
|
– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti (čebelnjak, ribnik, ograje za pašo živine, kašča,
gozdna učna pot pod pogojem, da so objekti namenjeni turistični ponudbi
in ne vzreji rib ali živine), |
|
– vsi začasni
objekti, |
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (razen športnega strelišča in
vzletišča), |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(2) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki
se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbeni objekti (kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem
objekta. |
|
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, lahko je manj, če s tem soglaša lastnik
sosednjega zemljišča, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od
sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi
zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih
parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje
objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v
notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0
m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. |
|
(2) Oblika objektov
je podolžna. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in
izzidki. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Kričeče in
žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je
prepovedano. |
|
(3) Strehe
enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina sive,
rjave ali opečne barve. Strehe so lahko krite s slamo. V enoti urejanja
RP 7 opečne in krite s slamo. Na območju enote urejanja SO 6 so strehe
lahko tudi ravne ali enokapne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z
manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega
objekta, na enostavnih, nezahtevnih objektih in pomožnih objektih ter na
večjih in širših nestanovanjskih objektih. Kolikor geomehansko poročilo
dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z
zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom. Smer slemena je vzporedna
z daljšo stranico strešine. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma
trajno bleščeče. |
|
(4) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih se upošteva veljavne predpise, ki
določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava enostavnih
in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
(5) Okolica objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Turistična območja morajo biti
izdatno ozelenjena z avtohtono drevnino. |
|
(6) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
|
c) Pogoji in merila
za parcelacijo |
|
(1) Širina parcele
mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Gradbena
parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel.
Turistično območje/objekt mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Objekte se locira ob cestno gradbeno mejo, v gradbeno linijo obstoječih
objektov. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v
skladu s predpisi o javnih cestah. |
|
(2) Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih igrišč za igre z žogo, utrditev
dvorišč in ureditev utrjenih poti ter utrjenih parkirišč. |
|
(3) Vsaka parcela
mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na
namembnost in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM)| |
|
| |na enoto | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Turistične
nastanitvene stavbe |1 PM na 2–6 postelj in | |
|
| |1 PM na 8–12 sedežev v | |
|
| |restavraciji | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Poslovni,
trgovski prostori, |1 PM na 30 m2 neto površine| |
|
|upravne in
pisarniške stavbe (bivši|pisarne | |
|
|mejni
prehodi) |1 PM na 30–40 m2 koristne | |
|
| |prodajne površine | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 | |
|
| |sedeže | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Športnega
igrišča in naprave |1 PM na 250 m2 | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Za športne
dvorane brez |1 PM na 50 m2 površine | |
|
|obiskovalcev |dvorane | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Igrišča za
tenis |4 PM na igrišče | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
|Bowling |4 PM na stezo | |
|
+-----------------------------------+---------------------------+ |
|
(4) Najmanj 1
parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za
parkiranje vozil invalidnih oseb. |
|
(5) Izvedena mora
biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 3 PM.
|
|
d) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
e) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
Za enoto urejanja
veljajo splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena tega
odloka. |
|
f) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
3.0. Območja
predvidenih prostorskih načrtov |
|
27. člen |
|
(območja občinskih
podrobnih prostorskih načrtov) |
|
a) pogoji glede
namembnosti območja |
|
(1) V območju enote
urejanja SO 8, s podrobno namensko rabo LN, so zemljišča namenjena za
izkop kamna, kjer velja občinski podrobni prostorski načrt, se upošteva
prostorske ureditvene pogoje iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za kamnolom v Sotini (Uradni list RS, št. 54/10). Pri načrtovanju
posegov v ta prostor in v bližino območja se upošteva usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote, predvsem njihovo
ohranjanje. Upošteva se omilitvene ukrepe iz Dopolnjenega okoljskega
poročila (Geateh d.o.o., september 2008) in dodatka za varovana območja
(Aquarius, avgust 2008). |
|
(2) V enotah urejanja
SE 5, SE 9, SO 7, RP 2, RP 3, PE 6, SJ 6 in SJ 16 je predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Do uveljavitve le-teh niso
dopustni nobeni posegi razen, če s tem odlokom ni določeno drugače.
|
|
(3) Občina lahko na
podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje
prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil
sprejet občinski prostorski načrt. |
|
(4) Pri izdelavi
občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja
upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja: |
|
– v enotah urejanja
SE 9, SO 7, RP 2, RP 3 in PE 6 (romski zaselki), ki so namenjene bivanju
in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe SS, ZS, BC
in PC, so dopustne stanovanjske stavbe, gostinske stavbe, trgovske
stavbe, stavbe za promet, stavbe splošnega družbenega pomena in druge
nestanovanjske stavbe, poslovne in upravne stavbe, gradbeno inženirski
objekti, pomožni, enostavni in nezahtevni objekti v skladu z
namembnostjo, |
|
– v enotah urejanja
SJ 6 in SJ 16, ki so namenjena bivanju, s spremljajočimi dejavnostmi z
oznako podrobne namenske rabe SS in s prometnimi površinami, z oznako
podrobne namenske rabe PC, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb,
gostinskih, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti ter
gradnja gradbeno inženirskih objektov, |
|
– pred sprejemom OPPN
so v enotah SE 9, SO 7, RP 2, RP 3 in PE 6 (romski zaselki) ter SJ 16 na
obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi: |
|
– redna in
investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije
in dozidave obstoječih objektov, pod pogoji oblikovanja, kot to velja za
območja z oznako podrobne namenske rabe SS v 16. členu, |
|
– gradnja enostavnih
in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih zazidanih
gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov, ograj, vadbenih
objektov in urbane opreme, pod pogoji, kot to velja za območja z oznako
podrobne namenske rabe SS v 16. členu, |
|
– odstranitve
obstoječih objektov, |
|
– rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov, gradnje
nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov, v javni
rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
|
|
– gradnja objektov in
naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
– v enotah urejanja
SE 5, s podrobno namensko rabo IG, kjer so zemljišča namenjena
gospodarski coni za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne
upravne in pisarniške dejavnosti so dopustne obrtne, proizvodne,
trgovske, poslovne, upravne, pisarniške, skladiščne stavbe ter stavbe za
storitvene dejavnosti, gradbeno inženirski objekti, pomožni, enostavni
in nezahtevni objekti in urbana oprema z namenom pridobivanja,
predelave, distribuiranja, transporta in promoviranja naravnega vira –
mineralne vode. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno
vplivale na bližnja stanovanjska območja, na naravni vir, niso dopustne,
|
|
– do izdelave
občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju nezazidanih
gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov. |
|
b) pogoji glede
velikosti in oblikovanja |
|
(1) V vseh enotah
urejanja, za katere je predvidena izdelava občinskega podrobnega
prostorskega načrta, se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi
namenu območja. Parcelacija v enotah SE 9, SO 7, RP 2, RP 3, PE 6, SJ 6
in SJ 16 je praviloma pravokotna na dovozne ceste. Oblika objektov je
podolgovata ali lomljena. Strehe stanovanjskih objektov so
enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, z opečno, sivo
ali rjavo kritino. V enoti urejanja SJ 19 v kombinaciji z ravno ali
enokapno streho (2/3 enakostranične dvokapnice in 1/3 ravne ali
enokapne). Višina stanovanjskih objektov je K+P+1 ali K+P+M.
Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, večstanovanjski in
ostali nestanovanjski objekti, manjši pomožni, enostavni in nezahtevni
objekti so lahko z manjšim naklonom, ravno ali enokapno streho. Odmik
objekta od parcelne sosednje meje mora biti 4,0 m. Pogoji glede fasad in
ograj so isti kot za ostala območja s podrobno namensko rabo SS v 16.
členu. |
|
(2) V enotah urejanja
SJ 6 in SJ 16 se upošteva faktor zazidanosti 0,4. |
|
(3) V enoti urejanja
SE 5 je predvidena gospodarska cona – IG, kjer se območje nameni
izključno izrabi/predelavi naravnega vira – mineralne vode. Na območju
gospodarske cone se upošteva faktor zazidanosti 0,8. Pri gospodarskih
dejavnostih morajo biti objekti od parcelne meje odmaknjeni 5 m.
Oblikovanje območja in objektov se prilagodi funkciji objekta,
maksimalne višine objektov so P+2, poudari se oblikovanje zelenih
površin. |
|
(4) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava
teh objektov se podredi osnovnemu objektu. Možnost vrste gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov se opredeli v posameznem občinskem
podrobnem prostorskem načrtu. |
|
c) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
Za uničen habitat v
enoti urejanja SE 5 se upoštevajo določila iz 32. člena tega odloka. |
|
4.0. Prostorski
izvedbeni pogoji na območjih krajine |
|
28. člen |
|
(območja urejanja na
območju krajine in razpršene poselitve) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Enota urejanja EU
1 je območje krajine, namenjena pretežno kmetijski, gozdni dejavnosti
ter razpršeni poselitvi in se deli na najboljša kmetijska zemljišča, z
oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča, z oznako
podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobne
namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC,
na površine cest, z oznako podrobne namenske rabe PC, na ostale prometne
površine, z oznako podrobne namenske rabe PO, na površine območij za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z oznako podrobne
namenske rabe N, na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi, z oznako
podrobne namenske rabe A, na območja energetske infrastrukture, z oznako
podrobne namenske rabe E in na območjih okoljske infrastrukture z oznako
podrobne namenske rabe O. |
|
(2) Na kmetijskih
zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
|
∙ K1– naslednji
pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno z Uredbo o vrstah
objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), poljske poti,
ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne
nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
|
|
– omrežja naslednje
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki
nanje, |
|
– posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
– začasni objekti,
|
|
– rekonstrukcije
lokalnih cest. |
|
∙ K2 – nezahtevni in
enostavni pomožni kmetijsko gozdarski objekti (pod pogoji, ki so
navedeni v tretji in četrti alineji te točke), |
|
– omrežja naslednje
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki
nanje, |
|
– posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
– začasni objekti,
|
|
– rekonstrukcije
lokalnih cest. |
|
∙ nezahtevni objekti
(na K1 in K2): |
|
– ograje (dopustne so
samo obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za
mreže proti toči) ter ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati,
oziroma preprečiti dostop, če izhaja iz zahtev nosilcev urejanja
prostora ali področne zakonodaje, |
|
– škarpe in podporni
zidovi pod pogojem, če gre za varovanje pred posledicami naravnih in
drugih nesreč, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, vsi
trije pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, bazne postaje
in male komunalne čistilne naprave pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): rastlinjak, betonsko korito,
poljska pot, obora za rejo divjadi, vodni zbiralniki. Kmečka lopa,
silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice ob
pogoju, da se funkcionalno navezujejo na obstoječe kmetijsko
gospodarstvo, kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin ipd.).
|
|
– začasni objekti
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, |
|
– objekt za
telekomunikacijsko opremo, |
|
∙ enostavni objekti
(na K1 in K2): |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen cestnega silosa)
pod pogojem, da gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, vsi pomožni
energetski objekti, razen etažni plinski priključek in tipski zabojnik z
skladiščenje jeklenk, telekomunikacijske antene in oddajniki katerih
uporabni signal ne pokriva več kot 100-metrski pas okoli oddajne točke,
vsi pomožni komunalni objekti (cestni priključek le ob rekonstrukciji
lokalne ceste, tipska ali montažna greznica in mala komunalna čistilna
naprava pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe),
|
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08): Gozdna učna pot, grajena gozdna
vlaka, poljska pot, čebelnjak, ribnik, vrtina ali vodnjak. Hlevski
izpust, pod pogojem, če se navezuje na zemljiške parcele kmečkega
gospodarstva. Krmišče, molzišče, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje
neposredno na zemlji s točkovnimi temelji ter kašča in senik (pod
pogojem, če se funkcionalno navezujejo na zemljiško parcelo kmečkega
gospodarstva kmetijsko proizvodnjo (pašo, gojenje vrtnin, rastlin ipd.),
|
|
– začasni objekti,
|
|
∙ ostali posegi:
|
|
– rekreacijske in
turistične poti po obstoječih poteh, |
|
– rekonstrukcije ter
vzdrževanje: lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih
dostopnih poti. Pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne
infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del
druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih
prikazov stanja prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah.
Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture ali
evidentne iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji
občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi ceste/poti.
|
|
(3) Celotno območje
enote je v območjih varstva narave. Na vseh namenskih površinah se poleg
osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih
vrednot. V vseh namenskih površinah, na površinah s kmetijsko namensko
rabo le po obstoječih poteh, je dopustna ureditev turističnih,
rekreacijskih in učnih poti, kolesarskih stez in območju opazovalnic za
naravovarstvene vsebine v skladu z varstvenimi zahtevami in soglasju s
pristojnimi službami. Za prostorske ureditve in posege, ki se jih
dopušča v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter
agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za
intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja
varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno soglasje ali
dovoljenje za poseg v naravo. |
|
(4) Na kmetijskih
zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč
za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna
odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij
se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter
se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji
možni meri varuje. |
|
(5) V EU-1 je
predvideno ohranjanje obsega ekstenzivnih travišč v velikosti, kot je
bilo leta 2003 (PA koda 38 in 37, Bio-inventarizacija krajinskega parka
Goričko, 2003). Kar pomeni, da se ohranja sedanje travniške površine
(šifra dejanske rabe 1300 in 1222, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012).
Obstoječe ekstenzivne travnike se ne spreminja v intenzivne, površine,
katere so se pa v obdobju med 2003 in 2012 zaradi intenzifikacije
kmetijstva naravovarstveno razvrednotile (šifra dejanske rabe: 1100,
1190, 1211, 1221, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012) se pa nadomesti
na obstoječih zaraščajočih površinah (šifra dejanske rabe 1410, Vir:
dejanska raba MKO – zajem 2012). S tem se zagotovi ohranjanje in ponovno
vzpostavitev travniških površin na približno 530 ha. |
|
(6) Objekte in
omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po
kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da
se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po
možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin, na robovih parcelnih mej,
ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo. Po izvedeni gradnji se
zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno
stanje. Na območju EU 1 s podrobno namensko rabo K2, na parceli 128/1
k.o. Serdica, je možna postavitev objektov za telekomunikacijsko opremo,
za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi
antenami, tudi iz skupine nezahtevnih objektov in postavitev baznih
postaj za mobilno telefonijo. |
|
(7) Kmetijska
zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba
namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega
prostorskega načrta. |
|
(8) Za enoto urejanja
na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo splošni pogoji iz 34.
člena tega odloka. |
|
(9) Na gozdnih
zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za
gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste objektov v
velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede
na zahtevnost: |
|
– vsi gradbeno
inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz
skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232 –
čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča;
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– objekti za lastne
potrebe: utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine 4,0 m,
|
|
– ograje so možne le
v primeru zaščite mladja; postavitev škarp in zidov je dopustna le, če
višina ne presega 1,5 m, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste,
postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni
objekti vodne infrastrukture, mala komunalna čistilna naprava pod
pogojem, da se postavi na rob gozdnega zemljišča, |
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: vodni zbiralnik, poljska pot, betonsko
korito, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, lovska preža. Kmečke lope,
rastlinjaki, silosi, skednji, seniki, gnojišča, zbiralniki gnojnice ali
gnojevke se na gozdnih zemljiščih lahko gradijo pod pogojem, da se
objekt nahaja na zemljišču, ki se funkcionalno navezuje na zemljiško
parcelo, ki pripada stavbi, in sicer najdlje za čas njenega obstoja,
|
|
– vsi začasni
objekti, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– od objektov za
lastne potrebe: rezervoar za utekočinjeni naftni plin in nafto ter
zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo ob pogoju, da
se objekt funkcionalno navezujejo na zemljiško parcelo, ki pripada
stavbi, h ali ob kateri se gradi, in sicer najdlje za čas njenega
obstoja, |
|
– pomožno
infrastrukturni objekti, |
|
– pomožni obrambni
objekti, |
|
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna
vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za
namakanje kmetijskih zemljišč, krmišče, gozdna cesta. Senik in
rastlinjak sta dopustna le ob pogoju, da se zemljišče funkcionalno
navezuje na zemljiško parcelo kmečkega gospodarstva, ki pripada stavbi,
in sicer najdlje za čas njenega obstoja, |
|
– vsi vadbeni objekti
razen igrišča za šport in rekreacijo na prostem ter vzletišča;
kolesarske steze so dopustne ob pogoju, da so določene v
gozdnogospodarskem območnem načrtu, |
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema, če
se nahaja na obrobju gozda, |
|
– ostali posegi
(rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot so paintbol,
adrenalinski park ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove
Slovenije). |
|
(10) Za enote
urejanja na območju gozdov (G) veljajo splošni pogoji iz 35. člena tega
odloka. |
|
(11) Na območjih
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjeni za promet, z oznako podrobne namenske rabe PC, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
Dopustna je ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in spominskih obeležij,
objektov za oglaševanje, ureditev utrjenih dostopnih poti, postavitev
ograj, škarp in podpornih zidov, poljskih poti in gozdnih prometnic, ki
se priključujejo na kategorizirane ceste, vadbenih objektov (kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza) v soglasju z upravljavcem
objekta. |
|
(12) Na območjih
celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na
območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
|
– gradnja objektov
javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo |
|
– gradnja objektov
grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
|
– ukrepi, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
|
– ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
|
– gradnja objektov,
potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno
zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem
ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva
pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
– gradnja objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
– gradnja objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
Za obstoječe objekte
in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh
objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, če: |
|
– se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
|
– se s tem ne
poslabšuje stanja voda, |
|
– je omogočeno
izvajanje javnih služb, |
|
– se s tem ne ovira
obstoječe posebne rabe voda, |
|
– to ni v nasprotju s
cilji upravljanja z vodami in |
|
– se z rekonstrukcijo
ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
|
Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba
sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter
odlaganje odpadkov. |
|
(13) Na območju
okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe
s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja
odpadnih voda, z oznako podrobne namenske rabe O, so dopustne gradnje,
rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav,
vodohranov, črpališč in drugih objektov, vključno z vsemi tehničnimi
objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča
kapaciteta naprave ter gradnja vseh vrst gradbeno inženirskih objektov.
Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Na območju
okoljske infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo krajevno značilna
vegetacija. Območja se lahko ogradijo z ograjo višine 2 m.
|
|
(14) Na območju
stavbnih zemljišč, ki so območja elektroenergetske infrastrukture, z
oznako podrobne namenske rabe E, in na katerih je urejena
elektroenergetska infrastruktura, so dopustni gradnje, rekonstrukcije,
odstranitev in vzdrževanje elektroenergetske in ostale infrastrukture,
ki je potrebna za delovanje in oskrbo elektroenergetske infrastrukture.
|
|
(15) Na območju
drugih zemljišč, ki so območja za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, z oznako podrobne namenske rabe N, in je namenjeno za
izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanja na
obstoječih objektih in pripadajočih površinah, gradnja infrastrukturnih
objektov in naprav (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje,
vodovodni priključek ipd.) oziroma posegi, ki jih za tovrsten objekt
dovoljujejo predpisi. Vse posege se izvaja v skladu s projektnimi pogoji
in vodnim soglasjem pristojne vodnogospodarske službe. |
|
(16) Na območjih
stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobne namenske rabe
A, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za
objekte: |
|
– stanovanjske
stavbe: |
|
– eno stanovanjske
(razen vil in vrstnih hiš) |
|
– nestanovanjske
stavbe: |
|
– upravne in
pisarniške stavbe, |
|
– družbene, gostinske
stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti ter druge stavbe za storitvene
dejavnosti vključno z avtomehaničnimi in drugimi delavnicami, pod
pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima
potencialni investitor v lasti in obdelavi vinograd), |
|
– stavbe za šport in
drugi spremljajoči objekti, |
|
– gradbeno inženirski
objekti: |
|
– objekti prometne
infrastrukture, |
|
– prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter spremljajoči objekti, |
|
– drugi gradbeno
inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
|
|
– nezahtevni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, nepretočna greznica pod pogojem, da ni urejenega
priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je
v soglasju z izvajalcem javne službe, |
|
– ograje,
|
|
– škarpe in podporni
zidovi, |
|
– vsi pomožni
infrastrukturni objekti, male čistilne naprave pod pogojem, da objekta
ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– vsi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, poljske poti, gozdne poti in poti za gozdno
vlako, pod pogojem, če gre za funkcionalno povezavo poti in
priključevanje na javno cesto, |
|
– začasni objekti,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– enostavni objekti:
|
|
– vsi objekti za
lastne potrebe, mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni možno
priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe, |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti razen cestnih silosov,
pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene pod pogojem, da so
lokacije predhodno preverjene in utemeljene ter da nimajo negativnega
vizualnega vpliva na poselitev, pomožni komunalni objekti (tipska ali
montažna greznica in mala čistilna naprava pod pogojem, da objekta ni
možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z
izvajalcem javne službe), |
|
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, |
|
– vrtina ali vodnjak,
|
|
– vsi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, gozdna cesta, pod pogojem če gre za
funkcionalno povezavo ali če gre za priključevanje na javno cesto,
|
|
– začasni objekti,
|
|
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem, razen strelišča in vzletišča,
|
|
– spominska obeležja,
|
|
– urbana oprema.
|
|
(17) Za objekte,
zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v
grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba
vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za
izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih
stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in
sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja
graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj
naštetih dopustnih posegov se smiselno uporabljajo prostorsko izvedbeni
pogoji glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem
oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na
gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
(18) Za obstoječe
objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja
graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot
razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo prostorsko
izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako
podrobne namenske rabe A, in sicer glede na namen objekta razpršene
gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo tudi skupni
prostorsko izvedbeni pogoji. |
|
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve
|
|
(1) Pri gradnji novih
objektov v območjih razpršene poselitve se upošteva tradicionalna
zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte
(vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne in
nekmetijske stavbe) se mora graditi praviloma ob cesti, pri tem se
upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih državnih in
občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo tudi pomožne kmetijske
nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V
primeru gradnje samostojnega kmetijskega objekta, brez stanovanjskih
delov, se ti ne postavljajo v obcestno gradbeno linijo, pač pa prav tako
v notranjost parcele in v predpisanih odmikih. Kmetijski objekti za
proizvodnjo (hlevi, predelava ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi
morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne
smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem
dvorišču. V notranjost parcele se lahko gradi tudi objekte za
spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. |
|
(2) Najmanjši odmik
objektov (od najbolj izpostavljenega njegovega dela) od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
oddaljeni od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja
za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov so lahko
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ne ruši
vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. Odmiki objektov in naprav
od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo vzdrževanje
objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v
notranjost parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0
m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. |
|
(3) Pri določanju
velikosti enostavnih in nezahtevnih se upošteva veljavne predpise, ki
določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava enostavnih
in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu objektu. |
|
(4) Strehe na vseh
objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno kritino. Strehe so
lahko krite s slamo. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi
nakloni so možne na nezahtevnih in enostavnih objektih ter na večjih in
širših nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in
obdelani podobno kot osnovni objekt. Kritine ne smejo biti svetleče
oziroma trajno bleščeče. Strehe so lahko tudi ozelenjene. Kolikor
geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren so objekti lahko tudi delno
vkopani v pobočje z ozelenjeno streho in spojeni z okoliškim reliefom.
|
|
(5) Fasade so v
svetlih in zemeljskih barvah, lahko so kombinirane z lesom. Kričeče in
žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je
prepovedano. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so
večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. |
|
(6) Okolico objektov
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele
mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in
grmovje, predvsem visokodebelno sadno drevje. |
|
(7) Ograje so
dopustne, kadar je potrebno varovanje zemljišča, objekta ali naprave
pred nezaželenimi vplivi okolice, ljudi in ali živali, ki so višine 1,2
m. Možna je tudi postavitev ograj okrog čistilnih naprav, črpališč,
vodohranov in ostalih infrastrukturnih objektov do višine 2,0 m. Ograje
se postavijo znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. |
|
c) pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
|
(1) Omrežja
gospodarske javne infrastrukture, katerih trase potekajo po kmetijskih
zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v
skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven
sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče
vzpostavi v prvotno stanje. |
|
(2) Gospodarsko javno
infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven
naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo
gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in
biotsko raznovrstnost, se sanira. |
|
(3) Priključevanje
objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
|
(4) Poleg navedenih
pogojev veljajo še splošni pogoji iz 29., 30. in 46. člena tega odloka.
|
|
č) pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V enoti urejanja
EU 1 je več enot kulturne dediščine, in sicer: |
|
– EŠD 6760 –
Arheološko najdišče Bela cerkev (Ocinje) – varuje se arheološke plasti
in morebitne še ohranjene na površini ne več vidne strukture.
|
|
– EŠD 6830 – Peršov
križ (Večeslavci) – varuje se znamenje v celoti. |
|
– EŠD 6866 – Mlin in
žaga Pertoča 6 (Pertoča), EŠD 6867 – Mlin Serdica 10 (Serdica) – varuje
se spomenik v celoti. |
|
– EŠD 6868 – Dajčev
mlin (Sotina) – varuje se mlin v celoti. |
|
– EŠD 26034 –
Domačija Rogašovci 3 (Rogašovci), EŠD 26035 – Domačija Lang (Serdica),
EŠD 26036 – Domačija Buček (Serdica), EŠD 26041 – Domačija Pertoča 24
(Pertoča), EŠD 26042 – Domačija Pertoci (Pertoča), EŠD 26043 – Domačija
Večeslavci 39 (Večeslavci), EŠD 26044 – Zaselek Pusta (Večeslavci), EŠD
26047 – Zaselek Na grebenu (Ocinje) – varujejo se gabariti, zunanja
podoba in materiali gradnje. |
|
– Na naštetih
objektih so dopustna le vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela v
skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Kakršnokoli gradnjo,
poseg in rušitev na zavarovanih območjih kulturne dediščine določi
pristojna kulturnovarstvena služba. |
|
(2) Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(3) V enoti urejanja
EU 1 so naravne vrednote z evidenčno številko: |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|Zap.
št.|Evidenčna |Ime naravne |Pomen naravne | |
|
|
|številka |vrednote |vrednote | |
|
|
|naravne | | | |
|
|
|vrednote | | | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|1.
|2014 |Ledava |državni | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|2.
|2015 |Ledavsko jezero |državni | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|3.
|7524 |Nuskova – |državni | |
|
|
| |slatinski vrelec | | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|4.
|7304 |Pertoča – mokrotni|državni | |
|
|
| |travniki | | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|5.
|7531 |Sotinski breg |državni | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|6.
|7535 |Slatinska graba – |državni | |
|
|
| |izvir slatine | | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
|7.
|7401 |Pertoča – rastišče|državni | |
|
| |
|narcis | | |
|
+--------+---------------+------------------+-------------------+ |
|
(4) Na območju
naravne vrednote so dopustne le vodnogospodarske ureditve, ki se
izvajajo sonaravno in tako, da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne
spreminjajo se količina vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna
razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka. Poseg v
obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja,
pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti
naravne vrednote. |
|
(5) V primeru
rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja v EU 1 naj se ob
rekonstrukciji vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako
drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Pred rekonstrukcijo
ceste naj investitor preveri črne točke povozov dvoživk na predmetnem
odseku ceste in ZRSVN zaprosi za usmeritve. |
|
(6) Izvajanje
kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se
gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja
se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se
ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se
ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke.
|
|
(7) Ohranja se
sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na ohranjanju kvalifikacijskih habitatnih tipov (EPO, Natura).
Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo
mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
|
(8) Regulirane
vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in
izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. |
|
(9) Na delih območja
enote urejanja EU 1, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem
območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg
se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne
ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna
varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju
se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(10) Enote urejanja
NH 1 do NH 7 so nadomestni habitati za stavbna zemljišča, ki so uničena
z gradnjo objektov v enotah urejanja s stavbnimi zemljišči. Območje
nadomestnih habitatov se uredi pred izdajo gradbenih dovoljenj za
objekte v enotah urejanja, ki so razvidne iz Prikaza stanja prostora,
Preglednica 3: Nepozidana stavbna zemljišča s kvalifikacijskimi
habitatni tipi, ki jih je potrebno nadomeščati in v grafičnem delu pod
imenom 4.1. Prikaz varovanja habitatov in v shp obliki
»podatek_PHT_uniceni.shp«, ki se nahaja v mapi »03_priloge\32_sta_ pro\
323_prikaz_ varstv_rezimov\03_vektor_shp«, ki posegajo na zemljišča, ki
so evidentirana kot kvalifikacijski habitati. Podrobni pogoji za ta
območja so podana v 32. členu. |
|
(11) V enotah
urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci (ZRSVN, OE
Maribor, marec 2009), ki se hranijo na sedežu občine. |
|
(12) Poleg navedenih
veljajo še splošni pogoji iz 31., 32., 33., 37., 38., 39. in 40. člena
tega odloka. |
|
d) pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
|
Za enote urejanja
veljajo splošni pogoji iz 41., 42., 43., 44. in 45. člena tega odloka. |
|
5.0. Skupni in
splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
29. člen |
|
(območja opremljanja
zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme) |
|
(1) Gradbene posege v
vseh prostorskih enotah se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z
zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je
gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v skladu s prikazi v
občinskem prostorskem načrtu (v strateškem ali izvedbenem delu
grafičnega in tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno
dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen
dovoz na javno cesto, zagotovljeno odvajanje odpadnih voda, zagotovljeno
pitno vodo in elektriko. |
|
(2) Pri načrtovanju
gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta
ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da se ne bo poslabšalo obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
|
|
(3) Gospodarska javna
infrastruktura se načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev
drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se v največji
možni meri umešča vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste,
poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji
gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja
vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe zemljišč pod
(ali nad) katerimi potekajo. |
|
(4) Objekte in
naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili
predpisa o plakatiranju in obveščanju. |
|
30. člen |
|
(pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
(1) Vse objekte, kjer
je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno
vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo
občinski predpisi o oskrbi s pitno vodo. Priključitev objektov, kjer se
pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se
izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega
vodnega vira. |
|
(2) Vse objekte, ki
bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na
kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se
odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih
komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic. Vsebino greznic se
odvaža na bližnjo komunalno čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se
odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo
komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v
javno kanalizacijo. Podrobne pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode ureja občinski odlok. |
|
(3) Pri gradnji
večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod
padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali
odvaja v površinske odvodnike ali predvidi zadrževanje (zatravitev,
travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer
obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev
maščob v skladu s predpisi. |
|
(4) V gričevnatem
delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se
posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in
utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali
kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma
v primerno kanalizacijo ali zadrževalnike. Zajame se tudi padavinske
vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.
|
|
(5) Odvajanje in
zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja
individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice
in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno
vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s
predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven območij
varstva narave. Vsebina se lahko predela tudi v bioplinarnah.
|
|
(6) Zbiranje, odvoz,
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov izvaja izvajalec gospodarske javne službe. Dovoljeno je
kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za
predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za
odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za
odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje zakonodaja. Ločeno zbiranje
odpadkov (ekološki otoki) se omogoči znotraj stavbnih zemljišč.
|
|
(7) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
|
– za umestitev bazne
postaje mobilne telefonije v prostor je potrebna okoljska presoja tako,
da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, |
|
– upošteva naj se
združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave in njihove varnostne pasove, |
|
– oblikovanje
objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči
urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve,
oblika stebrov in anten), |
|
– za postavitev in
obratovanje bazne postaje mobilne telefonije znotraj bivalnega okolja
(stanovanjskih hiš, varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov)
je potrebno soglasje občine, |
|
– na zavarovana
območja naravne in kulturne dediščine objektov in naprav mobilne
telefonije ni dopustno postavljati. Izjemoma jih je možno postavljati v
širša zavarovana območja narave ali na objekte in območja kulturne
dediščine ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in varovanje
kulturne dediščine. |
|
(8) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo
priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od
upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna razsvetljava ob
pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih
prostorskih enotah. |
|
(9) Nove in
nadomestne električne vode in priključke ter priključitev objektov na
električno omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o
poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih
objektov. |
|
(10) Pri lociranju
objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim
sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne
prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
|
(11) Pri vseh posegih
v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva
njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za
zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15
m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z
nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m
za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20
kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali
transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene
rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
|
(12) Pri načrtovanju
v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije,
predvsem geotermične energetske vire in energijo biomase. Energija iz
biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz
kmetijstva. V vseh enotah urejanja je na strehah možna namestitev
sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih
virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. |
|
(13) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
|
|
(14) Pri prostorskem
urejanju se upošteva trase obstoječega TK omrežja. V primeru premestitve
TK naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za
območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred
izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti
upravljavec TK omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne
pogoje in soglasja upravljavca TK naprav. |
|
(15)
Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah
urejanja skladno s predpisi. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen
na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v
vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preveri vplive
sevanja. |
|
(16) Kakršnikoli
objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi dokončne prometne ureditve
državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi
ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na
državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih
in križiščih. |
|
(17) Pri načrtovanju,
rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti: |
|
– varno odvijanje
prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi
posegi v prostor in z okoljem skozi katerega državne ceste potekajo,
|
|
– opremljenost s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
|
– usklajeno
načrtovanje z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve
ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti
njihove graditve, |
|
– s predlaganim
posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi
varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi
prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno
redno vzdrževanje državne ceste. |
|
(18) Varovalni pas
državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali
postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije RS za
ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni
pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: |
|
– globina podvrtanih
komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, |
|
– višina zračno
vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad
cestiščem ob največjem povesu, |
|
– odmik droga
katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni
možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. |
|
(19) Varovalni pas
pri lokalnih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri
javnih poteh 4,0 m, pri javnih poteh za kolesarje 4,0 m. Posegi v cestni
svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob
predhodnem soglasju občinske uprave. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in
varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah. |
|
6.0 Skupni prostorski
izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
31. člen |
|
(celostno ohranjanje
KD) |
|
(1) Sestavni del OPN
so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja
kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina
in vplivna območja dediščine. |
|
(2) Objekti in
območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je
njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva
kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o
določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Na objektih in
območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
|
– gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
|
– rekonstrukcija
objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve
objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine
niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na objektih in
območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v
prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko
izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte in
območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd. |
|
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
(9) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10) Za registrirano
kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje
dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti,
ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe dediščine in so navedeni v ostalih členih tega odloka.
|
|
Za registrirano
kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za
posamezne vrste dediščine. |
|
Za registrirano
stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
|
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
|
– sestavine in
pritikline, |
|
– stavbno pohištvo in
notranja oprema, |
|
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
|
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
|
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
|
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano
naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
|
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
|
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
|
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
|
|
– oprema in uporaba
javnih odprtih prostorov, |
|
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
V primeru, da pri
posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za
registrirana arheološka najdišča. |
|
Za registrirano
kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
|
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane
sestavine), |
|
– značilna obstoječa
parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice,
vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
– tradicionalna raba
zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
|
– tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja,
zidanice), |
|
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
|
– avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
– preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in |
|
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano
vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
– zasnova (oblika,
struktura, velikost, poteze), |
|
– grajene ali
oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
|
– naravne sestavine
(rastline, vodni motivi, relief), |
|
– podoba v širšem
prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
|
– rastišče z
ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, in |
|
– vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
|
Za registrirano
arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način,
ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka
najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se
varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke
ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem: |
|
– odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
– poglabljati morsko
dno in dna vodotokov ter jezer, |
|
– ribariti z
globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
– gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
– postavljati ali
graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
|
Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
|
– če ni možno najti
drugih rešitev in |
|
– če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
Obseg in čas
potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
|
V primeru, da se
območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za registrirano
memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
– avtentičnost
lokacije, |
|
– materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
|
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
– materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
|
– lokacija in
prostorska pojavnost, |
|
– vsebinski in
prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(11) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
(12) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je
treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
(13) Za poseg v
objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi
posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(14) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
|
(15) Na območjih, ki
še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega
potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih
arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
|
|
(16) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
|
(17) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
32. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju Občine
Rogašovci je več območij varstva narave, in sicer: zavarovano območje
Krajinski park Goričko, območja naravnih vrednot, posebna varstvena
območja (območja NATURA 2000), ekološko pomembna območja (EPO). Celotna
Občina Rogašovci je v zavarovanem Krajinskem parku Goričko (Uradni list
RS, št. 101/03). Vsa območja varstva narave, razen območij
kvalifikacijskih habitatnih tipov, so razvidna iz javnih evidenc.
|
|
(2) Zaradi
načrtovanih posegov se v nekaterih enotah urejanja uničijo
kvalifikacijski habitati, ki se jih nadomesti in ohrani v enotah
urejanja NH 1 (nadomestni habitati se ne vzpostavljajo na območjih z
dejansko rabo 1100), NH 2, NH 3 (nadomeščanje le na območju z dejansko
rabo 1410), NH 4, NH 5, NH 6 (nadomestni habitati se ne vzpostavljajo na
območjih z dejansko rabo 1100) in NH 7. To so območja kmetijskih,
gozdnih zemljišč in tudi vodna zemljišča, kjer se ohranjajo in
nadomestijo kvalifikacijski habitatni tipi, uničeni z gradnjo objektov v
enotah urejanja s stavbnimi zemljišči. Zemljišča, ki se jih nadomešča v
enotah od NH 1 do NH 7, so razvidna iz priloge Občinskega prostorskega
načrta Občine Rogašovci: Prikaz stanja prostora, Poglavje 3.2 Habitatni
tipi in iz Okoljskega poročila OPN Občine Rogašovci, julij 2011. Območja
nadomeščanja in njihova velikost je za posamezni poseg prikazan v
tekstualnem delu Prikaza stanja prostora v Preglednici 3: Nepozidana
stavbna zemljišča s kvalifikacijskimi habitatni tipi, ki jih je potrebno
nadomeščati in v grafičnem delu pod imenom shp
»podatek_PHT_uniceni.shp«, ki se nahaja v mapi »03_priloge\
32_sta_pro\323_prikaz_varstv_ rezimov\03_vektor_shp«. |
|
(3) Na površinah
nadomeščanja kvalifikacijskih habitatnih tipov v enotah urejanja iz
drugega odstavka tega člena ni dopustna gradnja nobenih objektov. V
območju posameznega nadomestnega habitata (v nadaljevanju: NHT) se do
ureditve NHT raba ne intenzivira, po ureditvi NHT se zagotavlja raba, ki
omogoča ohranjanje ugodnega stanja habitata. |
|
(4) V enotah urejanja
NH 1 do NH 5 se nadomesti in vzdržuje habitatne tipe za mezotrofne do
evtrofne gojene travnike ali PHT 38.2. Na mezotrofnih do evtrofnih
gojenih travnikih (38.2) se ustrezna raba lahko zagotovi skozi ukrepe
kmetijsko okoljske politike (npr. MET/STE ali EKS). Za vzpostavitev tega
habitatnega tipa naj se na tem območju odstrani lesno vegetacijo. Za
pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je priporočljivo
sejanje ustrezne travne mešanice. Zagotavlja se naj ekstenzivna raba.
Kosi se naj dva do trikrat letno. Pokošen material se naj vedno odstrani
s travnikov. |
|
(5) V enoti urejanja
NH 6 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip mokrotni mezotrofni in
evtrofni travniki ali pašniki ali HT 37.2 in obrežna belovrbovja ali HT
44.13. Na habitatih 37.2 se izvaja ekstenzivna košnja ali paša.
|
|
(6) V enoti urejanja
NH 7 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip Ilirska hrastova
belogabrovja ali PHT 41.2A, kjer se gospodari v skladu z Gozdno
gospodarskim načrtom. Znotraj NH 6 so opredeljena tudi prednostna
območja nadomeščanja habitatov, ki so podobno opredeljena iz Okoljskega
poročila OPN Občine Rogašovci, julij 2011, v poglavju 12. Omilitveni
ukrepi in podrobno prikazana na Sliki 4 (EUP za mokrotne habitate (37.2
in 44.13), ki je priloga OPN Rogašovci. |
|
(7) Zemljišča, na
katerih se nahajajo NHT, se lahko odkupi ali uredi najemno razmerje in
funkcionalne NHT preda v upravljanje krajinskemu parku/občini/skladu …
ali pa se z lastniki zemljišč sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišča
v skladu z naravovarstvenimi pogoji proti ustrezni odškodnini. EUP za
NHT se lahko na podlagi novo pridobljenih dejstev in v skladu z
naravovarstvenimi pogoji optimizira. |
|
(8) Urejanje
nadomestnih habitatov, razmerja med lastniki zemljišč/upravljavci
zemljišč, na katerih se nadomeščajo habitatni tipi in investitorji, ki
so zavezani nadomestiti habitatne tipe, ureja občina. NHT morajo biti
vzpostavljeni pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. |
|
(9) Ureditve
turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti, postavitev
opazovalnic za naravovarstvene vsebine ter vodnogospodarske ureditve,
paintball, adrenalinski park, ki so dovoljene v vseh namenskih rabah v
območjih varstva narave, naj se umešča tako, da se v največji možni meri
ohranja obstoječa vegetacija in hidrološki režim. Dejavnosti, ki bi
presegale 50 dB (A) naj se ne umešča v bližino razmnoževalnih habitatov
vrst, katerih populacije bi bile lahko ob tem ogrožene. Naštete
dejavnosti se ureja na sonaraven način in v skladu z varstvenimi cilji
območij ohranjanja narave. Glede na to, da podrobnosti glede posegov še
niso poznane v obsegu, ki bi omogočale natančno presojo, je potrebno pri
njihovi ureditvi sodelovati s pristojnimi organizacijami za varstvo
narave. |
|
(10) Na območju
evidentiranih kvalifikacijskih habitatnih tipov in habitatov varovanih
vrst se večja gradbena dela prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih
vrst; ne izvaja se jih med 15. aprilom in 30. julijem. Čiščenje in
vzdrževanje obrežne vegetacije naj se v območjih ohranjanja narave
izvaja izven gnezditvenega obdobja ptic (ne med 15. aprilom in 30.
julijem). Vsako leto (lahko tudi redkeje) se izmenjujoče očisti le ena
brežina. |
|
(11) Morebitne posege
v vodotoke se izvaja izven obdobja drstitve rib in izven obdobja, ko
lahko pričakujemo visoke vode (jeseni). Čas, ko bo vodni živelj najmanj
prizadet ob posegih v vodotoke, je med 15. junijem in 15. septembrom.
|
|
(12) Ekoremediacije
in hidrotehnične ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ter morebitne
druge protipoplavne ukrepe se načrtuje in izvaja na sonaraven način ter
ob upoštevanju varstvenih usmeritev in ciljev območij ohranjanja narave.
Za protipoplavne ukrepe v območjih ohranjanja narave se pridobi
naravovarstveno soglasje. |
|
(13) Iztoki iz
čistilnih naprav, ki so predvideni v površinske vodotoke, se izvedejo
sonaravno. Brežin in dna vodotoka se ne utrjuje. Kolikor se utrditvam
zaradi tehničnih specifik ureditve ne bo moč izogniti, naj se te
izvedejo z nasutjem naravnega kamna v najmanjšem možnem obsegu. Ureditve
brežin in dna vodotokov se v nobenem primeru ne izvaja z betonom.
|
|
(14) Gradbeno
inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov se praviloma ne
osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, bo
osvetlitev v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) ter s senzorji
za vklop in izklop svetil. Višina drogov javne razsvetljave naj bo čim
nižja, število svetilk pa čim manjše. |
|
(15) Preprečuje se
razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski dresnik, rudbekija,
ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom
se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi (tudi gradbeno
inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi
takojšnja sanacija (zatravitev in po potrebi zasaditev) prizadetih
površin. V vseh enotah urejanja prostora naj se pri sanaciji, zasaditvah
in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije.
|
|
(16) V vseh enotah
urejanja prostora, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske vrste ptic. Evidenca ekstenzivnih sadovnjakov, kjer
veljajo določila tega odstavka je v Prikazu stanja prostora v poglavju
32. Habitatni tipi in v grafičnem delu pod imenom shp »DR-ID_1222«, ki
se nahaja v mapi » 3_ priloge\32_ sta_pro\324_1_prik_
var_hab\03_vektor_DR_sadovnjaki\ DR_ID_1222.shp. in v Prilogi G
Okoljskega poročila za OPN Rogašovci, junij 2011 (v nadaljevanju: OP).
Načrt gnezdilnic je prikazan v OP v poglavju 12. Omilitveni ukrepi,
njihove velikosti pa v Preglednici 31: Dimenzije gnezdilnic (Vir:
DOPPS). |
|
(17) Vsa obstoječa
nepozidana in nova predvidena stavbna zemljišča, ki se nahajajo na
najvišje vrednotenih habitatnih tipih (ocena 5) naj se ohranjajo, razen
v SJ-9 in ostalih posameznih primerih, kjer je gradnja dovoljena samo ob
predhodni pridobitvi soglasja in pogojev s strani pristojne
naravovarstvene službe. Novi objekti na visoko vrednotenih habitatnih
tipih naj se prednostno umeščajo ob obstoječe objekte in/ali prometno
infrastrukturo tako, da se poškoduje čim manjši del visoko vrednotenega
habitata ali ekstenzivnega sadovnjaka. Prav tako naj se v vseh enotah
urejanja v največji možni meri ohranjajo zelo visoko (ocena 4) in visoko
(ocena 3) vrednoteni habitatni tipi ter strukturni elementi krajine.
Objekte in posege v vseh enotah urejanja prostora, ki posegajo v
varovane in vrednejše habitatne tipe, se naj prednostno umešča izven
varovanih habitatnih tipov oziroma se za gradnjo na teh območjih pridobi
soglasja oziroma dovoljenje za poseg v naravo in pogoje s strani
pristojne naravovarstvene službe. |
|
(18) V enotah
urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor ter urejanju nadomestnih
habitatnih tipov upošteva tudi usmeritve in priporočila navedena v
Presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Rogašovci na varovana
območja narave SCI Goričko, SPA Goričko in KP Goričko (Oikos d.o.o.,
junij 2011) ter usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih
vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki
so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt
Občine Rogašovci (ZRSVN, OE Maribor, marca 2009), ki se hranijo na
sedežu občine. |
|
(19) Za vse posege,
določene v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov
in posegov v naravo na varovana območja, je potrebno pridobiti
naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo. |
|
33. člen |
|
(varstvo okolja in
naravnih dobrin) |
|
Za vse posege, ki
bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja, se v skladu s
predpisi o varstvu okolja izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi
okoljevarstveno soglasje. |
|
34. člen |
|
(varstvo kmetijskih
zemljišč) |
|
(1) Načrtovanje
prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših
kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
|
– ne bodo dodatno
obremenjevala okolja, |
|
– ne kmetijske
dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,
|
|
– ne bodo uničili ali
poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture kot so
melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.,
|
|
– uporabniki teh
ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah. |
|
(2) V enotah
urejanja, kjer so izvedene hidromelioracije, se omrežja gospodarske
javne infrastrukture, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste
tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. |
|
35. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) Gozdove v Občini
Rogašovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse
posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije. |
|
(2) Krčitev gozdov za
kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če
površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za kmetijske
namene je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS (21. člen Zakona o gozdovih,
Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl. US: U-I-53/95, 24/99 Skl. US:
U-I-51/95, 56/99 – ZON (31/00 popr.), 67/02, 110/02 – ZGO-1, 112/06 Odl.
US: U-I-40/06-10, 115/06, 110/07, 61/10 Odl. US: U-I-77/08-14, 106/10).
|
|
(3) Posegi v gozdne
površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in
grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in
da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite mladja in primerih, ki jih
dopušča zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi
prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov.
Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
|
|
(4) V prostoru z
majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture
načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam,
skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v
njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji
možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi
oblikami rekreacijske rabe. |
|
(5) Gozdnih
kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že
obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako
prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.
|
|
(6) Za posege v
prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda
soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma
lovišča s posebnim namenom. |
|
(7) Pri gradnji z
ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na
krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi
posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s
strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in
lovskimi organizacijami. |
|
(8) Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov je možna le ob
predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
|
(9) Na kmetijskih
zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd in niso
vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je
dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez
predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
|
(10) Ohraniti se
morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter priključki teh cest na ceste
višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh
gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli
negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. Zagotovi se
ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. |
|
(11) Potrebno je
ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med posameznimi
kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku
strokovna navodila za poseg. |
|
(12) Če pri
novogradnjah ne znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino, investitor nosi vso materialno in
nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oziroma njegovih delov
na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
|
(13) Če za divja
odlagališča odpadkov v gozdu ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito
odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča, na katerem se
odlagališče nahaja. |
|
(14) V večnamenskih
gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v
gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge
možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje pa se
posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno
funkcijo s skladno rabo gozda. |
|
(15) Gradnja manj
zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN
opredeljena kot stavbno zemljišče, razen objektov, ki so navedeni v
devetem in desetem odstavku a) točke 28. člena tega odloka. Drevje se
lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (21.
člen Zakona o gozdovih). |
|
(16) Za postavitev
obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje
(11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost). |
|
(17) Sečnje drevja,
žaganje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času izven
gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca
februarja naslednjega leta. |
|
(18) Suha drevesa in
drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne
povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer
obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo
vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
|
(19) Ohranja se
gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva na zaščito bregov pred erozijo.
Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob
potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo
naravno pestrost. |
|
(20) Skupine gozdnega
drevja izven naselij, grmovno in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe
izkrči na golo, je potrebno še v letu krčitve sanirati na način, da se
osnuje nova drevesna ali grmovna zarast. |
|
(21) Za vse posege v
gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
|
36. člen |
|
(raziskovalni prostor
za nafto in plin) |
|
Celotno območje
občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin. V enoti
urejanja EU 1, na območju raziskovalnega prostora Murske depresije, se
omogoči raziskave in pridobivanje nafte in zemeljskega plina, razen na
območju z oznako podrobne namenske rabe A, K1 in K2. |
|
37. člen |
|
(varstvo vodotokov) |
|
(1) Zunanja meja
priobalnega zemljišča pri potokih Ledava in Kučnica, ki sta vodotoka 1.
reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (Črnec,
Lukaj, Rogašovski potok in ostali manjši vodotoki) pa 5,0 m. Na vodnem
in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih
določajo predpisi o vodah. Na vodah 1. reda zunaj območij naselij pa
sega meja priobalnega zemljišča najmanj 40,0 m od meje vodnega
zemljišča. |
|
(2) Na vodnih in
priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
|
(3) Prepovedano je
pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati,
odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali
pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter
odlaganje odpadkov. |
|
(4) Za varstvo in
izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano
sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V naseljih,
kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne vode odvaja v greznice,
vsebina se odvaža na komunalno čistilno napravo ali očisti z manjšimi
čistilnimi napravami. Občina bo izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov
(ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih odpadkov itd). |
|
38. člen |
|
(varstvo vodnih
virov) |
|
Voda se kot naravna
dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se
obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno
rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva
pogoje iz državnih ali občinskih predpisov. |
|
39. člen |
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri gradnji
objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za
zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih
območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(2) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor predvidena
območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati
pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št.
89/08). Če opozorilna karta ne prikazuje območja poplav in erozije, iz
novih podatkov ali analiz obravnavanega območja pa izhaja, da na območju
posega v prostor ali izvajanja dejavnosti obstaja možnost poplav in z
njimi povezane erozije, je treba pri presoji posegov in omejitev
upoštevati nove podatke in z njim opozorilno karto dopolniti. Gradnja na
poplavnih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za
varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s
hidrološko-hidravlično analizo. |
|
(3) Pri vseh posegih
se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih
tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo
nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih
industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz
ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem
in letalskem prometu. |
|
(4) Pri gradnji
večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
|
(5) Na poplavnih
območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov in erozij je
treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih
procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in
pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem
njegove materialne dobrine. |
|
(6) Na poplavnih in
erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma
dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na
poplavnih in erozijskih območjih je potrebno dejavnosti umeščati in
izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo
poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti.
|
|
(7) Na gričevnatem
delu občine, ki se nahaja na območju srednje intenzitete se pred posegom
v prostor morajo zagotoviti ustrezni običajni in zahtevnejši
protierozijski ukrepi. Na teh območjih se ne načrtuje ureditve, ki lahko
s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Če se tem območjem ni
mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in
tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov, in sicer v fazi
projektne dokumentacije. Na teh območjih se uredi odvodnjavanje vseh
objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod, kar mora biti
razvidno iz projektne dokumentacije ali strokovnih podlag.
|
|
(8) Vsak poseg v
prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi režim ali stanje
voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja
kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena območja
(poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita) se lahko izvede samo na
podlagi vodnega soglasja. |
|
(9) Pri projektiranju
objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju
VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z
najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki
so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in
zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem. |
|
(10) Objekti morajo
biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
40. člen |
|
(obrambne potrebe) |
|
Na območju Občine
Rogašovci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji
za obrambo niso definirani. |
|
7.0. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
41. člen |
|
(osončenost in
svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Objekti morajo
biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se
dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih
prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti
zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa
omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
|
|
(2) Omeji se
svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi Uredbe o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %,
razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega
spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %,
če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna
osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi
svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do
31. decembra 2016). |
|
(3) Letna poraba
elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh,
največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z
manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh
zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje
programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na
letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali
razsvetljave javnih površin. |
|
(4) Pri omejitvah
osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za
osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov: |
|
+----------------------+------------------+---------------------+ |
|
| Oddaljenost
okna od | Osvetljenost od | Osvetljenost od 24. | |
|
| osvetljene
površine | večera do 24. ure| ure do jutra | |
|
+----------------------+------------------+---------------------+ |
|
| do 3
m | 25 lx | 5 lx | |
|
+----------------------+------------------+---------------------+ |
|
| 3 m do 10
m | 10 lx | 2 lx | |
|
+----------------------+------------------+---------------------+ |
|
| 10 m do 20
m | 5 lx | 1 lx | |
|
+----------------------+------------------+---------------------+ |
|
| nad 20
m | 2 lx | 0,2 lx | |
|
+----------------------+------------------+---------------------+ |
|
Mejne vrednosti za
osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle
okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino
okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja
med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v
vodoravni smeri. |
|
42. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Pri vseh posegih
v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi
dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki
urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben
vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena
proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je
dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so
upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi
izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
|
(2) Pri vseh
novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri
energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. |
|
43. člen |
|
(varstvo pred hrupom
in elektromagnetnim sevanjem) |
|
a) Varstvo pred
hrupom |
|
(1) Območja varstva
pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora. |
|
(2) Na mirnih
območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi
s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom,
razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in
železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma
pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja
gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za
potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(3) Na območjih
poselitve iz četrtega odstavka a) točke tega člena in površin
podeželskega naselja (SK), območju centralnih dejavnosti (C), območju
športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah
razpršene poselitve (A), se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva pred hrupom.
|
|
(4) Na območjih
poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS),
stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš
(SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom.
Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v
potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži
dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih
izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom. |
|
(5) Na območjih
poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
(6) Za območja
prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja
okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske infrastrukture (T)
se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(7) Na območju
odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na
prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(8) Za območja voda
se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in površine na
mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za
površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
|
|
(9) Na meji med I. in
IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem
varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva
pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo
pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina
tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir
širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene
mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
|
(10) Ne glede na
določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem
varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred
hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred
hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi
prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne
bodo presežene. |
|
b) Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
|
(1) V Občini
Rogašovci je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko
frekvenčne vire EMS. Visokonapetostnih daljnovodov ni. V primeru gradnje
novih elektroenergetskih objektov se upošteva naslednje stopnje varstva
pred sevanjem: |
|
– I. stopnja varstva
pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
|
|
– II. stopnja varstva
pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki
je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez
stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I.
območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki
so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
|
|
– V obstoječih
objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
|
(2) Potrebni
minimalni odmiki oziroma koridorji na nivoju tal ob elektroenergetskih
vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti, navedeni v
I. območju varstva pred sevanjem od osi elektroenergetskega voda oziroma
od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
|
|
– za nadzemni
večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
|
– za nadzemni
večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m. |
|
44. člen |
|
(tehnični pogoji
gradnje objektov) |
|
(1) Pri gradnji in
prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na posamezni
parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno
razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermičnih energetskih virov, skupni energetsko varčni sistemi
…). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
|
|
(2) Razporeditev
objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo
zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti potrebne
protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in
varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
Viri vode za gašenje se v naseljih z zgrajenim vodovodom zagotovijo iz
hidrantnega omrežja, v ostalih naseljih se voda za gašenje zagotovi iz
požarnih vodnjakov in požarnih bazenov. |
|
(3) Gradnja objektov
mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne
ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine. Začasna delovišča
za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del se izvaja pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje. |
|
(4) Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na
javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih
cestah. |
|
(5) Na vseh objektih
in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna
dela. |
|
45. člen |
|
(neoviran dostop
funkcionalno oviranim osebam) |
|
Vhodi v javne
objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in
prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah projektiranja
brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in ustrezno število
parkirnih mest. |
|
8.0. Omejitve za
uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev urejanja
prostora |
|
46. člen |
|
(pogoji nosilcev
urejanja prostora in spremljanje stanja prostora) |
|
a) Pogoji nosilcev
urejanja prostora |
|
(1) Preko območja
Občine Rogašovci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor
je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem določila
povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu
(Uradni list, RS, št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na varnost
zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega
ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
(2) Med ovire iz
prvega odstavka tega člena štejejo: |
|
– objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100 m, |
|
– vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi,
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m, |
|
– za ovire pod
zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
|
b) Spremljanje stanja
okolja |
|
Poleg zakonsko
predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma
njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in izvaja ukrepe
iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za
naslednje kazalce stanja okolja: |
|
– povprečni letni
dnevni promet, |
|
– število
individualnih kurišč in način ogrevanja le teh, |
|
– emisije snovi iz
nepremičnih virov onesnaževanja na območju občine, |
|
– število stikov med
stanovanjskimi in gospodarskimi conami, |
|
– kemijsko stanje
površinskih voda, |
|
– ekološko stanje
površinskih voda, |
|
– kemijsko stanje
podzemnih voda, |
|
– površina
nepozidanih stavbnih zemljišč, |
|
– količina zajete
pitne vode, |
|
– število enot
kulturne dediščine, |
|
– ogroženost enot
kulturne dediščine, |
|
– delež prebivalcev,
ki se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda, |
|
– kakovost pitne
vode, |
|
– delež prebivalcev,
ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način, |
|
– površina pozidanih
zemljišč v območjih z veliko in zelo veliko verjetnostjo pojavljanja,
plazov glede na dejansko rabo tal, |
|
– površina pozidanih
zemljišč v poplavnem območju glede na dejansko rabo tal, |
|
– prisotnost,
velikost populacij in ugodno stanje zavarovanih vrst, |
|
– prisotnost, obseg
in ugodno stanje prednostnih habitatnih tipov, |
|
– prisotnost, obseg
in stanje lastnosti, zaradi katerih so bila območja ohranjanja narave
opredeljena, |
|
– površina, delež in
ohranjenost gozda. |
|
III. Izvedbeni del prostorskega načrta |
|
1.0 Splošni
skupni pogoji in pregled EUP in pEUP |
|
13. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji) |
a) Splošni skupni pogoji |
|
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v
prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na
območjih naselij, na območju razpršene poselitve in razpršene
gradnje ter v odprtem prostoru,določajo: |
· namembnost
in vrsto posegov v prostor, |
· lego,
velikost in oblikovanje objektov, |
· parcelacijo, |
· priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro, |
· celostno
ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja
in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb, |
· varovanje
zdravja ljudi, |
· drugo. |
(2) V vseh EUP, pEUP so na območjih
stavbnih zemljišč in ostalih
zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen,
če za posamezno območje PNRP ni drugače določeno, dopustni
naslednji posegi: |
· izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali
naprave, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta ali
naprave in odstranitev objekta ali njegovega dela, |
· sprememba
namembnosti objekta, |
· pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo, |
· vzdrževanje
objekta in naprav in |
· dela
v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti:
zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte (v
nadaljevanju: posegi). Pri oblikovanju objektov se upošteva
tipologija zazidave na območju Občine Rogašovci. |
(3) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih
objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva
veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in
splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih
objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu
objektu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot
posamična gradnja ali tako, da se stikajo. |
(4) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP,
pEUP so podlaga podrobne opredelitve
objektov predpisi o klasifikaciji oz. razvrščanju
objektov in vse njihove spremembe. |
(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta
se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in
predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz
Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij
sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev
naselij (Uradni list RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz 13.
člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod
pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v
odloku. |
(6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne
infrastrukture in so del druge namenske rabe ali PNRP in so v
grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih
prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske
javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem
prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi
ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste. |
(7) EUP in pEUP so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih
značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP so
naselja ter samostojni zaselki ter ostala območja stavbnih
zemljišč (rekreacijska območja, zelene površine,…). Posebne EUP
so območja krajine s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in z
razpršeno poselitvijo. V prostorski enoti je za posamezne
površine določena osnovna namenska raba in PNRP ter PIP. |
(8) Poleg PIP-ov za posamezne EUP in pEUP se pri gradnji
objektov upoštevajo tudi skupni in splošni PIP-i. ter pogoji iz
8.0 poglavja odloka. |
(9) Občinski prostorski načrt Občine Rogašovci je podlaga za
pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo
obstoječi ali so predvideni OPPN-ji. |
|
b) Skupni PIP, ki se upoštevajo pri posegih v prostor v vseh EUP
in pEUP |
(1) Na objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi
različnimi nakloni in slemeni, podaljšani, prirobljeni in polni
čopi oz. elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo
območja. Dopustna je izvedba klasičnih čopov, značilnih oz.
tipičnih za to območje. Prepovedani so dodatki na pročeljih
objektov kot so večkotni izzidki, okrogli izzidki, stolpiči,
ipd. razen, če so za objekte značilni (sakralni objekti,…).
Izzidki ali dodatki na fasadah so pravokotnih, kvadratnih oblik.
Izzidki ne smejo presegati 1/3 stanice objekta in biti izzidani
več kot 1,2 m. Izzidki imajo lahko tudi enokapno ali ravno
strešico. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi
frčade oz. kukerli, pultna okna, sončni sprejemniki ali druge
naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh. Frčade so lahko z dvokapno
streho ali ravno strešico in zidcem ob straneh. Frčade in pultna
okna se izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine
strešine. |
(2) Na območjih, kjer so dovoljene dvokapne strehe, ki se
kombinirajo z ravnimi, se upošteva naslednje določilo: Ob
dvokapnem delu objekta (min. 2/3), so lahko deli stavbe z ravno
ali enokapno streho, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnim
tlorisom z dvokapno streho. Pri kombinaciji dvokapne strehe z
ravno ali enokapno mora stavbna masa dvokapnega dela objekta
vizualno prevladovati in slediti vzorcu pozidave na območju. |
(3) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne
etaže 4,5 m oz. se lahko prilagodi tehnologiji. |
(4) Višine in tlorisne oblike specifičnih stavb, kot so sakralni
objekti (kapele, cerkve,…), gasilski stolpi, športni objekti
(tribune,…), silosi, ipd. se prilagodijo namenu oz. tehnologiji.
Prav tako se strehe na specifičnih objektih (glede oblike
strehe, naklona in materiala) kot so zimski vrtovi, športni
objekti (tribune) kmetijski ali proizvodni objekti (rastlinjaki,
lagune, silosi,...) prilagodijo namenu oz. tehnologiji. |
(5) Ne glede na določila odloka je možna gradnja stanovanjskih
objektov v drugi vrsti, če je prva vrsta zapolnjena in je do
predvidenega objekta v drugi vrsti zagotovljena odmerjena
dovozna pot na katero se lahko priključi stavbno zemljišče.
Dovozna pot mora bit širine min. 3,5 m za en objekt oz. min. 5,
0 m za dva ali več objektov. |
(6) Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih,
gozdnih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši
(kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in
neprometne signalizacije,…) v skladu z resornimi predpisi. |
(7) Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan
objekt v istem ali manjšem naklonu. V kolikor se nezahtevni in
enostavni objekti gradijo tik ob osnovni stavbi so lahko
izvedeni tudi tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali
nadaljuje preko objekta praviloma v istem naklonu, kot ga ima
osnovna streha, lahko pa tudi v manjšem. Vrtne ute, paviljoni
imajo lahko tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim
naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko usločeno obliko. |
(8) Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic
na fasadah je prepovedano. Signalne barve (vijolične, izrazito
rumene, turkizne,...), kakor tudi risanje okraskov in poševnic
na fasadah je prepovedano. |
(9) Ne glede na določbe odloka se nadstreški, terase, zimski
vrtovi, garaže in vetrolovi lahko gradijo za, ob in pred
objektom pod pogojem, da se upošteva gradbeno linijo, prepisane
odmike od mej in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje,
škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi, ipd. se
gradijo v okolici objektov 1,0 m odmiku ali do sosednje parcelne
meje v soglasju s sosedom. Objekti, ki nimajo višine, pa se
lahko gradijo do meje. |
(10) Za pomožne kmetijsko - gozdarske objekte, ki se gradijo na
kmetijskih in gozdih zemljiščih, ob obstoječe stavbno zemljišče
se smiselno uporabijo PIP glede lege, velikosti in oblikovanja
iz EUP, pEUP, v kateri se nahaja kmetija, kmečko gospodarstvo,
domačija. V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v
odprti krajini veljajo pogoji, ki so predpisani glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov za razpršeno poselitev z
oznako PNRP A. |
|
c) Pregled EUP in pEUP |
|
(1) Pregled EUP in pEUP v Občini Rogašovci: |
|
Oznaka
EUP/
pEUP |
Naselje |
Ime EUP/pEUP |
PNRP |
Režimi v EUP/pEUP |
Načini urejanja |
Člen v odloku |
OC 1 |
Ocinje |
Naselje Ocinje |
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
K2-druga območja kmetijskih zemljišč
VC-celinske vode |
varstvo narave,
erozija (OU) |
/ |
21. člen |
OC 2 |
Ocinje |
Pokopališče Ocinje |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave, varstvo KD (Ešd: 6848),
erozija (OU) |
/ |
23. člen |
OC 3 |
Ocinje |
MIP – Pomurka Reja |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
varstvo narave,
erozija(OU) |
/ |
24. člen |
OC 4 |
Ocinje |
KG Rakičan |
IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
varstvo narave,
erozija (OU) |
/ |
24. člen |
SE 1 |
Serdica, Ocinje |
Zaselek Serdiški Breg |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave, varstvo KD (Ešd: 26047),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SE 2 |
Serdica |
Počitniške hišice Serdiški Breg – 1 |
SP-površine počitniških hiš
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
25. člen |
SE 3 |
Serdica |
Zaselek Serdica –Ves |
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave (NV-območje), varstvo KD
(Ešd: 6867), območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SE 4 |
Serdica |
Zaselek Kovačev Breg |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SE 5 |
Serdica |
Poslovno obrtna cona – Kovačev Breg |
CD-druga območja centralnih dejavnosti
IG-gospodarska cona |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
Ur.l. RS, 24/15 |
27. člen |
SE 6 |
Serdica |
Igrišče Serdica |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center
PC-površine cest |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
SE 7 |
Serdica |
Pokopališče Serdica |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
SE 8 |
Serdica |
Zaselek Žimanov Breg |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SE 9 |
Serdica,
Sotina |
Romski zaselek Serdica |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
SE 9/1 |
Serdica,
Sotina |
Romski zaselek Serdica – širitev |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
SE 10 |
Serdica,
Sotina |
Zaselek Glošnjak |
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SE 11 |
Serdica |
Zaselek Benkove Grabe |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SE 12 |
Serdica |
Serdiški breg |
BC-športni center
ZS-površine za oddih rekreacijo in šport
K2-druga kmetijska zemljišča
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
SO 1 |
Sotina |
Zaselek Tomanov Breg |
SK-površine podeželskega naselja
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
O-območja okoljske infrastrukture
VC-celinske vode |
varstvo narave
(NV-območje),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SO 2 |
Sotina |
Zaselek Martinova Graba s starim gasilskim domom in
kapelo. |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
ZD-druge urejene zelene površine |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 26048),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SO 3 |
Sotina |
Zaselek Šarkanov – Čurmanov Breg |
SK-površine podeželskega naselja
VC-celinske vode
PC-površine cest
ZD-druge urejene zelene površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SO 4 |
Sotina |
Pokopališče Sotina – Čurmanov Breg |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
SO 5 |
Sotina |
Igrišče Sotina |
ZS-površine za oddih rekreacijo in šport
BC-športni center
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
SO 6 |
Sotina |
»Mejni prehod Sotina« |
BT-površine za turizem
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
26. člen |
SO 7 |
Sotina |
Romski zaselek Sotina |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
SO 8 |
Sotina |
Kamnolom |
LN-površine nadzemnega pridobivalnega prostora
PC-površine cest |
varstvo narave
(NV-območje),
erozija (ZU) |
OPPN
(Ur.l. RS, št. 54/10, 44/12) |
27. člen |
SO 9 |
Sotina |
Pokopališče Sotina – Martinova Graba |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
SO 10 |
Sotina |
Sotinski breg - Kugla |
BT-površine za turizem
PC-površine cest |
varstvo narave
(NV-območje),
erozija (ZU) |
/ |
26. člen |
SO 11 |
Sotina |
»Maloobmejni prehod Sotina« |
BT-površine za turizem |
varstvo narave
(NV-območje),
erozija (ZU) |
/ |
26. člen |
KR 1 |
Kramarovci |
Naselje Kramarovci s kapelo. |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 12287),
HMO,
erozija (OU, ZU) |
/ |
21. člen |
KR 2 |
Kramarovci |
Igrišče Kramarovci |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center |
varstvo narave,
erozija (OU) |
/ |
22. člen |
KR 3 |
Kramarovci |
Vinska klet |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
varstvo narave,
erozija (OU, ZU) |
/ |
24. člen |
KR 4 |
Kramarovci |
Pokopališče Kramarovci |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (OU) |
/ |
23. člen |
KR 5 |
Kramarovci |
»Mejni prehod« |
BT-površine za turizem |
varstvo narave,
erozija (OU) |
/ |
26. člen |
FI 1 |
Fikšinci |
Naselje Fikšinci s cerkvijo in gasilskim domom. |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 3047, 12284, 26045,),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
FI 1/1 |
Fikšinci |
Naselje Fikšinci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
FI 1/2 |
Fikšinci |
Naselje Fikšinci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
FI 1/3 |
Fikšinci |
Naselje Fikšinci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
FI 1/4 |
Fikšinci |
Naselje Fikšinci – širitev |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21.člen |
FI 2 |
Fikšinci |
Pokopališče Fikšinci |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
FI 3 |
Fikšinci |
Igrišče Fikšinci |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
FI 4 |
Fikšinci |
Zaselek Mahlt |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
FI 5 |
Fikšinci |
Maloobmejni prehod Fikšinci |
BT-površine za turizem |
varstvo narave,
erozija (OU) |
/ |
26. člen |
RP 1 |
Ropoča |
Zaselek Ropoča – Ropoški Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 3227, 26038),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
RP 2 |
Ropoča |
Romski zaselek Ropoča-1 |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
RP 3 |
Ropoča |
Romski zaselek Ropoča-2 |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
RP 4 |
Ropoča |
Zaselek Ropoča – Ves |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave (NV-območje), območje katastrofalnih
poplav,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
RP 5 |
Ropoča |
Igrišče Ropoča |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center
BT-površine za turizem |
varstvo narave (NV-območje), območje katastrofalnih
poplav,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
RP 6 |
Ropoča |
Zaselek Pretmar |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
RP 7 |
Ropoča |
Turistično območje Ledavsko jezero |
BT-površine za turizem
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
26. člen |
RP 8 |
Ropoča |
Zaselek Šarkanov Breg |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU)
|
/ |
21. člen |
PE 1 |
Pertoča |
Zaselek Pertoča-Ropoški Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
PE 2 |
Pertoča |
Zaselek Vukov Breg |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
PE 3 |
Pertoča |
Zaselek Kočeva Graba |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
PE 4 |
Pertoča |
Zaselek Pertoča – Ves |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
ZD-druge urejene zelene površine
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave (NV-območje), območje katastrofalnih
poplav,
HMO,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
PE 5 |
Pertoča |
Zaselek Pertoča – Gres |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave (NV-območje), varstvo KD
(Ešd: 6866, 26041) , območje katastrofalnih poplav,
HMO,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
PE 6 |
Pertoča, Ropoča |
Romski zaselek Kosednarov Breg |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
PE 6/1 |
Pertoča, Ropoča |
Romski zaselek Kosednarov Breg – širitev |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave,
HMO,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
PE 6/2 |
Pertoča, Ropoča |
Romski zaselek Kosednarov Breg – širitev |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
pOPPN |
27. člen |
PE 7 |
Pertoča, Večeslavci |
Zaselek Varaš |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
BC-športni center
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 3225),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
PE 8 |
Pertoča |
Pokopališče Pertoča – Sv. Helena |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnost. |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
PE 9 |
Pertoča |
Skakalni center |
BC-športni center
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
|
22.člen |
VE 1 |
Večeslavci |
Zaselek Pintarjev – Sikašov Breg z gasilskim domom |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnost,
PC-površine cest
ZD-druge urejene zelene površine |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 26044),
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
VE 2 |
Večeslavci |
Zaselek Večeslavci – Ves |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 26043),
HMO,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
VE 3 |
Večeslavci |
Pokopališče Večeslavci |
ZK-pokopališče |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
VE 4 |
Večeslavci |
Igrišče Večeslavci |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
VE 5 |
Večeslavci |
Zaselek Večeslavci - Gres |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 3228), območje katastrofalnih poplav,
HMO,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SJ 1 |
Sveti Jurij |
Zaselek Mačkove Grabe |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SJ 2 |
Sveti Jurij |
Zaselek Gerečavci – Srednja ves |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
SJ 3 |
Sveti Jurij |
Del naselja – Jug |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
HMO,
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
SJ 4 |
Sveti Jurij |
Del naselja – LIV Zahod |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
SJ 5 |
Sveti Jurij |
Del naselja – LIV Sever-Vzhod |
SSm-mešane stanovanjske površine z obrtnimi dejavnostmi
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
SJ 7 |
Sveti Jurij |
Del naselja Sveti Jurij – Kmetija Šalamon |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
SJ 8 |
Sveti Jurij |
Industrijska cona LIV |
IG-gospodarska cona |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
18. člen |
SJ 10 |
Sveti Jurij |
Pokopališče Sveti Jurij |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PO-ostale prometne površine
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
SJ 11 |
Sveti Jurij |
Center – Vas |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti,
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
VC-celinske vode |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
14. člen |
SJ 12 |
Sveti Jurij |
Center Sever – Sveti Jurij |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
14. člen |
SJ 13 |
Sveti Jurij |
Elizabeta – Dom starejših Rakičan |
SB-stanovanjske površine za posebne namene |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
SJ 14 |
Sveti Jurij |
Del naselja – Center |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
SJ 15 |
Sveti Jurij |
Zeleni del naselja |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni center |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
19. člen |
SJ 16 |
Sveti Jurij |
Del naselja – Sever |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
|
16. člen |
SJ 18 |
Sveti Jurij |
Del naselja – Meklika |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
SJ 19 |
Sveti Jurij |
Center Jug – Sveti Jurij |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 3046),
erozija (ZU) |
/ |
15. člen |
SJ 21 |
Sveti Jurij |
Lovski dom |
BC-športni center |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
RO 1 |
Rogašovci |
Zaselek Rogašovske Rajse |
SK-površine podeželskega naselja,
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
RO 2 |
Rogašovci |
Zaselek Haužekov Breg – Gerderove Grabe |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
RO 3 |
Rogašovci |
Del naselja – Center |
SS-stanovanjske površine
ZV-površine za vrtičkarstvo
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 26033, 26034, 26037),
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
RO 4 |
Rogašovci |
Del naselja – Vrtec Jug |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
RO 5 |
Rogašovci |
Del naselja – Zahod |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
RO 6 |
Rogašovci |
Center – Rogašovci |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 3048),
erozija (ZU) |
/ |
14. člen |
RO 7 |
Rogašovci,
Nuskova |
Del naselja – Srednja Gasa-Vzhod |
SS-stanovanjske površine
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
RO 8 |
Rogašovci |
Center – Srednja Gasa |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
14. člen |
RO 9 |
Rogašovci |
Pokopališče Rogašovci |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
RO 10 |
Rogašovci |
Del naselja Rogašovci – Kmetija Šalamon |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
RO 12 |
Rogašovci,
Nuskova |
Del naselja – Srednja Gasa-Vzhod |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
RO 13 |
Rogašovci |
Športni center
»BMX« steza |
BC-športni center
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
22. člen |
NU 1 |
Nuskova |
Zaselek Nuskove Rajse |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
NU 2 |
Nuskova |
Del naselja – Zahod |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave, območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
16. člen |
NU 3 |
Nuskova,
Rogašovci |
Del naselja – Center |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 12290),
erozija (ZU) |
/ |
14. člen |
NU 4 |
Nuskova |
Del naselja – Mekišova Graba |
SK-površine podeželskega naselja
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest |
varstvo narave, varstvo KD
(Ešd: 26049),
erozija (ZU) |
/ |
17. člen |
NU 5 |
Nuskova |
Pokopališče Nuskova |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
23. člen |
NU 6 |
Nuskova |
Zaselek Založe |
SK-površine podeželskega naselja
ZD-druge urejene zelene površine
PC-površine cest |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
21. člen |
EU 1 |
Občina |
Odprta krajina – Občina Rogašovci |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
ZD-druge urejene zelene površine
A-površine razpršene poselitve
E-območja energetske infrastrukture
O-območja okoljske infrastrukture
G-gozdna zemljišča
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
VI-območja vodne infrastrukture
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
VC-celinske vode |
varstvo narave (NV-točke in območja),
varstvo KD
(Ešd: 6760, 6830, 6866, 6867, 6868, , 26034, 26035,
26036, 26041, 26042, 26043, 26044, 26047
območje katastrofalnih in redkih poplav,
HMO,
erozija (OU, ZU)
vojno grobišče |
/ |
28. člen |
EU 1/1 |
Serdica |
Odprta krajina – Zaselek Serdica |
A-površine razpršene poselitve |
varstvo narave
erozija (OU, ZU) |
/ |
28. člen |
EU 1/2 |
Nuskova |
Odprta krajina – Mineralni vrelec |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport |
varstvo narave
(NV-točka),
območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
28. člen |
EU 1/3 |
Sveti Jurij |
Odprta krajina – Park |
ZP-parki |
varstvo narave,
območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
28. člen |
EU 1/4 |
Sotina |
Odprta krajina – žaga |
ZD-druge urejene zelene površine |
varstvo narave
(NV-obm),
območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
28. člen |
EU 1/5 |
Sveti Jurij |
Odprta krajina – čistilna naprava |
O- območja okoljske infrastrukture |
varstvo narave,
območje katastrofalnih poplav,
HMO,
erozija (ZU)
|
/ |
28. člen |
EU 1/6 |
Sotina |
Odprta krajina – oljarna |
A-površine razpršene poselitve
ZD-druge urejene zelene površine
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave
(NV-točka in območja)
območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
28. člen |
EU 1/7 |
Serdica |
Odprta krajina – širitev kmetije |
A-površine razpršene poselitve |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
28. člen |
EU 3 |
Fikšinci |
Odprta krajina – Naselje Fikšinci |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
/ |
20. člen |
EU 4 |
Pertoča |
Odprta krajina – Naselje Pertoča |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave (NV-območje),
območje katastrofalnih poplav,
erozija (ZU) |
/ |
20. člen |
NH 1 |
Ocinje |
Nadomestni habitat |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (OU) |
NHT 38.2 |
28. člen |
NH 2 |
Ocinje |
Nadomestni habitat |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave
HMO,
erozija (OU) |
NHT 38.2 |
28. člen |
NH 3 |
Rogašovci |
Nadomestni habitat |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
NHT 38.2 |
28. člen |
NH 4 |
Sveti Jurij |
Nadomestni habitat |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
NHT 38.2 |
28. člen |
NH 5 |
Sveti Jurij |
Nadomestni habitat |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave,
erozija (ZU) |
NHT 38.2 |
28. člen |
NH 6 |
Pertoča |
Nadomestni habitat |
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode |
varstvo narave (NV-območje), območje katastrofalnih
poplav,
erozija (ZU) |
NHT za mokrotne habitate (37.2 in 44.13) |
28. člen |
NH 7 |
Sotina |
Nadomestni habitat |
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave (NV-območje),
erozija (ZU) |
NHT za Ilirsko hrastova belo-gabrovja |
28. člen |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
*opombe: varstvo narave pomeni, da je celotna občina v območju
Nature 2000, v ekološko pomembnem območju (EPO) in zavarovanem
območju Krajinskega parka Goričko, za posamezno enoto so
navedeni podatki o naravnih vrednotah (NV), kulturni dediščini
(KD), poplavnih in erozijskih (OU-običajni ukrepi, ZU-zahtevni
ukrepi) območjih ter izvedenih hidromelioracijah (HMO) |
|
2.0. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih
ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v
posameznih EUP in pEUP |
|
14. člen |
(centralni del občinskega središča – Rogašovci - Sveti Jurij -
Nuskova) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP SJ 11, SJ 12, RO 6, RO 8 in NU 3 so na območju
stavbnih zemljišč, ki so opredeljena kot osrednja območja
centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene, upravne, socialne,
zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne in podobne
dejavnosti ter bivanje), z oznako PNRP CU, dopustni posegi za
objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· eno
in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš)
pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo, |
· stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine, |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe, |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtomehaničnih
delavnic), |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice ter na strehah objektov sončne elektrarne
in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) EUP NU 3 in RO 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
namenjena drugim centralnim dejavnostim, z oznako PNRP CD
(območja kapel), dopustni posegi za objekte: |
· druge
nestanovanjske stavbe: |
· stavbe
za opravljanje verskih obredov, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti v skladu z namembnostjo območja,
razen vojaških objektov in odlagališča odpadkov, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(3) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča
vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in
naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
(4) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako
PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih
zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni
naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in
odstranitve): |
· gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo (tudi iz
skupine nezahtevnih in enostavnih objektov), |
· gradnja
objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih
zakonih, |
· ukrepi,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
· ukrepi,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
· gradnja
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču
(npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
· gradnja
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(5) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja,
če: |
· se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost, |
· se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
· je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
· se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
· to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
· se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi
lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali
normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi
pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin,
izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih
materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
|
b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo
pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost
parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se novi objekti
lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih objektov
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se
lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od
lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so
lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec
ceste. |
(2) Ob cestah se upoštevata gradbena linija, ki je določena z
linijo obstoječih objektov. |
|
c) Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na obvezne odmike. Objekti na
posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov,
naklonov in oblikovanja streh ter fasad. |
(2) Višina stanovanjskih stavb je do K+P+1 ali do K+P+M. Višina
nestanovanjskih objektov in stanovanjskih stavb za posebne
družbene skupine je lahko do K+P+1+M ali do K+P+2. Višina
objektov se lahko poveča, če je vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine
mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna
plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je
višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom. Sakralni,
družbeni objekti in stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji,
oblika se prilagodi namenu. Sakralni objekti se izvedejo pod
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena,
za objekte javnega značaja tudi kvadratna. Fasade so svetlih,
zemeljskih barv. |
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v
naklonu od 30 do 45 stopinj s smerjo slemena po daljši stranici
objekta ter na območju centralnih dejavnosti štirikapne v
naklonu od 25 do 45 stopinj. Strehe naj bodo v opečni, rjavi
ali sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Na sakralnih objektih so dopustne drugačne
strehe v skladu z kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Ravne
in enokapne strehe so možne na stanovanjskih objektih, pod
pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3
objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena
dvokapnice, to razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih
prizidkih k osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter
strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu
objektu, na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in
širših nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti
oblikovani in obdelani skladno z osnovnim objektom. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del
parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem
avtohtono drevje in grmovje. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in
podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se morajo ograje postaviti tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
Ograje ob zunanjih mejah EUP (to je ob cestah) morajo biti
enotne višine. Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv) ob
eventualnih rekreacijskih površinah so lahko višje, njihova
višina se prilagodi namenu. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike
med objekti. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali
več zemljiških parcel. Za samostojne stanovanjske objekte širina
novih parcel ne sme biti manjša od 18 m. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano
število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov,
ki so predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP NU 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 12290 – Nuskova
– Kapela Sv. Trojice, v EUP RO 6 objekt kulturne dediščine EŠD
3048 Rogašovci – Kapela Marije vnebovzete. Objektom kulturne
dediščine se varujejo gabariti, zunanja podoba in materiali
gradnje. Za vsak poseg v enote kulturne dediščine in njegovo
vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(2) Na poplavnem območju na delu EUP SJ 11, ki se nahaja delno
ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri
poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe
v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali
povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih
območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se
mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(3) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(4) Pri EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se
upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(5) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
15. člen |
(cerkveni in šolski kompleks v občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP SJ 19 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja
območja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CU, in so namenjena
za verske, izobraževalne, upravne, gostinske, trgovske in
vzgojne dejavnosti, dopustni posegi za objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine, |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe (kampi, šotorišča kot del dejavnosti ter tudi na območju
šole in vrtca v skladu z predpisi), |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v
kombinaciji z drugimi dejavnostmi, razen avtomehaničnih
delavnic), |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· druge
nestanovanjske stavbe (razen stavb za kmetijske dejavnosti), |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti – kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in
kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča
vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in
naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
|
b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Nezahtevne in enostavne objekte k cerkvenim objektom se
lahko zgradi ali postavi pod pogojem, da ne zakrivajo pogledov
na enoto kulturne dediščine in so v skladu s kulturno
varstvenimi pogoji in soglasjem. |
(2) Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike.
Višina šolske stavbe je največ K+P+3, višina ostalih poslovno
stanovanjskih objektov, kakor tudi stanovanjske stavbe za
posebne družbene skupine, so lahko do K+P+2. Višina in oblika
cerkvenih objektov in objektov znotraj cerkvenega kompleksa se
prilagodi namenu in morajo biti skladni s kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem. Višina ostalih objektov se lahko poviša, če
je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb
višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom
višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. Stropna plošča kleti je lahko največ 30 cm
nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je možna gradnja
ene etaže manj nad terenom. |
(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo
pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost
parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. V strnjeni zazidavi se novi objekti
lahko locirajo na mejo. Odmiki od meja in sosednjih objektov
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne
infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču,
ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmiki
od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob
cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec
ceste. |
|
c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
|
(1) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvenega objekta se
varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo
in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev
strešine, kritina, nakloni streh, stavbno pohištvo, barva,
detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša
okolica objekta. |
(2) Strehe na šolskem kompleksu so lahko v poljubnem naklonu,
ravne ali enokapne s poljubno kritino. Na cerkvenem kompleksu je
dopustna streha in kritina, ki je skladna s kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem. Pri vkopanih objektih je streha lahko
ozelenjena. |
(3) Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
Višina ograje okoli šolskega kompleksa je lahko višine do 1,2 m.
Varovalne ograje so lahko višje in morajo biti transparentne
(žičnate ali pletene). Okoli cerkve je višina in oblika ograje,
škarpe ter podpornega zidu določena v skladu z
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Na strani parcele, ki
meji na cesto mora biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah omogoča preglednost
in ne ovira prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče
javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje
upravljavca javne ceste. |
(4) Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah. |
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del
parcele mora biti ozelenjen. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. Spominska obeležja in objekte za oglaševanje se ne
sme nameščati na cerkveno stavbo, razen če to zahteva
Ministrstvo za kulturo ali njegove strokovne službe. |
(7) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se
upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih
objektih. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih
objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za
gradnjo teh objektov. |
|
č) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več
zemljiških parcel. Pri nadaljnjih gradnjah v šolskem kompleksu
se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,6. |
(2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno
predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in
kapaciteto objektov, ki so predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP SJ 19 gradnja južno od cerkve ni možna. Zaradi izjemne
vedute cerkve Sv. Jurija mora ta prostor ostati nepozidan.
Ostali posegi v prostor so možni ob pridobitvi
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. V to območja se ne
dovoli umeščanje reklamnih tabel. |
(2) Vse posege v cerkvenem kompleksu se izvaja v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in s soglasjem. |
(3) Zaradi varovanja netopirjev se morajo pred začetkom
izvajanja vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na objektih v
EUP SJ 19 izvajalci posvetovati z območno službo za varovanje
narave. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu
ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov
naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm.
Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje.
Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na
netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere
izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z
vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v
največji možni meri ohranja drevesna in grmovnata vegetacija. |
(4) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(5) EUP se nahaja na erozijskih območjih zato se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka. |
|
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
16. člen |
(stanovanjska območja v občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP NU 2, RO 3, RO 4, RO 7, SJ 4, SJ 5, SJ 13, SJ 14 in SJ
16 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske
površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z
oznako PNRP SS, SSm in SB, dopustni posegi za objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· eno
ali dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih
hiš), |
· stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine, |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe, |
· poslovne
in upravne stavbe, pod pogojem, da njihov delež ne presega
deleža stanovanjske funkcije, |
· trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali
znotraj stanovanjske stavbe, vključno z avtomehaničnimi in
drugimi delavnicami pod pogojem, da ne presegajo predpisane
mejne ravni hrupa za to območje, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), ki nimajo negativnih
vplivov na okolje, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture
in naprav ter objektov iz Priloge 1 ter gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev in vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in
elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske
javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture
in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
|
(3) V EUP RO 3 na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljene
kot površine za vrtičke z oznako PNRP ZV, so dopustni posegi za
objekte: |
· nestanovanjske
objekte: |
· -
kmetijski objekti za namene dejavnosti na območju, |
· -
samostojne sanitarije in ostale naprave in objekti, ki so
namenjeni dejavnosti na območju, |
· -
druge stavbe, ki niso uvrščeni drugje (pomožne stavbe), |
· gradbeni
inženirski objekti namenjenih
dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih
prostorskih možnosti: |
· objekti
prometne infrastrukture |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov |
· energetski
objekti za oskrbo objektov na območju - kotlovnice, na strehah
objektov sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(4) Na EUP RO 7 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
opredeljene, kot druge zelene površine z oznako PNRP ZD,
dopustni posegi, za objekte: |
· gradbeni
inženirski objekti namenjenih
dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih
prostorskih možnosti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri umeščanju novih objektov na območju z oznako PNRP SS,
SSm in SB se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
linije, ki se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na
območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni
regulacijski črti naselja, to je gradbeni liniji obstoječih
objektov. V kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne
varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo
obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni
večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni
vzpostavljena ali je globlja od 10 m se novogradnje umešča v 10
m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje
novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v
projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega
obstoječih objektov. |
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo
pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost
parcele in zagotavlja požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske
javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem
zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih
parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki
od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede velikosti |
|
(1) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M.
Višina se lahko poveča, če je vertikalni gabarit prevladujočega
tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna plošča kleti
je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je višje, je
možna gradnja le ene etaže nad terenom (P). |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali lomljena. Strehe
so dvokapne, v naklonu od 30 do 45 stopinj in s smerjo slemena
po daljši stranici objekta, v opečni, rjavi in sivi barvi ter na
območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne.
Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na
območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz.
kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Ravne in enokapne
strehe so možne na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je
min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali
enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to
razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k
osnovnemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z
manjšimi nakloni so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu,
na enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih. Ravni deli streh in vkopani objekti so
lahko ozelenjeni. Fasade so v svetlih in zemeljskih barvah,
delno so lahko obdelane z lesom. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del
parcele se ozeleni. |
(3) Ograja, škarpa in podporni zid morajo biti postavljeni
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se morajo ograje
postaviti tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa
po javni cesti. Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv)
ob rekreacijskih površinah so lahko višje, njihova višina se
prilagodi namenu. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje
pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko
sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Za samostojne
stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od
18 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in
dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni
in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno število parkirnih mest
glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so predpisana v
30. členu tega odloka. |
|
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Na območju EUP SJ 16 mora biti zagotovljena dostopna pot do
parcel, ki se nahajajo v notranjosti. Pot se lahko uredi tudi
preko sosednjih EUP. |
(2) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine v EUP RO 3 se
pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. |
(2) Na poplavnem območju na delu EUP NU 2, SJ 4 in SJ 14, ki se
nahajajo delno ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri
poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe
v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali
povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih
območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(3) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na
območju EUP RO 3 se ob ureditvi vrta uredi tudi visokodebelni
sadovnjak. |
(4) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(5) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
17. člen |
(podeželski del naselja občinskega središča) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP SJ 3, SJ 7, SJ 18, RO 5, RO 10, RO 12 in NU 4 so na
območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij,
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni
posegi za objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· eno
stanovanjske stavbe (razen počitniških in vrstnih hiš), |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe lahko s kampi, šotorišči, kot del dejavnosti v skladu s
predpisi, |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· trgovske
(v delih naselij, ki so strnjena ob regionalni cesti R2-440) in
druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z
avtomehaničnimi in podobnimi proizvodnimi delavnicami iz skupine
industrijskih stavb do velikosti 500 m2, vse pod pogojem, da ne
presegajo mejnih ravni hrupa, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
nestanovanjske stavbe, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· -
energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah
objektov sončne elektrarne in |
· kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture, z oznako
PNRP PC, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih
pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna
dela in odstranitev prometne infrastrukture in naprav ter
objektov iz Priloge 1 ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje
in odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in
elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske
javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture
oziroma, in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(3) V EUP NU 4 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
opredeljene kot druge zelene površine, z oznako PNRP ZD,
dopustni posegi za objekte: |
· gradbeni
inženirski objekti namenjenih
dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih
prostorskih možnosti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave
in regulacijske linije. Objekte se locira vzdolž cestne gradbene
linije obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto
oz. skladno z vzorcem pozidave. V kolikor obstoječa zazidava ne
zagotavlja prometne varnosti, se novi objekti lahko locirajo v
gradbeno linijo obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost
parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v
notranjosti še ni vzpostavljena ali je globlja od 10 m, se
novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo
vse naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti
utemeljena v projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi
lega obstoječih objektov. |
(2) Kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne
objekte se locira v notranjost parcele. Novi kmetijski objekti
za proizvodnjo (hlevi, predelava,...) ter gnojne jame, gnojišča
in silosi morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih
objektov. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih
kmetijskih objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim
bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. V notranjost parcele
se lahko gradijo tudi servisni, proizvodni objekti, objekti za
dopolnilne dejavnosti na kmetiji in stavbe za storitvene
dejavnosti. |
(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo
pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost
parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske
javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem
zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih
parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki
od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost novih objektov se prilagodi parceli in predpisanim
odmikom. Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M.
Višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov se prilagodi
namenu, višji so lahko tudi stanovanjski objekti, če to dopušča
višinska zasnova okoliških objektov. Višje zasnovani
stanovanjski objekti ne smejo presegati višinskega gabarita
okoliških objektov in same silhuete naselja. Sprememba višine
mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna
plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je
višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom. |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna ali lomljena
na ključ. Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko se
kombinirajo z lesom. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na
zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti
oblikovani skladno z osnovnim objektom. |
(2) Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice, v naklonu od
35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, v
opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne
tipologije gradnje pretežno opečne ali krite s slamo. Smeri
slemen so praviloma vzporedne s cesto. Štirikapne strehe v
naklonu od 25 do 35 stopinj so dopustne na območju obstoječih
štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete
obstoječe tipologije pozidave. Ravne in enokapne strehe so možne
na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta
dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha,
ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se
upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu
objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni
so možne na prizidkih k stanovanjskemu objektu, na enostavnih in
nezahtevnih objektih ter na nestanovanjskih objektih, razen na
kmetijskih objektih, kjer so strehe dvokapne v naklonu od 12 do
45 stopinj. Ravni deli streh in vkopani objekti so lahko
ozelenjeni. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Za
zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. V okolici
kmečkih gospodarstev se sadi tudi visokodebelno sadno drevje. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in
podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni strani, in mora biti
postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni
cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev
ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in
okrasne betonske ograje. Praviloma se postavljajo lesene,
kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri
(zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadi
se lahko živo mejo. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje
pravokotna tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko
sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Za samostojne
stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od
18 m. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne
odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo
biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost, ki so predpisana v 30. členu
tega odloka. |
|
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP NU 4 je objekt kulturne dediščine EŠD 26049 – Nuskova
– Mekiševa kašča. Varujejo se gabariti, zunanja podoba in
materiali gradnje. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in
njeno vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(2) V EUP SJ 3 in RO 5, ki se nahaja (delno ali v celoti) na
poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Za
vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi
predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa
omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se
ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme
poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost
sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak poseg
na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(3) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V
vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, se
le te ohranja in obnavlja, če pa to ni mogoče pa je potrebno
prizadeta drevesa nadomestiti. Odstranjena ali odmrla drevesa se
nadomesti z nadomestno zasaditvijo krajevno značilnih
visokodebelnih sadnih dreves. Posebej se upoštevajo določila 32.
člena. |
(4) Na delu EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se
upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(5) V EUP SJ 3 se upošteva, da se nahaja na območju HMO. |
(6) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
18. člen |
(gospodarska cona) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP SJ 8, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja
gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako PNRP
IG, so dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe v sklopu dovoljenih objektov, |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih
servisov), |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· industrijske
stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo
območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in
kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so
dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
|
b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske linije, lego
obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se
locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovozno
cesto. |
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5,0 m.
Odmiki morajo biti taki, da omogočajo normalno vzdrževanje
objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogočajo
intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo požarno
varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjih objektih.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi
možnost umestitve gospodarske javne infrastrukture in njihovih
priključkov na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali
poti je 4,0 m in so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s
tem soglaša upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. |
|
c) Pogoji glede velikosti |
|
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na
ustrezni prosti površini v velikosti, ki jo dopušča faktor
zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. V tej EUP višina novih
objektov ne sme presegati obstoječih proizvodnih objektov nad
urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode. |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Oblika in
obdelava enostavnih in nezahtevnih objektov se podredi osnovnemu
objektu. |
(2) Strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali
ravne s poljubno kritino v opečni, sivi ali rjavi barvi. Ravne
strehe so lahko ozelenjene. |
(3) Fasade so v svetlih ali zemeljskih barv, lahko se jih obdela
z različnimi materiali. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta.
Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedena znotraj
kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in
delih, ki so vizualno izpostavljeni. |
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in
podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in
ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne
zasnove ter tipologije zazidave. Gradbena parcela je lahko
sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) V EUP, ki se nahaja na erozijskih območjih, se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
19. člen |
(rekreacijska cona v občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP SJ 15, ki je območje športnih površin, namenjeno za
igrišča in športne objekte, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi
za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· stavbe
za šport, klubski objekti, tribuna, slačilnica s sanitarije,
garderobe in skupni prostori ter spremljajoči objekti, kampi,
šotorišča kot del dejavnosti v skladu z predpisi, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo
območja, |
· samostojni
sanitarni prostori, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· -
energetski objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah
objektov sončne |
· elektrarne
in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) V EUP SJ 15 so na območju zelenih površin, ki so namenjene
športu in rekreaciji na prostem, z oznako PNRP ZS, dopustni
posegi: |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini, v
velikosti, da so zagotovljene požarne zahteve. Oblika objektov
je poljubna, streha v naklonu, enokapna ali ravna, kritina v
opečni, sivi ali rjavi barvi. Etažnost objekta je do P+1 ali do
P+M nad urejenim terenom. Tribune in ostala oprema se oblikovno
in višinsko prilagodijo namenu. |
(2) Žična oz. transparentna ograja je lahko do višine 2,0 m.
Varovalne ograje (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje,
njihova višina se prilagodi namenu. Ograje, škarpe in podporni
zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če
se tako sporazumeta oba soseda. |
Na strani parcele, ki meji na cesto, mora biti postavljena tako,
da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni
cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev
ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta.
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več
zemljiških parcel. Območje se mora zasaditi z avtohtonim drevjem
in grmovjem, vključi se lahko hortikulturna ureditev skupnih
površin, ureditev utrjenih površin, poti in utrjenih parkirišč. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Na delu EUP, ki se nahaja na erozijskem območju, se
upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
20. člen |
(kmetijsko zemljišče med poselitvenim območjem) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP EU 3 in EU 4 sta območji najboljših in drugih kmetijskih
zemljišč, obdani s stavbnimi zemljišči. Namenjeni sta kmetijski
dejavnosti z oznako PNRP K1 in K2. |
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so
namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe
dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in
odstranitve): |
· na
K1 in K2 naslednji objekti in posegi: |
· agrarne
operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč in nezahtevne
agromelioracije), vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih
zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode), |
· pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek,
žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel
in nadkritje, zaščitna mreža), |
· pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
· raziskovanje
podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega
vira; |
· začasni
objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone,
in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna
za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični
zajčnik), |
· opazovalnica,
to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica), |
· začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
· dostop
do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni
poselitvi, |
· gradbeni
inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi,
daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski
(prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska
omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, |
· rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve občinskih in državnih cest v skladu z
zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
· mala
vetrna elektrarna do največje nazivne moči naprave 11 kVA za
samooskrbo, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35
in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za priključitev
v skladu s predpisom o samooskrbi z električno energijo iz
obnovljivih virov energije. Ob umestitvi se upošteva pogoje iz
32. člena. |
· objekti
iz Priloge 1, ki so dopustni na območjih z oznako PNRP K1 in K2. |
· ostali
posegi: |
· rekreacijske
in turistične poti po obstoječih poteh. |
Pri rekonstrukcijah, vzdrževanjih in odstranitvah (državnih,
občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poteh) se
upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso
opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del
osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše
namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja
prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah "Prikaz
območij EUP in gospodarske javne infrastrukture" ali evidentne
iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji
občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi
ceste/poti. |
(3) Obdelava kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne
ogroža sosednje parcele ali nepremičnine na njej. Kakršen koli
drugi poseg na sosednje zemljišče je možen le v soglasju z
lastnikom sosednjega zemljišča. |
(4) Na kmetijska zemljišča se gnojevka in gnojnica razvažata v
skladu z predpisom o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil
v tla, prepovedano je izvajati druge kmetijske dejavnosti, ki bi
ogrožale zdravje ljudi. |
(5) Prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh
površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter agrarne
operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za
intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se
ohranja varovane habitatne tipe ali pa se zanje pridobi
naravovarstveno soglasje. |
(6) Za EUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo še
pogoji iz 34. člena tega odloka. |
|
b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase
potekajo po kmetijskih zemljiščih, ki se izvajajo v zemeljski
izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč, se izvaja pod pogojem, da poteka infrastruktura čim
bolj v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po
možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po
izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne
kmetijsko - gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši,
zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje. |
(2) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne
namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je
možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta ali pod
pogoji kot dopušča zakonodaja. |
(2) Za EUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo
tudi pogoji iz 34. člena tega odloka. |
(3) EUP EU 4, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem
območju, se za vsak poseg iz točke a) tega člena preveri
poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe
v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali
povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih
območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(4) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(5) Na delu EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se
upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(6) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
č) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
21. člen |
(podeželska naselja in zaselki) |
|
a) Pogoji glede namembnosti območja: |
|
(1) V EUP in pEUP OC 1, SE 1, SE 3, SE 4, SE 8, SE 10, SE 11, SO
1, SO 2, SO 3, KR 1, FI 1, FI 1/4, FI 4, RP 1, RP 4, RP 6, RP 8,
PE 1, PE 2, PE 3, PE 4, PE 5, PE 7, VE 1, VE 2, VE 5, SJ 1, SJ
2, RO 1, RO 2, NU 1 in NU 6 so na območjih stavbnih zemljišč, ki
so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za
objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· enostanovanjske
stavbe (razen vil, počitniških in vrstnih hiš), v EUP RP 8, PE 5
enostanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš), |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe lahko s kampi, šotorišča kot del dejavnosti, v skladu s
predpisi, |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· trgovske
stavbe do 400 m2 le v EUP RP 1, PE 1, PE 7, VE 1, FI 1, SE1, KR
1 in OC 1, večje kot 400 m2 pa v delih naselij, ki so strnjena
ob regionalni cesti R2-440 in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in podobnimi proizvodnimi
objekti iz skupine industrijskih stavb do velikosti 500 m2, pod
pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice le v EUP SE 1,
SO 3, KR 1, RO 1, NU 1, FI 1, FI 4, PE 1, PE 3 in RP 1), |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter njihovi spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(2) V EUP OC 1, SE 3, SE 10, KR 1,
FI 1 in PE
7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih
dejavnosti, z oznako PNRP CU, dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe (lahko
v kombinaciji s stanovanji): |
· trgovske
stavbe do 400 m2, večje le ob regionalni cesti R2-440 in stavbe
za storitvene dejavnosti, razen avtomehaničnih delavnic, |
· gostinske
stavbe lahko s kampi, šotorišči kot del dejavnosti ter tudi
kampi, šotorišča na območju šole in vrtca v skladu z predpisi, |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijske, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· -
energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne
elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(3) V EUP OC 1, SE
8, SO 2, KR 1, FI 1, RP
1, RP 4, PE 2, PE 7, VE 1 in VE 5 so na območju stavbnih
zemljišč, ki so namenjena centralnim dejavnostim, z oznako PNRP
CD (vaško-gasilski domovi, cerkve, kapele, poslovni objekti,
ipd.), dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· poslovne
in upravne stavbe, |
· trgovske
in storitvene dejavnosti, |
· gostinske
stavbe lahko s kampi, šotorišči kot del dejavnosti, kampi,
šotorišča tudi na območju šole in vrtca, v skladu z predpisi, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja in javni namen, |
· druge
nestanovanjske stavbe, vključno z župniščem, razen kmetijskih, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov,
odlagališč), |
· -
energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne
elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
(4) V EUP PE 7 na območjih športnih površin, ki so namenjene za
rekreacijska območja in športne objekte, z oznako PNRP BC, so
dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· športne
stavbe, klubski objekt, tribuna, slačilnica s sanitarijami,
garderobe in skupni prostori, ipd. z vsemi spremljajočimi
objekti, kampi, šotorišča v skladu z predpisi, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen kmetijske, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(5) Na območju prometne infrastrukture, ki so del druge namenske
rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in
PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih
pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in
tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture in naprav ter
objektov iz Priloge 1 podzemnih in nadzemnih komunalnih in
elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske
javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture
oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(6) V EUP OC 1, SO 1 in SO 3 so na območjih vodnih zemljišč z
oznako PNRP VC, in na območjih vodnih zemljišč, ki so del druge
namenske rabe in območjih vodne infrastrukture ter na priobalnih
zemljiščih, poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi
(gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
· gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
· gradnja
objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih
zakonih, |
· ukrepi,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
· ukrepi,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
· gradnja
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču
(npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
· gradnja
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
· gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
· -
objekti iz Priloge 1. |
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja,
če: |
· se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost, |
· se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
· je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
· se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
· to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
· se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(7) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi
posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih
zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili
obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne
snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali
odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje
odpadkov. |
(8) Za EUP OC 1 in SE 8, na območju kmetijskih zemljišč (K1 in
K2), veljajo pogoji iz 20. člena tega odloka. |
(9) V EUP SO 1, SO 2, SO 3, KR 1, PE 4, VE 1 in NU 6, na območju
stavbnih zemljišč, ki so opredeljene kot druge zelene površine,
z oznako PNRP ZD, so dopustni posegi za objekte: |
· gradbeni
inženirski objekti, namenjeni dejavnosti na območju ali kot
povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov), kampi, šotorišča v skladu z predpisi, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(10) Ne glede na določila prvega odstavka a) točke tega
člena so v pEUP urejanja FI 1/1, FI 1/2 in FI 1/3, na območjih
stavbnih zemljišč, ki so območja podeželskih naselij, z oznako
PNRP SK, namenjena kmetijski proizvodnji, dopustni posegi za
objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· poslovne
in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske
dejavnosti, |
· skladišča
za kmetijske namene, |
· nestanovanjske
kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
· energetski
objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne elektrarne in
kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(11) V območju EUP SO 1 so na območju okoljske infrastrukture,
namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja
oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih
voda, z oznako PNRP O, dopustne gradnje, rekonstrukcije,
odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav,
vodohranov, črpališč in drugih objektov vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša
delovanje in poveča kapaciteta naprave ter gradnja vseh vrst
gradbenih inženirskih objektov. Na območju okoljske
infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti
in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi krajevno
značilna vegetacija. Območja se lahko ogradijo z ograjo višine
do 2 m. |
|
(b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave
in regulacijske linije. Stanovanjske in druge objekte se locira
vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov, z daljšo
stranico vzporedno s cesto oz. skladno z vzorcem pozidave. V
kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti se
novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih
objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m.
V primeru, da gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena
ali je globlja od 10 m, se novogradnje umešča v 10 m odmiku od
ceste in temu vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa
navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni
dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih
objektov. |
(2) Nove kmetijske objekte ter kmetijske nezahtevne in enostavne
objekte se locira v notranjost parcele. V
primeru gradnje samostojnega kmetijskega objekta, brez
stanovanjskih delov, se ti ne postavljajo v obcestno gradbeno
linijo, pač pa prav tako v notranjost parcele v 20 m odmiku od
ceste, kar ne velja za zidanice in vinske kleti. Le te se umešča
v gradbeno linijo ali v predpisanih odmikih od cest. Ne
glede na prejšnje določbe se v pEUP FI 1/1 lahko kmetijski
objekti ter tudi nezahtevni in enostavni kmetijski objekti
postavijo v obcestno gradbeno linijo. Kmetijski objekti (hlevi,
predelava,...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti
najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. Ventilacijske
odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih ne smejo
biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali
sosednjem dvorišču. V notranjost parcele se lahko umeščajo
servisni, obrtni objekti in stavbe za storitvene dejavnosti. |
(3) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo
pozidavo sosednjih parcel, omogoča intervencijo v notranjost
parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske
javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem
zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih
parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki
od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča
velikost parcele in odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina
stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M, višina
nestanovanjskih in kmetijskih objektov se prilagodi namenu,
vendar ne smejo bistveno izstopati iz višinskega gabarita
naselja ali predstavljati novo veduto v prostoru. Objekti
namenjeni centralnim dejavnostim so lahko višji, če to dopušča
višinska zasnova okoliških objektov. Sprememba višine mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni objekti
in zvoniki ob vežicah ali gasilskih domovih so lahko višji. Pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Stropna
plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je
višje, je možna ena etaža manj nad terenom. |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena.
Kvadratni tlorisi so lahko pri objektih namenjenih centralnim
dejavnostim. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice, z
nakloni od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši
stranici, objekti v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih
tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne ali krite s
slamo. Štirikapne strehe so možne na objektih centralnih
dejavnost v naklonu od 25 do 35 stopinj. Štirikapne strehe na
območjih individualne zazidave, v naklonu od 25 do 35 stopinj,
so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih
zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije
pozidave. Ravne in enokapne strehe so možne tudi na
stanovanjskih objektih pod pogojem, da je min. 2/3 objekta
dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha,
ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. To razmerje se
upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu
objektu. Enokapne in ravne strehe oz. strehe z manjšimi nakloni
so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na
enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih ter na večjih in
širših nestanovanjskih objektih. Ravni deli streh so lahko
ozelenjeni. |
(2) Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko so kombinirane
z lesom. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških
parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno
skladni z osnovnim objektom. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del
parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. V okolici kmečkih
gospodarstev se predvsem na območjih, ki mejijo na odprto
krajino, sadi visokodebelno sadno drevje. Za ostalo zasaditev se
uporablja avtohtono vegetacijo. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in
podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,20 m ob cestni – vhodni strani ter mora biti
postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira prometa po
javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za
postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv,
zidovi in okrasne betonske ograje. Postavljajo se lesene,
kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri
(zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadijo
se lahko žive meje. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje tipologija
zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več
zemljiških parcel. Za samostojne stanovanjske objekte širina
novih parcel ne sme biti manjša od 18 m. Nove parcele so
pravokotne na cesto, podolgovate z ožjo stranico ob cesti. Vsaka
parcela mora imeti varen dostop na javno cesto. Dostopi morajo
biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP veljajo naslednje usmeritve: |
· v
EUP SE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26047 – Zaselek Na
grebenu (Ocinje), |
· v
EUP SE 3 je objekt kulturne dediščine EŠD 6867 – Mlin Serdica 10
(Serdica), |
· v
EUP SO 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26048 – Gasilski dom
(Sotina), |
· v
EUP KR 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 12287 – Kapela
(Kramarovci), |
· v
EUP FI 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 12284 – Kapelica
(Fikšinci), EŠD 26045 - Domačija Gaber (Fikšinci) in EŠD 3047 –
Cerkev Marije Snežne, |
· v
EUP RP 1 so objekti kulturne dediščine EŠD 3227 – Kapela Srce
Jezusovega (Ropoča), EŠD 26038 – Domačija Marič (Ropoča), |
· v
EUP PE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 26041 – Domačija
Pertoča 24 (Pertoča) in EŠD 6866 – Mlin in žaga Pertoča 6
(Pertoča). Varuje se spomenik v celoti. |
· v
EUP VE 1 je objekt kulturne dediščine EŠD 26044 – Zaselek Pusta
(Večeslavci), |
· v
EUP VE 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 26043 – Domačija
Večeslavci 39, |
· v
EUP VE 5 je objekt kulturne dediščine EŠD 3228 – Kapela
(Večeslavci). Varujejo se gabariti, zunanja podoba in materiali
gradnje, |
· v
EUP PE 7 je objekt kulturne dediščine EŠD 3225 – Cerkev sv.
Helene (Pertoča). Varuje se zunanja podoba cerkve, ambient in
njena podoba v širšem prostoru. Varuje se tudi notranjost cerkve
in inventar. |
(2) Okolica kmetijskih objektov v pEUP FI 1/3 se mora ustrezno
urediti. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo
vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(3) V EUP SE 3, SE 4, RP 4, PE 4, PE 5, VE 5 in SJ 2, ki se
nahajajo delno ali v celoti v poplavnem območju, je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Za vsak poseg se preveri
poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe
v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali
povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih
območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(4) V EUP in pEUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot
in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
V EUP SE 3, SO 1, RP 4, PE 4 in PE 5 so evidentirane naravne
vrednote, zato se pri načrtovanju posegov v njihov prostor in v
bližino upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravne vrednote. V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega
omrežja v SO 1, OC 1 in SO 3 se naj ob rekonstrukciji
vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako
drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Pred
rekonstrukcijo ceste naj investitor preveri črne točke povozov
dvoživk na predmetnem odseku ceste in ZRSVN zaprosi za
usmeritve. |
(5) Zaradi varovanja netopirjev se morajo pred začetkom
izvajanja vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na objektih v
EUP FI 1 in PE 7 izvajalci posvetovati z območno službo za
varovanje narave. Izvajanje del je potrebno prilagoditi
življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne
odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše
od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne
osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo
vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere
izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z
vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v
največji možni meri ohranja drevesna in grmovnata vegetacija. |
(6) V vseh EUP in pEUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne
sadovnjake, se le te ohranja in obnavlja, če pa to ni mogoče pa
je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Odstranjena ali
odmrla drevesa se nadomesti z nadomestno zasaditvijo krajevno
značilnih visokodebelnih sadnih dreves. V delu pEUP FI 1/1, ki
meji na odprto krajino, kjer ni predvidena gradnja objektov, se
kosi 2x letno. V pEUP FI 1/2 se na parceli ali v neposredni
bližini naj zasadi visokodebelni sadovnjak, ki je bil uničen z
razširitvijo kmetije. Na zahodnem delu parc. št. 458/3 k.o.
Fikšinci v pEUP FI 1/3 ohranja in po potrebi obnavlja
visokodebelni sadovnjak. V pEUP FI 1/4 se na JV delu naj
ohranja habitate kvalifikacijskih vrst in po potrebi obnavlja
obstoječa mejica. V tej pEUP se odstranjena ali odmrla drevesa
nadomesti z nadometno zasaditvijo krajevno značilnih avtohtonih
grmov in dreves. Posebej se upoštevajo določila 32. člena. |
(7) V EUP in pEUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se
upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(8) V EUP KR 1, PE 4, PE 5, VE 2 in VE 5 se upošteva, da se
nahajajo na območju izvedenih hidromelioracij. |
(9) Za EUP in pEUP veljajo še pogoji iz 6.0 poglavja tega
odloka. |
|
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP in pEUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
22. člen |
(rekreacijske površine - igrišča) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP SE 6, SE 12, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5, PE 9, VE 4, SJ 21
in RO 13 so na območjih športnih površin, ki so namenjene za
rekreacijska območja in športne objekte, z oznako PNRP BC,
dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· stavbe
za šport, klubski/društveni objekti, tribune, slačilnica s
sanitarijami, garderobe in skupni prostori, točilnice in drugimi
spremljajočimi objekti, v SJ 21 le lovski dom ter v vseh tudi
kampi, šotorišča, kot del dejavnosti, v skladu s predpisi, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen kmetijske, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) V EUP SE 6, SE 12, SO 5, KR 2, FI 3, RP 5 in VE 4 so na
območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji
na prostem, z oznako PNRP ZS, dopustni posegi za objekte: |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, kampi, šotorišča v skladu z predpisi, |
· energetski
objekti - na strehah objektov sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(3) V EUP RP 5, ki je namenjena za turistične dejavnosti, z
oznako PNRP BT, so dopustni posegi: |
· stanovanjske
stavbe: |
· počitniške
hiše, kampi, šotorišča v skladu z predpisi, |
· nestanovanjske
stavbe: |
· upravne,
pisarniške, trgovske, turistične stavbe (namenjene izključno
turistični ponudbi), |
· gostinske
stavbe (rezen hotelov), kampi, šotorišča, kot del dejavnosti v
skladu z predpisi, |
· stavbe
za šport in drugi spremljajoči objekti, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo
območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi terspremljajočimi objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti - kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in |
· kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(4) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča
vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in
naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
|
(5) Za EUP SE 12 in RO 13, na območju kmetijskih zemljišč (K1 in
K2), veljajo pogoji iz 20. člena tega odloka. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika
objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina v
opečni, rjavi ali sivi barvi, turistični objekti lahko kriti s
slamo. Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi do P+M
in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Ravni deli streh
so lahko ozelenjeni. Fasade so svetlih, zemeljskih barv, lahko
so lesene (brune so prepovedane). |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje
mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
(3) Ograja ob parcelni meji je lahko višine 1,2 m, varovalne
ograje (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova
višina se prilagodi namenu. Ograje, škarpe in podporni zidovi
morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Na strani parcele, ki meji na cesto mora
biti postavljena tako, da ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah omogoča preglednost in ne ovira
prometa po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je
za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več
zemljiških parcel. Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih
površin, poti in utrjenih parkirišč. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
(1) Na delu EUP SE 6, RP 5 in VE 4, ki se nahajajo, delno ali v
celoti, v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih
objektov. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in
po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki
določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi
posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem
se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem
voda. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno
pridobiti vodno soglasje. |
(2) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na
območju EUP SO 5 se ob potoku ohranja lesno obrežno zarast. |
(3) Znotraj območja urejanja v EUP PE 9, se na vzhodni strani
vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča
proti gozdnim površinam prepusti zaraščanju s ciljem
vzpostavitve gozdnega roba. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato
urejenem odlagališču. Pohodne ali povezovalne površine naj bodo
izdelane iz naravnih materialov (pesek, sekanci, les...).
Gradbeni poseg (npr: izkop ali odstranitev dreves) je potrebno
izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic. Pri izvedbi
izkopnih del se posebno pozornost nameni ohranjanju posameznih
dreves na območju, ki se jih zaščiti pred poškodbami. Morebitno
poškodovano ali uničeno drevje se nadomesti z zasaditvijo
avtohtonih drevesnih vrst v sklopu ureditvenega prostora. V času
gradbenih del se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno
močjo. Upošteva se časovne omejitve glede njihove uporabe
(predvsem uporaba v dnevnem času). Elementi javne razsvetljave
morajo biti postavljeni skladno s predpisi. V kolikor bo
infrastruktura (skakalnica, sankališče, smučišče, ipd.) delovala
tudi v večernih urah, naj se čas delovanja prilagodi (do največ
22 ure). Za odvajanje padavinske in kanalizacijske odpadne vodi
se uredi ustrezno infrastrukturo. Morebitna gradnja
spremljevalnih/servisnih objektov se načrtuje v primernem odmiku
od gozdnega roba. Za zunanje ureditve naj se prednostno
uporablja avtohton gradbeni material (npr: les, kamen). Zelene
površine v okolici objektov naj se uredi z zasaditvijo
avtohtonega vegetacijskega pokrova. Za posege je potrebno
pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega organa. |
(4) Ob ureditvi dostopne poti do EUP PE 9 se upoštevajo
naslednji ukrepi: |
· posek
in druga hrupnejša dela se izvede izven glavne gnezditvene
sezone na območju, ki je od maja do julija, |
· okolica
(vključno z ograjevanjem) se ureja upoštevajoč tipični panonski
značaj prostora, |
· morebitno
poškodovano ali uničeno drevje se nadomesti z zasaditvijo
avtohtonih drevesnih vrst v sklopu ureditvenega prostora, |
· dovozne
ceste in parkirišča se ne osvetljuje, |
· odpadne
vode iz parkirnih površin naj se odvajajo v vodotesne greznice, |
· za
posege je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje
pristojnega organa. |
(5) Ob ureditvi parkirišča v EUP SO 5 se upoštevajo naslednji
ukrepi: |
· območje
parkirišča se ne osvetljuje, |
· obrežni
pas vodotoka se ohranja v svoji celovitosti, naravni sestavi in
geomorfološki zgradbi, |
· ureditve
in dejavnosti na območju ne smejo ogroziti ali preprečiti
naravnih procesov, |
· obrežno
zarast (5 m pas ob vodotoku) je potrebno v času gradnje in
obratovanja parkirišča ohranjati. |
(6) Na delu EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se
upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(7) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka |
|
23. člen |
(območja pokopališč) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP OC 2, SE 7, SO 4, SO 9, KR 4, FI 2, PE 8, VE 3, SJ 10,
RO 9 in NU 5 so na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene
površine, namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako PNRP
ZK, dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· stavbe
za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in
spremljajoči servisni objekti, pod pogojem, da se funkcionalno
navezujejo na obstoječi objekt oz. na območje opredeljeno z
oznako PNRP CD, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo
območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· gradnja
gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na
območju ali če gre za povezovalne vode. Slednji pod pogojem, da
potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali
predvidenih grobnih polj. |
· pokopališča, |
· žarni
zid, spomeniki, parkovna ureditev in oprema, |
· energetski
objekti za oskrbo objekta - kotlovnice, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na območju stavbnih zemljišč, ki so zemljišča drugih
centralnih dejavnosti, s PNRP CD, je poleg vseh objektov iz
prvega odstavka tega člena dopustna še izvedba gradbenih in
drugih del, ki obsega posege za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· stavbe
za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in
spremljajoči servisni objekti. Če služijo potrebam pokopališča
so dopustne tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni del
dejavnosti v območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti
skladne z namembnostjo območja ter sanitarni prostori, ki
služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki so skladne z namembnostjo
območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· gradnja
gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na
območju ali če gre za povezovalne vode, slednji pod pogojem, da
potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali
predvidenih grobnih polj, |
· pokopališča,
žarni zid, spomeniki, parkovna ureditev in oprema, |
· -
energetski objekti za oskrbo objekta - kotlovnice, na strehah
objektov sončne elektrarne in |
· kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(3) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC, ki so namenjene za promet in pripadajočih varovalnih
pasovih z oznako PNRP PC in PO, je dopustna gradnja,
rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometne
infrastrukture in naprav ter objektov iz Priloge 1, podzemnih
in nadzemnih komunalnih in elektroenergetskih objektov in
omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so
dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na
ustrezni prosti površini. Odmik od parcelne meje mora biti 4,0 m
ali manj, če soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Dopustne so
enokapne, ravne strehe ter dvokapne strehe. Vežice in ostali
objekti so pritlični (P), sakralni objekti se po višini
prilagodijo namenu. Fasade so svetlih, zemeljskih barv. |
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi
tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na
objekte ali območja. |
|
c) Ureditev parcele |
|
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih,
površin, poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi
avtohtono vegetacijo. Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se
izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine
1,8 m. Škarpe in podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj
parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. |
(2) Vsaka dejavnost mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP OC 2 je objekt kulturne dediščine EŠD 6848 Ocinje –
Zvonik. Varuje se zvonik v celoti. Vse posege v EUP OC 2 se
izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
(2) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V EUP
SJ 10 se območje parkirišča naj ne osvetljuje. |
(3) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(4) Za vse EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
24. člen |
(kmetijska proizvodna območja) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP OC 3, OC 4 in KR 3 so na območjih stavbnih zemljišč,
ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za
kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, dopustni posegi za
objekte: |
· nestanovanjske
stavbe: |
· poslovne
in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji oz. predelavi
kmetijskih pridelkov oz. proizvodov, |
· skladišča
za kmetijske namene, |
· nestanovanjske
kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, |
· -
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
· -
energetski objekti - kotlovnice, na strehah objektov sončne
elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri umeščanju nekmetijskih objektov se upošteva regulacijske
linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove
objekte se čim bolj locira vzporedno z obstoječimi objekti in
vzporedno z dovoznimi potmi. Obstoječe objekte na teh območjih
se lahko rekonstruira, vzdržuje in spremeni namembnost v
obstoječih odmikih. V kolikor se obstoječi objekti odstranijo se
novi gradijo v 20 m odmiku od ceste. Kmetijski objekti (hlevi,
predelava, ...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi morajo biti
najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov in se umeščajo
v notranjost parcele. Ventilacijske odprtine in okna na
proizvodnih kmetijskih objektih (če povzročajo smrad, prah in
hrup) ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim
prostorom ali sosednjemu dvorišču. |
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 5,0 m, lahko je
manj, če s tem soglaša sosed in ne ruši vzpostavljenega sistema
pozidave, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki objektov in naprav od
sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo
normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih
parcel, omogočajo intervencijo v notranjost parcele in
zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v
sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne
infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču,
ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od
lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so
lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec
ceste. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Višji
kmetijski objekti morajo biti izdatno obsajeni z avtohtono
visokodebelno drevnino. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna. |
|
c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
|
(1) Višina nekmetijskih objektov je največ P+1 nad urejenim
terenom, višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar
ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru. Objekti so
lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. |
(2) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna. Kmetijski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na nekmetijskih
objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno
kritino. Strehe na kmetijskih objektih so enakostranične
dvokapnice v naklonu od 12 do 45 stopinj, s smerjo slemena po
daljši stranici objekta in s kritino opečne, sive ali rjave
barve. Fasade so pastelnih, neizstopajočih barv, lahko so
obdelane z različnimi materiali. Strehe na enostavnih in
nezahtevnih objektih so lahko enokapne ali dvokapne z manjšim
naklonom od prepisanega. Pri vkopanih objektih je streha lahko
ozelenjena. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograje, škarpe in
podporni zidovi morajo biti postavljeni znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in
ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
|
č) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od
namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in
tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka dejavnost mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Pri vseh vhodih in uvozih v EUP, kjer se izvaja reja živine,
morajo biti urejene dezinfekcijske bariere v skladu s predpisi. |
(2) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
25 . člen |
(območje počitniških hišic/vinskih kleti) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP SE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine
počitniških hišic, namenjene začasnemu bivanju in gospodarski
vinogradniški dejavnosti, z oznako PNRP SP, dopustni posegi za
objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· počitniške
stavbe, |
· nestanovanjske
stavbe: |
· gostinske
stavbe – in sicer le vinotoči, kmečki turizem, kampi, šotorišča
v skladu z predpisi, |
· kleti,
vinske kleti, zidanice in pripadajoči objekti, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje v skladu z namembnostjo območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti – kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC in PO, ki so namenjena za promet in pripadajočim
varovalnim pasovom, je dopustna gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture
in naprav ter objekti iz Priloge 1, podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
|
b) Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave
in regulacijske linije. Objekte se locira pravokotno na cestno
gradbeno mejo, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Ostale
objekte se smiselno umesti na parcelo z upoštevanjem odmikov in
ostalih pogojev tega člena. |
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo
pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost
parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev
bivanja v sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske
javne infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem
zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih
parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki
od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
|
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se lahko povečajo,
je največ 80 m2 tlorisne površine, razen pri
vinotočih in turističnih objektih, kjer velikost lahko znaša do
100 m2 tlorisne površine, če to dopušča velikost
parcele in odmiki od sosednih meja. Širina ožje stranice objekta
ne sme presegati 7,0 m. Višina objektov je do K+P+M. Stropna
plošča kleti je 30 cm nad ali v nivoju s terenom, v kolikor je
višje, je možna gradnja ene etaže manj nad terenom. |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
|
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic
1:1,5 ali 1:2 in je lahko lomljena v L ali U. Strehe so
enakostranične dvokapnice, v naklonu od 40 do 45 stopinj z
opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne,
manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so
manjši od osnovnega objekta ter na enostavnih, nezahtevnih in
ostalih pomožnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in
obdelani podobno kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z
daljšo stranico strešine. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. |
(2) Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene
simetrično. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah,
talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti
pravokotne. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri
zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem
visokodebelno sadno drevje. Pri umeščanju objektov na
zemljiščih, ki so kvalifikacijski habitati, se v največji možni
meri ohranjajo travniške površine. Teh ni dopustno nasipavati
ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere,
uporaba pesticidov in umetnih gnojil pri vzdrževanju travniških
površin ni dopustna. Objekte se umešča tako, da se v največji
možni meri ohranijo visokodebelni sadovnjaki. |
(4) Ograje na območju počitniških hiš niso dovoljenje. Zasadi se
lahko avtohtona živa meja, višine do 1,2 m. |
(5) Urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območje. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna
tipologija zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz
ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela
mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne
ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih
cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V vseh EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(2) V EUP, ki se nahaja na erozijskih območjih, se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(3) Za EUP veljajo še pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
26. člen |
(turistična območja) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V EUP SO 6, SO 10, SO 11, KR 5 in FI 5 so na območju
nekdanjih mejnih prehodov in na območju EUP RP 7, ki so
namenjena za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT, dopustni
posegi za objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· enostanovanjske
stavbe le na območju RP 7, |
· počitniške
hiške, |
· nestanovanjske
stavbe (z
možnostjo bivanja v RP 7): |
· upravne,
pisarniške, trgovske, turistične stavbe (namenjene izključno
turistični ponudbi), |
· gostinske
stavbe lahko s kampi in šotorišči v skladu z predpisi, |
· stavbe
za šport in drugi spremljajoči objekti, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje,
ki so skladne z namembnostjo območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov, |
· energetski
objekti – kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočim
varovalnim pasovom, ki so namenjeni za promet, z oznako PNRP PC,
je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča
vzdrževalna dela prometne infrastrukture in naprav ter objektov
iz Priloge 1 ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in
odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in
elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske
javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture
oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je
manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne
manj kot 1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej
je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem
odmikov. Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej
morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta,
omogočajo pozidavo sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v
notranjost parcele in zagotavljajo požarno varnost ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjih objektih. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
gospodarske javne infrastrukture in njihovih priključkov na
predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih
gradbenih parcel. Odmik od lokalne ceste ali javne poti je 4,0
m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s
tem soglaša upravljavec ceste. |
(2) Oblika objektov je podolžna, lahko lomljena. Fasade so
svetlih in zemeljskih barv. |
(3) Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45
stopinj, kritina sive, rjave ali opečne barve. Strehe so lahko
krite s slamo. V EUP RP 7 opečne in krite s slamo. Na območju
EUP SO 6 so strehe lahko tudi ravne ali enokapne. Enokapne in
ravne strehe oz. strehe z manjšimi nakloni so možne na
prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na enostavnih,
nezahtevnih objektih in pomožnih objektih ter na večjih in
širših nestanovanjskih objektih. V kolikor geomehansko poročilo
dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje
z zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom. Smer slemena je
vzporedna z daljšo stranico strešine. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta.
Turistična območja morajo biti izdatno ozelenjena z avtohtono
drevnino. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni
dopustna. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike
med objekti. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali
več zemljiških parcel. Turistično območje/objekt mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste. Objekte se locira ob cestno
gradbeno mejo, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Priključki
na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi
o javnih cestah. |
(2) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih igrišč
za igre z žogo, utrditev dvorišč in ureditev utrjenih poti ter
utrjenih parkirišč. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 5.0 poglavja tega odloka. |
|
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) V EUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo
ukrepi iz 38. člena odloka. |
(3) Za EUP veljajo pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. |
|
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
3.0. Območja podrobnih prostorskih načrtov |
|
27. člen |
(območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov - OPPN) |
|
1. Predvideni
OPPN |
|
a) Pogoji glede namembnosti območja |
|
(1) V EUP in pEUP SE 9, SE 9/1, SO 7, RP 2, RP 3, PE 6, PE 6/1
in PE 6/2 je predvidena izdelava OPPN. Do uveljavitve le-teh
niso dopustni nobeni posegi razen, če s tem odlokom ni določeno
drugače. |
(2) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih
območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to
izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski
načrt. |
(3) Pri izdelavi OPPN se po posameznih EUP in pEUP upoštevajo
naslednji pogoji glede namembnosti območja: |
· v
EUP in pEUP SE 9, SE 9/1, SO 7, RP 2, RP 3, PE 6, PE 6/1 in PE
6/2 (romski zaselki), ki so namenjene bivanju in spremljajočim
dejavnostim, z oznako PNRP SS, ZS, BC in PC, so dopustne
stanovanjske stavbe, gostinske stavbe, trgovske stavbe in stavbe
za storitvene dejavnosti, stavbe za promet, stavbe splošnega
družbenega pomena in druge nestanovanjske stavbe, poslovne in
upravne stavbe, gradbeni inženirski objekti, pomožni, enostavni
in nezahtevni objekti v skladu z namembnostjo območja, |
· pred
sprejemom OPPN so v EUP in pEUP SE 9, SE 9/1, SO 7, RP 2, RP 3
PE 6, PE 6/1 in PE 6/2 (romski zaselki) na obstoječih gradbenih
parcelah dopustni naslednji posegi: |
· redna
in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter
rekonstrukcije in dozidave obstoječih objektov, pod pogoji
oblikovanja kot to velja za območja z oznako PNRP SS v 16. členu
tega odloka, |
· gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na
obstoječih zazidanih gradbenih parcelah, postavitev začasnih
objektov, ograj, vadbenih objektov in urbane opreme, pod pogoji
kot to velja za območja z oznako PNRP SS v 16. členu tega
odloka, |
· odstranitve
obstoječih objektov, |
· rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov,
gradnje nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih
objektov, rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v
OPPN, |
· gradnja
objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
· do
izdelave OPPN je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna
postavitev začasnih objektov. |
|
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
|
(1) V vseh EUP in pEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN,
se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu
območja. Parcelacija v EUP in pEUP SE 9, SE 9/1, SO 7, RP 2, RP
3, PE 6, PE 6/1 in PE 6/2 je praviloma pravokotna na dovozne
ceste. Oblika novih objektov je podolgovata ali lomljena. Strehe
na stanovanjskih objektov so enakostranične dvokapnice, v
naklonu od 30 do 45 stopinj, z opečno, sivo ali rjavo kritino.
Strehe so lahko v kombinaciji z ravno ali enokapno streho (min.
2/3 enakostranične dvokapnice in max. 1/3 ravne ali enokapne).
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Pogoji
glede velikosti in oblikovanja se ne upoštevajo za obstoječe
objekte. Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine in
ostali nestanovanjski objekti, manjši pomožni, enostavni in
nezahtevni objekti so lahko z manjšim naklonom, ravno ali
enokapno streho. Odmik objekta od parcelne sosednje meje mora
biti 4,0 m. Pogoji glede fasad in ograj so isti kot za ostala
območja s PNRP SS v 16. členu. |
(2) Pri določanju velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov
se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh
objektov. Oblika in obdelava teh objektov se podredi osnovnemu
objektu. Možnost vrste gradnje nezahtevnih in enostavnih
objektov se opredeli v posameznem OPPN. |
(3) Glede na to, da se v nekaterih EUP in pEUP nahajajo
obstoječi objekti, se za njih glede velikosti in oblikovanja
objektov v OPPN določijo novi pogoji. |
|
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Pri načrtovanju v EUP in pEUP PE 6/1, PE 6/2, SE 9/1 se
upoštevajo naslednji ukrepi: |
· Pri
izvedbi del naj se posamezna drevesa na lokaciji zaščiti pred
mehanskimi poškodbami. |
· Gradbene
odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem
odlagališču. |
· Za
zunanje ureditve se prednostno uporablja avtohton gradbeni
material (npr: les, kamen, pesek) |
· Zelene
površine se uredi z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega
pokrova. |
· Večja
in hrupnejša gradbena dela (npr: odstranitev dreves) je potrebno
izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic (posek lesa se
naj izvede v obdobju med 31. oktobrom in 31. decembrom). Posekan
les naj se z območja čim prej pospravi in s tem prepreči, da bi
prišlo do odlaganja jajčec (rogač), ki bi bila kasneje uničena. |
· V
času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno
močjo. Upošteva se časovne omejitve glede njihove uporabe
(predvsem uporaba v dnevnem času). |
· Območje
naselja se proti gozdu dodatno ne osvetljuje. |
|
2. Sprejeti
OPPN |
|
(1) V območju EUP SO 8, z oznako PNRP LN, so zemljišča namenjena
za izkop kamna. Na območju, kjer velja OPPN, se upošteva
prostorske ureditvene pogoje iz Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini (Uradni list RS, št.
54/10, 44/12). Pri načrtovanju posegov v ta prostor in v bližino
območja se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravne vrednote, predvsem njihovo ohranjanje. Upošteva se
omilitvene ukrepe iz Dopolnjenega okoljskega poročila (Geateh
d.o.o., september 2008) in dodatka za varovana območja
(Aquarius, avgust 2008). |
|
(2) Na območju EUP SE 5, kjer velja OPPN, se območje ureja z: |
· Odlokom
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SE 5 (Ur.l.
RS, št. 24/15). |
|
|
4.0. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine |
|
28. člen |
(območja urejanja na območju krajine in razpršene poselitve) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) EUP in pEUP EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU 1/3, EU 1/4, EU 1/5, EU
1/6 in EU 1/7 so območja krajine, namenjena pretežno kmetijski,
gozdarski dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se deli na
najboljša kmetijska zemljišča z oznako PNRP K1, na druga
kmetijska zemljišča z oznako PNRP K2, na gozdna zemljišča z
oznako PNRP G, na vodna zemljišča z oznako PNRP VC, na površine
cest z oznako PNRP PC, na ostale prometne površine z oznako
PNRP PO, na površine območij vodne infrastrukture z oznako PNRP
VI, na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako PNRP A,
na površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako PNRP ZS, na
parkovne površine z oznako PNRP ZP, na druge urejene zelene
površine z oznako PNRP ZD, na območja energetske infrastrukture
z oznako PNRP E in na območja okoljske infrastrukture, z oznako
PNRP O. |
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2,
ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe
dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in
odstranitve): |
· agrarne
operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč in nezahtevne
agromelioracije), vodni zadrževalniki, za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, vključno s sistemi za namakanje kmetijskih
zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje
vode),objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom,
ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na
zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne
presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki
lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
· pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek,
žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel
in nadkritje, zaščitna mreža), |
· pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
· raziskovanje
podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega
vira; |
· -
začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oz. v času
sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih
elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični
kokošnjak, premični zajčnik), |
· opazovalnica,
to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica), |
· začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
· dostop
do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni
poselitvi, |
· gradbeni
inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi,
daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski
(prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska
omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, |
· rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve občinskih in državnih cest v skladu z
zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
· mala
vetrna elektrarna do največje nazivne moči naprave 11 kVA za
samooskrbo, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot
35, in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za
priključitev v skladu s predpisom o samooskrbi z električno
energijo iz obnovljivih virov energije. Ob umestitvi se upošteva
tudi pogoje iz 32. člena. |
|
· objekti
iz Priloge 1 |
· ostali
posegi: |
· rekreacijske
in turistične poti po obstoječih poteh. |
Pri rekonstrukcijah, vzdrževanjih in odstranitvah (državnih,
občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti), se
upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso
opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del
osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše
namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja
prostora ali izvedbenega dela v kartografskih prilogah "Prikaz
območij EUP in gospodarske javne infrastrukture" ali evidentne
iz katastrskih načrtov ali so zavedene v kategorizaciji
občinskih cest ali so površine, ki so po dejanski rabi
ceste/poti. |
(3) Celotna območja EUP in pEUP so v območjih varstva narave. Na
vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja
biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. V vseh
namenskih površinah ter na površinah s kmetijsko namensko rabo
je po obstoječih poteh dopustna ureditev turističnih,
rekreacijskih in učnih poti, kolesarskih stez in območja
opazovalnic za naravovarstvene vsebine v skladu z varstvenimi
zahtevami in soglasju s pristojnimi službami. Za prostorske
ureditve in posege, ki se jih dopušča na vseh površinah v odprti
krajini, na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne
zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske
dejavnosti, naj se umešča tako, da se ohranja varovane habitatne
tipe in pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg
v naravo. |
(4) Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske
operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje
in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja s kmetijskih
zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter
se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v
največji možni meri varuje. |
(5) V EU 1 je predvideno ohranjanje obsega ekstenzivnih travišč
v velikosti oz. obsegu iz leta 2003 (PA koda 38 in 37,
Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko, 2003). Kar
pomeni, da se ohranja sedanje travniške površine (šifra dejanske
rabe 1300 in 1222, Vir: dejanska raba MKO - zajem 2012).
Obstoječe ekstenzivne travnike se ne spreminja v intenzivne
površine, kateri so se v obdobju med 2003 in 2012 zaradi
intenzifikacije kmetijstva naravovarstveno razvrednotili (šifra
dejanske rabe: 1100, 1190, 1211, 1221, Vir: dejanska raba MKO -
zajem 2012) ter so se nadomesti na obstoječih zaraščajočih
površinah (šifra dejanske rabe 1410, Vir: dejanska raba MKO -
zajem 2012). S tem se zagotovi ohranjanje in ponovno
vzpostavitev travniških površin na približno 530 ha. |
(6) Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih
trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v
zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih
koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih
kmetijskih površin, na robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu,
med gozdno mejo in njivo. Po izvedeni gradnji se zemljišče
vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte
se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno
stanje. Na območju EU 1 s PNRP K2, na parceli 128/1 k.o.
Serdica, je možna postavitev objektov za telekomunikacijsko
opremo, za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s
pripadajočimi antenami in postavitev baznih postaj za mobilno
telefonijo. |
(7) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne
namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je
možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta in na način
kot dopušča zakonodaja. |
(8) Za EUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo
tudi pogoji iz 34. člena tega odloka. |
(9) Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za
gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi
(gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste
objektov v velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o
vrstah objektov glede na zahtevnost: |
· vsi
gradbeni inženirski objekti razen
objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter
objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232-čistilne
naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča; |
· objekti
iz Priloge 1, |
· ostali
posegi;
rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in
vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih,
gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi
posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne
in rekreacijske površine, kot so paintbol, adrenalinski park,
ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije. |
(10) Za EUP na območju gozdov (G) veljajo pogoji iz 35. člena
tega odloka. |
(11) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih prometne infrastrukture z oznako
PNRP PC in PO, ki so namenjene za promet in pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča
vzdrževalna dela in odstranitev prometne infrastrukture in
naprav ter objektov iz Priloge 1 podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. Območja parkirišč v EUP EU 1 v k.o. Nuskova se naj ne
osvetljuje. |
(12) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge
namenske rabe, in celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na
območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki
jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi
(gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
· gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture, ter komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo, |
· gradnja
objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih
zakonih, |
· ukrepi,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
· ukrepi,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
· gradnja
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču
(npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
· gradnja
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
· gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter |
· izvajanju
nalog policije, |
· objekti
iz Priloge 1. |
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja,
če: |
· se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost, |
· se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
· je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
· se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
· to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
· se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi
lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali
normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi
pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin,
izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih
materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(13) Na območju okoljske infrastrukture, namenjene za
izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe
prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda,
z oznako PNRP O, so dopustne gradnje, rekonstrukcije,
odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav,
vodohranov, črpališč in drugih objektov, vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša
delovanje in poveča kapaciteta naprave ter gradnja vseh vrst
gradbenih inženirskih objektov za delovanje okoljske
infrastrukture ter objekti iz Priloge 1. Na območju okoljske
infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti
in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo krajevno
značilna vegetacija. Območja se lahko ogradijo z ograjo višine
do 2 m. |
(14) Na območju stavbnih zemljišč, ki so območja
elektroenergetske infrastrukture, z oznako PNRP E, in na katerih
je urejena elektroenergetska infrastruktura, so dopustne
gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje
elektroenergetske in ostale infrastrukture, ki je potrebna za
delovanje in oskrbo elektroenergetske infrastrukture ter objekti
iz Priloge 1. |
(15) Na območju zemljišč z oznako PNRP VI, ki je območje vodne
infrastrukture (visokovodni nasip ob Ledavskem jezeru), niso
dopustni nobeni posegi, razen vzdrževalnih del oz. posegi, ki
jih dopuščajo predpisi o vodah ter objekti iz Priloge 1. |
(16) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako
PNRP A, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in
kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi za
objekte: |
· stanovanjske
stavbe: |
· eno
stanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš), |
· nestanovanjske
stavbe: |
· upravne
in pisarniške stavbe, |
· gostinske
stavbe ter dopolnilne kmetijske dejavnosti, vse lahko s kampi,
šotorišči v skladu z predpisi, |
· trgovske
stavbe (razen nakupovalnih in trgovskih centrov ter
veleblagovnic) in stavbe za storitvene dejavnosti vključno z
avtomehaničnimi delavnicam in drugimi proizvodnimi objekti iz
skupine industrijskih in skladiščnih stavb do velikosti 500 m2,
pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa, |
· stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
skladno z namembnostjo območja ali javni namen, |
· stavbe
splošnega družbenega pomena, |
· druge
nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da
ima potencialni investitor v lasti in obdelavi vinograd), |
· stavbe
za šport in drugi spremljajoči objekti, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov), |
· energetski
objekti – kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(17) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja
graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot
razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter
rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave legalno zgrajenih
objektov, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh
objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali
prostorov za opravljanje novih dejavnosti. Za izvedbo zgoraj
naštetih dopustnih posegov se smiselno uporabljajo prostorsko
izvedbeni pogoji glede na namen objekta, ki je določen z
upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je
določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom
razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
(18) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi
dovoljenj s področja graditve objektov ter za nove enostavne in
nezahtevne objekte, ki niso vključeni v naselje in niso
opredeljeni kot razpršena poselitev, se upoštevajo prostorsko
izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev, z
oznako PNRP A, in sicer glede na namen objekta razpršene
gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo
tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji. |
(19) V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt na območju
razpršene gradnje ni prikazan (kot fundus) v kartografskem
prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3.
"Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma
PNRP", zanj veljajo enaki pogoji kot za prikazane objekte. |
(20) V primeru požara, škodljivega delovanja voda, dotrajanosti
ali podobno se zakonito zgrajenim objektom zunaj poselitvenih
območij (območje razpršene gradnje) dovoli nadomestna gradnja,
vendar pod pogojem,
da se pred začetkom uporabe nadomestnega objekta obstoječi
objekt odstrani. |
(21) Ne glede na določbe šestnajstega odstavka tega člena, so v
pEUP EU 1/7 na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z
oznako PNRP A, dopustni posegi za objekte: |
· nestanovanjske
stavbe za namene: |
· poslovne
in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske
dejavnosti, |
· skladišča
za kmetijske namene, |
· nestanovanjske
kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, |
· druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje v skladu z namembnostjo območja, |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti, potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
· energetski
objekti – kotlovnice za lastne potrebe, na strehah objektov
sončne elektrarne in kolektorji, |
· objekti
iz Priloge 1. |
(22) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in
rekreaciji na prostem, parkom in drugim zelenim površinam z
oznako PNRP ZS, ZP, ZD so dopustni posegi za objekte: |
· gradbeni
inženirski objekti: |
· objekti
prometne infrastrukture, |
· prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter |
· spremljajoči
objekti, |
· drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov) v skladu z |
· namembnostjo
območja, kampi, šotorišča v skladu z predpisi, |
· objekti
iz Priloge 1. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v
območjih razpršene poselitve |
|
(1) Pri gradnji novih objektov v območjih razpršene poselitve se
upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. |
· Stanovanjske
in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in
ostale poslovne in nekmetijske stavbe) se umešča praviloma ob
cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija, če je
izrazita in odmik od kategoriziranih državnih in občinskih cest.
Objekte se locira z daljšo stranico vzporedno s cesto oz.
skladno z vzorcem pozidave. Kmetijski objekti za proizvodnjo
(hlevi, predelava,...) ter gnojne jame, gnojišča in silosi
morajo biti najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih
objektih ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim
prostorom ali sosednjem dvorišču. V notranjost parcele se lahko
gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. |
· Nove
kmetijske, obrtne, proizvodne objekte in skladišča ter njihove
nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v
notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je obstoječa
zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prikazano
in utemeljeno v projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega
dovoljenja. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski
objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi kot samostojni
objekti postavljeni v notranjost parcele. V primeru gradnje
samostojnega kmetijskega objekta, brez stanovanjskih delov, se
ti ne postavljajo v obcestno gradbeno linijo, pač pa prav tako v
notranjost parcele v 20 m odmiku od ceste, kar ne velja za
zidanice in vinske kleti, in v 5 m odmiku od sosednje parcelne
meje. V obcestnih zaselkih razpršene poselitve, z obcestno
gradbeno linijo, se upošteva zaporedni odmik od bližnje parcelne
meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni
strani parcel, ki so pravokotne na cesto oz. sledijo obstoječem
vzorcu pozidave. Določilo zaporednosti pozidave ne velja v
primeru že izgrajenega objekta ali če prostorske možnosti ne
dovoljujejo zahtevane rešitve (teren, obstoječi vzorec pozidave,
naravne razmere (poplave, plazljivost, erozija, ipd.) ali izhaja
iz varstvenih zahtev zaradi varovanja narave, kulturne
dediščine, ipd.). |
· V
zaselkih in območjih razpršene poselitve, kjer gradbena linija
ni izrazita, se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem
tradicionalne zasnove razporeditve objektov, orientacije in lege
obstoječih objektov, osončenosti, odmikov in dostopa ter
terenskih razmer. |
(2) Najmanjši odmik objektov (od najbolj izpostavljenega
njegovega dela) od sosednje parcelne meje je 4,0 m, nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjega
zemljišča najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Odmiki objektov
so lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
in ne ruši vzpostavljenega sistema pozidave, vendar ne manj kot
1,0 m. Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti
tolikšni, da omogočajo vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo
sosednjih parcel, omogočajo intervencijo v notranjost parcele in
zagotavljajo požarno varnost ter ne slabšajo pogojev bivanja v
sosednjem objektu. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve gospodarske javne
infrastrukture in njihovih priključkov na predmetnem zemljišču,
ki se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik od
lokalne ceste ali javne poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so
lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec
ceste. |
(3) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice, v
naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici
objekta, z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo.
Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne
na nezahtevnih in enostavnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in
obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne in enokapne strehe so
možne na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3
objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna
streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice, to razmerje se
upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu
objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno
prevladovati ter slediti morfologiji in tipologiji naselja.
Strehe so lahko tudi ozelenjene. V kolikor geomehansko poročilo
dovoljuje poseg v teren so objekti lahko tudi delno vkopani v
pobočje, z ozelenjeno streho in spojeni z okoliškim reliefom. |
(4) Fasade so v svetlih in zemeljskih barvah, lahko so
kombinirane z lesom. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. |
(5) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del
parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri
zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem
visokodebelno sadno drevje. |
(6) Ograje so dopustne, kadar je potrebno varovanje zemljišča,
objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, ljudi in
ali živali, ki so višine 1,2 m. Možna je tudi postavitev ograj
okrog čistilnih naprav, črpališč, vodohranov in ostalih
infrastrukturnih objektov do višine 2,0 m. Ograje se postavijo
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
Prepovedane so plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in
okrasne betonske ograje. Praviloma se postavljajo lesene,
kovinske in žične ograje, ki se lahko kombinirajo s stebri
(zidanimi, betonskimi ali kovinskimi) in talnim zidcem, zasadi
se lahko živo mejo. |
(7) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna ali lomljena
na ključ. Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah, lahko se
kombinirajo z lesom. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje
okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. Objekti za
lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo
osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim
objektom. |
(8) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade
ni dopustna |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
|
(1) Širina parcele na območju razpršene poselitve, z oznako PNRP
A, mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških
parcel. Za nove samostojne stanovanjske objekte širina parcele
ne sme biti manjša od 18 m. Vsaka samostojna gradbena parcela
mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno
cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih
cestah. |
(2) Posamezna gradbena parcela na območju razpršene poselitve, z
oznako PNRP A, mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki so
predpisana v 30. členu tega odloka. |
|
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
(1) Omrežja gospodarske javne infrastrukture, katerih trase
potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski
izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih
površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v
prvotno stanje. |
(2) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih
koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri
gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki
negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost,
se sanira. |
(3) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno
omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki
jih določi posamezen upravljavec. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še pogoji iz 5.0 poglavja
tega odloka. |
|
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter
varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč |
|
(1) V EUP EU 1 je več enot kulturne dediščine in sicer: |
· EŠD
6760 – Arheološko najdišče Bela cerkev (Ocinje) - varuje se
arheološke plasti in morebitne še ohranjene na površini ne več
vidne strukture. |
· EŠD
6830 – Peršov križ (Večeslavci) – varuje se znamenje v celoti. |
· EŠD
6866 – Mlin in žaga Pertoča 6 (Pertoča), EŠD 6867 – Mlin Serdica
10 (Serdica) - varuje se spomenik v celoti. |
· EŠD
6868 – Dajčev mlin (Sotina) - varuje se mlin v celoti. |
· EŠD
26034 – Domačija Rogašovci 3 (Rogašovci), EŠD 26035 – Domačija
Lang (Serdica), EŠD 26036 – Domačija Buček (Serdica), EŠD 26041
– Domačija Pertoča 24 (Pertoča), EŠD 26042 – Domačija Pertoci
(Pertoča), EŠD 26043 – Domačija Večeslavci 39 (Večeslavci), EŠD
26044 – Zaselek Pusta (Večeslavci), EŠD 26047 – Zaselek Na
grebenu (Ocinje) - varujejo se gabariti, zunanja podoba in
materiali gradnje. |
· Na
naštetih objektih so dopustna le vzdrževalna, sanacijska in
obnovitvena dela v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in
soglasjem. Kakršnokoli gradnjo, poseg in rušitev na zavarovanih
območjih kulturne dediščine določi pristojna kulturnovarstvena
služba. |
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno
območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(3) V EUP EU 1 so naravne vrednote z evidenčno številko: |
|
Zap.št. |
Evidenčna številka naravne vrednote |
Ime naravne vrednote |
Zvrst |
Pomen naravne vrednote |
1. |
2014 |
Ledava |
zool., hidr. |
državni |
2. |
2015 |
Ledavsko jezero |
ekos., bot., zool. |
državni |
3. |
7524 |
Nuskova – slatinski vrelec |
geol., hidr. |
državni |
4. |
7304 |
Pertoča – mokrotni travniki |
zool., bot., ekos. |
državni |
5. |
7531 |
Sotinski breg |
geomorf. |
državni |
6. |
7535 |
Slatinska graba – izvir slatine |
geol., hidr. |
državni |
7. |
7401 |
Pertoča – rastišče narcis |
bot., ekos. |
državni |
|
(4) Na območju hidroloških naravnih vrednot so dopustne le
vodnogospodarske ureditve, ki se izvajajo sonaravno in tako, da
se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminja se količina
vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda,
smer toka, oblika in dno struge vodotoka. Poseg v obrežno
vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja,
pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne
lastnosti naravne vrednote. |
(5) V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja v EUP
EU 1 naj se ob rekonstrukciji vzpostavijo podhodi in ograje za
dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost
zaradi povozov. Pred rekonstrukcijo ceste naj investitor preveri
črne točke povozov dvoživk na predmetnem odseku ceste in ZRSVN
zaprosi za usmeritve. |
(6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na
zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg
ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko
kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih
kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke,
živice, gozdne otoke. |
(7) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju kvalifikacijskih
habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v
kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino
in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(8) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo
naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. |
(9) Na delih EUP in pEUP, ki se nahaja, delno ali v celoti, na
poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in
naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po
potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa
omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se
ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme
poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost
sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak
tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti
vodno soglasje. |
(10) Na območju z oznako PNRP ZS v pEUP EU 1/2, na območju z
oznako PNRP ZD, ZP v EUP EU 1/3 in vseh PC v odprti krajini oz.
EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, ki se nahajajo na
poplavnih območjih so posegi možni, pod pogojem, da se na
območju ne spreminja nivo obstoječega terena in ohranja
obstoječe stanje, brez gradnje novih objektov oz. se za ta
območja pridobi vodno soglasje. |
(11) Na območjih pEUP EU 1/6 z oznako PNRP ZD, A in PO, pEUP EU
1/4 z oznako PNRP ZD, pEUP EU 1/5 z oznako PNRP O, ki se
nahajajo na poplavnem območju so posegi možni, pod pogojem, da
se ne spreminja nivo obstoječega terena in ohranja obstoječe
stanje (asfaltirani plato), brez gradnje novih objektov. Za vsak
gradbeni poseg na tem območju je treba pridobiti vodno soglasje. |
(12) EUP NH 1 do NH 7 so nadomestni habitati za stavbna
zemljišča, ki so uničena z gradnjo objektov v EUP s stavbnimi
zemljišči. Območje nadomestnih habitatov se uredi pred izdajo
gradbenih dovoljenj za objekte v EUP, ki so razvidne iz Prikaza
stanja prostora, Preglednica 3: Nepozidana stavbna zemljišča s
kvalifikacijskimi habitatni tipi, ki jih je potrebno nadomeščati
in v grafičnem delu pod imenom 4.1. Prikaz varovanja habitatov
in v shp obliki »podatek_PHT_uniceni.shp«, ki se nahaja v mapi
»03_priloge\32_sta_pro\ 323_prikaz_varstv_rezimov
\03_vektor_shp\rezimi\habitati_OPN«, ki posegajo na zemljišča,
ki so evidentirana kot kvalifikacijski habitati. Podrobni pogoji
za ta območja so podana v 32. členu. |
(13) V EUP in pEUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot
in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na
območju z oznako PNRP ZD (ob žagi) v pEUP EU 1/4 in pEUP 1/6 je
potrebno ohranjati obrežno lesno zarast v min. širini 5 m. V
vseh EUP in pEUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne
sadovnjake, se le te ohranja in obnavlja, če pa to ni mogoče pa
je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Odstranjena ali
odmrla drevesa se nadomesti z nadomestno zasaditvijo krajevno
značilnih visokodebelnih sadnih dreves. Posebej se upoštevajo
določila 32. člena. |
(14) Na delu EUP in pEUP, ki se nahajajo na erozijskih območjih,
se upoštevajo ukrepi iz 38. člena odloka. |
(15) Na območju EUP 1, kjer se nahaja vojno grobišče, se
upoštevajo tudi pogoji iz 39. člena tega odloka. |
(16) Poleg navedenih veljajo še pogoji iz 6.0 poglavja tega
odloka. |
|
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za EUP in pEUP veljajo pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka. |
|
5.0. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
29. člen |
(območja opremljanja zemljišč in pogoji za izgradnjo opreme) |
|
(1) Gradbene posege v vseh prostorskih EUP se lahko izvaja le na
opremljenih stavbnih zemljiščih. Stavbno zemljišče je
opremljeno, če ima zgrajeno in predano v upravljanje komunalno
opremo ter objekte in omrežja druge gospodarske javne
infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine ali če
je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter
objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture
vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru
občinskega proračuna za tekoče in naslednje leto. Predvidena
komunalna oprema oz. druga gospodarska javna infrastruktura se
izvaja v skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu (v
strateškem ali izvedbenem delu grafičnega in tekstualnega dela)
in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Za sestavni del
izvedbenega dela občinskega prostorskega načrt se štejejo tudi
Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in
se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika
o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo
posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe
infrastrukture pod pogoj, ki so za posamezni infrastrukturni
objekt navedeni v odloku. |
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi
čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno
zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših
odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da se ne bo poslabšalo obstoječe stabilnosti brežin
vodotokov. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v skupnih
koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in
grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se v največji možni
meri umešča vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru
(ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod
ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme
ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni
vodi ne smejo ovirati rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi
potekajo. |
(4) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v
skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju. |
|
30. člen |
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
(1) Novogradnje, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije stavb
morajo imeti zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo (oskrbo s
pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadne vode in
dostop do javne ceste). Ne glede na prejšnji stavek je gradnja
dopustna tudi stavbnih zemljiščih, ki niso opremljena v skladu z
določbami prejšnjega člena, če se sočasno z gradnjo objektov
zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o
opremljanju ali če investitor zagotovi samooskrbo objekta s
posamezno vrsto komunalne opreme v skladu s predpisom, ki ureja
graditev objektov. Komunalna oprema za samooskrbo objekta na
področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki
niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in
najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča s to gospodarsko
javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo za novogradnjo,
dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo nezahtevnih in enostavnih
objektov. Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali
sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je
le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o
oskrbi s pitno vodo. Priključitev objektov, kjer se pričakuje
povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se
izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz
javnega vodnega vira. |
(2) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se
obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih,
kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne
komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih
naprav ali nepretočnih greznic pod pogoji in soglasjem
upravljavca. Vsebino greznic se odvaža na bližnjo komunalno
čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno
kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo
komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje
snovi v javno kanalizacijo. Podrobne pogoje o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski
odlok. |
|
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se
uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se
prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike ali
predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob v
skladu s predpisi. |
(4) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih
zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod
padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki
prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do
najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno
kanalizacijo ali zadrževalnike. Zajame se tudi padavinske vode,
ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih. |
(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s
kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in
gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v
nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino
gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s
predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven
območij varstva narave. Vsebina se lahko predela tudi v
bioplinarnah. |
(6) Zbiranje, odvoz, obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec
gospodarske javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih
organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da
niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje
zakonodaja. Ločeno zbiranje odpadkov se usmerja v ločeno
zbiranje odpadkov v zbirnem centru v Serdici. |
(7) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne
telefonije je treba upoštevati predpise s področja graditve
objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja
ter naslednje usmeritve in pogoje: |
· baznih
postaj mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stanovanjske
stavbe in na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih
ustanov, na otroška igrišča in pokopališča, |
· za
postavitev bazne postaje mobilne telefonije na območju občine je
potrebno pridobiti soglasje občine, |
· bazne
postaje mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati
v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, |
· oblikovanje
objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno ostalim
infrastrukturnim objektom oziroma prevladujoči urbani in
krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve,
oblika stebrov in anten), |
· za
postavitev bazne postaje mobilne telefonije na vidno
izpostavljenih lokacijah je potrebno pred izdelavo projekta
pripraviti študijo vpliva načrtovanega objekta na vidne
kvalitete prostora. O tem ali ima načrtovani objekt negativni
vizualni vpliv na veduto gledano iz pomembnih javno dostopnih
gledišč ali ne, presoja občina in o tem izda soglasje. |
· na
varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na
območja v varovalnem pasu infrastrukture, je potrebno pridobiti
ustrezno soglasje, |
· neglede
na prejšnje določbe tega odstavka je ob pridobitvi pravice
graditi, dopustna postavitev baznih postaj na nepremičninah v
javni, občinski lasti. |
|
(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne
objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih
predpisov. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih
postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20/kV in 0,4 kV)
na območju občine, se bo izvajala na območjih povečane
obremenitve ali na območjih poslabšanih napetostnih razmer pri
odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske objekte
in vode (NNO, SN in TP). Srednje in nizko napetostni vodi so
poleg kabelske izvedbe lahko tudi v nadzemni izvedbi. Za vsako
novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi
soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se
javna razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v
celotnem naselju, obvezno pa v novih EUP. |
(9) Nove in nadomestne električne vode in priključke ter
priključitev objektov na električno omrežje se izvede pod
pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Varovalni
pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih
vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in
naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje
omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od
vodov in objektov tega omrežja. |
Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras
elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih
objektov. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki
jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
(10) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve
okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost
posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih
vrednosti v skladu s predpisi. |
(11) Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih
elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša
2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri
daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15 m za zračne
vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno
napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m
za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do
vključno 20 kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti,
transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli
ograje razdelilne ali transformatorske postaje. V navedenih
koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih
pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi
tudi njihovo soglasje. Na podlagi pravilnika o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v
območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko v
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter RTP, RP in TP
opravljajo dejavnosti, ki se uvrščajo v dejavnosti I. območja
varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z Uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) le na zemljiščih, kjer je takšna
dejavnost opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na
dan uveljavitve tega pravilnika in se na teh zemljiščih takšna
dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja. |
(12) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, predvsem geotermične energetske vire
in energijo biomase ali druge alternativne vire. Energija iz
biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in
odpadkov iz kmetijstva. V vseh EUP je na strehah možna
namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. |
(13) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna
velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim
energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo. |
(14) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega TK
omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje
novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na
posameznem območju se obvesti upravljavec TK omrežja. Predvideti
hkratno izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture kot
minimalne komunalne oskrbe zemljišč in tako zagotoviti možnost
dostopa do širokopasovnega omrežja vsem zainteresiranim v skladu
z zagotavljanjem univerzalne storitve. Predvideti hkratno obnovo
vse GJI (vključno s telekomunikacijsko) ob predvidenih
rekonstrukcijah. Predvideti ustrezen prostor za nadgradnjo
telekomunikacijske infrastrukture ob izgradnji GJI. Zagotoviti
in predvideti je potrebno ustrezno zaščito obstoječe
telekomunikacijske infrastrukture ob vseh posegih v prostor. V
primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov,
naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito
obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče
infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje
komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem
obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno
prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim
pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost
ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru
investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo.
Pred pričetkom vseh posegov v prostor in komunalni ureditvi je
potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja, ter naročiti
zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja. Zaščito in
prestavitev tangiranega tk omrežja projektno obdelati v
projektu (PGD, PZI). Stroški zakoličbe, stroški prestavitve in
zaščite tk omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in
drugih objektov, naprav in napeljav (13. člen Zakona o elekt.
komunikacijah, Uradni list RS, št. 109/2012). Obstoječe trase
kabelskega omrežja elektronskih komunikacij in predvidenih tk
koridorjev telekomunikacijskega omrežja so prikazane v
kartografskih prilogah OPN-ja. Pri vseh posegih v varovalni pas
javne gospodarske infrastrukture in k posameznim gradnjam se
pridobi od upravljavca telekomunikacijske infrastrukture
projektne pogoje oziroma soglasje. |
(15) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v
vseh EUP skladno s predpisi. Lahko se jih namesti na vse
objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina
in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. V
stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja. |
(16) Kakršnikoli objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami,
parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od
zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m.
Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni
objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo
ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti
in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in
križiščih. |
(17) Pri načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževanju cest se mora
zagotoviti: |
· varno
odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost
državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem skozi
katerega državne ceste potekajo, |
· opremljenost
s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno
opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
· usklajeno
načrtovanje z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
graditve ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve, |
· s
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo
prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej,
njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
(18) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V
tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le
ob soglasju Direkcije RS za ceste. Pri posegih v državno cesto
(cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se
upoštevajo naslednji odmiki: |
· globina
podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, |
· višina
zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0
m nad cestiščem ob največjem povesu, |
· odmik
droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi
višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno
ograjo. |
(19) Varovalni pas pri lokalnih cestah je 5,0 m na vsako stran
od cestnega sveta, pri javnih poteh 3,0 m, pri občinskih poteh
za kolesarje 2,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas
občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju
občinske uprave. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu
občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah. |
(20) Za vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični,
športni objekt oziroma za posamezni del objekta je treba
zagotoviti naslednje najmanjše število PM glede na funkcijo in
kapaciteto objektov in sicer: |
|
Dejavnost |
Število parkirnih mest (PM) na enoto |
Stanovanjski objekti |
1 - 2 PM na stanovanje |
Počitniške hiše, zidanice |
1 PM na stanovanje (dodatno 10% za obiskovalce) |
Dom za ostarele |
1 PM na 5-8 postelj (dodatno 75% za obiskovalce),
minimum 3 PM |
Osnovne šole |
1PM/ /30 učencev + 1 PM na oddelek za kratkotrajno
parkiranje staršev |
Vrtci |
1PM 20/30 otrok + 1 PM na oddelek za kratkotrajno
parkiranje staršev |
Poslovne/dejavnosti/ pisarne / javni prostori |
1 PM na 30m2 neto površine (dodatno 20% za
obiskovalce) |
Prodajni prostori |
1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine
|
Večnamenske dvorane |
1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90% PM za obiskovalce |
Kinematografi, šolske dvorane |
1 PM na 5-10 sedežev od tega najmanj 90% PM za
obiskovalce |
Cerkve |
1 PM na 20-30 sedežev |
Športne dvorane |
1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Obrt, servisi, storitvene dejavnosti, proizvodni objekti
in spremljajoči objekti |
1PM na 2 zaposlena |
Bencinski servis z osebjem |
1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj kot 3 PM za
obiskovalce |
Avtopralnice |
3-5 PM na 1 pralno mesto |
Avtomobilski servisi |
6 PM na 1 popravljalno mesto |
Gostinski objekti tudi vinotoči |
1 PM na 10 sedežev |
Gostišča s prenočišči, kmečki turizem s prenočišči |
1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže + 1 PM za avtobus |
Turistične - nastanitvene stavbe |
1 PM na 2-6 postelj in
1 PM na 8-12 sedežev v restavraciji |
Športnega igrišča in naprave |
1 PM na 250m2 površin |
Za obiskovalce športnih prireditev oz. gledalci |
1 PM na 10-15 prostorov za obiskovalce |
Igrišča za tenis |
4 PM na igrišče |
Kegljišče, bowling |
4 PM na stezo |
Pokopališča |
1 PM na 600 m2 površine, ne manj kot 10 PM |
Za športne dvorane brez obiskovalcev |
1 PM na 50m2 površine dvorane |
Poslovni, trgovski prostori, upravne in pisarniške
stavbe (bivši mejni prehodi) |
1 PM na 30m2 neto površine pisarne
1 PM na 30-40 m2 koristne prodajne površine |
Za obiskovalce športnih prireditev oz. gledalci |
1 PM na 10-15 prostorov |
|
(21) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču
namenjenem gradnji) v območju gradnje trgovskih, gostinskih,
storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče
zagotoviti, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v
neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje in
sicer: |
· na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
· na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča,
za nedoločen čas oz. za čas obstoja dejavnosti na podlagi
notarsko overjene najemne pogodbe ali |
· na
javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča,
ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM
morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu
pripadajo. |
(22) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 %
vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za
parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev
parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM, razen ob
stanovanjskih objektih. Ob stanovanjskih površinah se k površini
za parkiranje šteje utrjeno dvorišče. Za posamezno drevo na
parkiriščih (razen ob stanovanjskih objektih) mora biti
zagotovljena zelena površina v velikosti premera odraslega
drevesa x 0,8. Samostojna parkirišča za parkiranje tovornih
vozil so v centralnem, turističnem, rekreacijskem in
stanovanjskem delu prepovedana. Okolice
trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter pripadajoča parkirišča
morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta. |
|
(23) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti
načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na
stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim
osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah,
ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske,
letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti
nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene
pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in
komunikacijskih ovir. |
(24) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah,
ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se
izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja
upravljavca ali lastnika površine. |
|
6.0 Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja
in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, obrambnih potreb ter varstvo vojnih grobišč in
prikritih vojnih grobišč |
|
31. člen |
(celostno ohranjanje KD) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine,
varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v
nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov,
varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in
vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov
o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju
njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
· gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
· rekonstrukcija
objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali
območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali
območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki
jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri
gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji
za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja
ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati
pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte
in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti,
obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo
prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni
z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi
varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik
in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor
ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki
so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino
veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v ostalih členih tega odloka. |
|
Za registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorsko
izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine. |
|
Za registrirano stavbno dediščino-
ohranjajo se varovane vrednote kot so: |
· tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
· gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
· oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), |
· funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
· sestavine
in pritikline, |
· stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
· komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico, |
· pojavnost
in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
· celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote kot so: |
· naselbinska
zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov), |
· odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne
celote), |
· prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
· prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti,
poti itd.), |
· naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
· podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
· odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
· stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
· oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo
tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je
potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka
najdišča. |
|
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino:
ohranjajo se varovane vrednote kot |
so: |
· krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), |
· značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela
drevesa), |
· tradicionalna
raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
· tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
· odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem, |
· avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
· preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote kot so: |
· zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
· grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
· naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
· podoba
v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene
meje), |
· rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
· vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
|
Za registrirano arheološko najdišče velja,
da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka
najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski
in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
· odkopavati
in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
· poglabljati
morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
· ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
· gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
· postavljati
ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in
podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
|
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati
stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov
najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
· če
ni možno najti drugih rešitev in |
· če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
|
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne
arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in
sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
|
Za registrirano memorialno dediščino - ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
· avtentičnost
lokacije, |
· materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
· vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo dediščino -
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
· materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
· lokacija
in prostorska pojavnost, |
· vsebinski
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi
in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.
Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano
dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to
območje urejanja. |
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo
vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v
prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju
kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o
potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas
predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana
in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni
osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
32. člen |
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju Občine Rogašovci je več območij varstva narave in
sicer: zavarovano območje Krajinski park Goričko, območja
naravnih vrednot, posebni varstveni območji (območja NATURA
2000), ekološko pomembno območje (EPO). Celotna Občina Rogašovci
je v zavarovanem Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št.
101/03) in v območjih NATURA 2000 Goričko (SPA in SAC). Vsa
območja varstva narave so razvidna iz javnih evidenc in iz
prikaza stanja prostora. |
(2) Zaradi načrtovanih posegov se v nekaterih EUP uničijo
kvalifikacijski habitati, ki se jih nadomesti in ohrani v EUP NH
1 (nadomestni habitati se ne vzpostavljajo na območjih z
dejansko rabo 1100), NH 2, NH 3 (nadomeščanje le na območju z
dejansko rabo 1410), NH 4, NH 5, NH 6 (nadomestni habitati se ne
vzpostavljajo na območjih z dejansko rabo 1100) in NH 7. To so
območja kmetijskih, gozdnih zemljišč in tudi vodna zemljišča,
kjer se ohranjajo in nadomestijo kvalifikacijski habitatni tipi,
uničeni z gradnjo objektov v EUP s stavbnimi zemljišči.
Zemljišča, ki se jih nadomešča v EUP od NH 1 do NH 7, so
razvidna iz priloge Občinskega prostorskega načrta Občine
Rogašovci: Prikaz stanja prostora, Poglavje 3.2 Habitatni tipi
in iz Okoljskega poročila OPN Občine Rogašovci, julij 2011.
Območja nadomeščanja in njihova velikost je za posamezni poseg
prikazan v tekstualnem delu Prikaza stanja prostora v
Preglednici 3: Nepozidana stavbna zemljišča s kvalifikacijskimi
habitatni tipi, ki jih je potrebno nadomeščati in v grafičnem
delu pod imenom shp »podatek_PHT_uniceni.shp«, ki se nahaja v
mapi »03_priloge\ 32_sta_pro\323_prikaz_varstv_
rezimov\03_vektor_shp«. |
(3) Na površinah nadomeščanja kvalifikacijskih habitatnih tipov
v EUP iz drugega odstavka tega člena ni dopustna gradnja nobenih
objektov. V območju posameznega nadomestnega habitata (v
nadaljevanju: NHT) se do ureditve NHT raba ne intenzivira, po
ureditvi NHT se zagotavlja raba, ki omogoča ohranjanje ugodnega
stanja habitata. |
(4) V EUP NH 1 do NH 5 se nadomesti in vzdržuje habitatne tipe
za mezotrofne do evtrofne gojene travnike ali PHT 38.2. Na
mezotrofnih do evtrofnih gojenih travnikih (38.2) se ustrezna
raba lahko zagotovi skozi ukrepe kmetijsko okoljske politike
(npr. MET/STE ali EKS). Za vzpostavitev tega habitatnega tipa
naj se na tem območju odstrani lesno vegetacijo. Za pospešitev
vzpostavljanja primerne travniške združbe je priporočljivo
sejanje ustrezne travne mešanice. Zagotavlja se naj ekstenzivna
raba. Kosi se naj dva do trikrat letno. Pokošen material se naj
vedno odstrani s travnikov. |
(5) V EUP NH 6 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip mokrotni
mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki ali HT 37.2 in
obrežna belovrbovja ali HT 44.13. Na habitatih 37.2 se izvaja
ekstenzivna košnja ali paša. |
(6) V EUP NH 7 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip Ilirska
hrastova belogabrovja ali PHT 41.2A, kjer se gospodari v skladu
z Gozdno gospodarskim načrtom. Znotraj NH 6 so opredeljena tudi
prednostna območja nadomeščanja habitatov, ki so podrobno
opredeljena iz Okoljskega poročila OPN Občine Rogašovci, julij
2011, v poglavju 12. Omilitveni ukrepi in podrobno prikazana na
Sliki 4 (EUP za mokrotne habitate (37.2 in 44.13), ki je priloga
OPN Rogašovci. |
(7) Zemljišča, na katerih se nahajajo NHT, se lahko odkupi ali
uredi najemno razmerje in funkcionalne NHT preda v upravljanje
krajinskemu parku/občini/skladu… ali pa se z lastniki zemljišč
sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišča v skladu z
naravovarstvenimi pogoji proti ustrezni odškodnini. EUP za NHT
se lahko na podlagi novo pridobljenih dejstev in v skladu z
naravovarstvenimi pogoji optimizira. |
(8) Urejanje nadomestnih habitatov, razmerja med lastniki
zemljišč/upravljavci zemljišč, na katerih se nadomeščajo
habitatni tipi in investitorji, ki so zavezani nadomestiti
habitatne tipe, ureja občina. NHT morajo biti vzpostavljeni pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja. |
(9) Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih
poti, postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine ter
vodnogospodarske ureditve, paintball, adrenalinski park, ki so
dovoljene v vseh namenskih rabah v območjih varstva narave, naj
se umešča tako, da se v največji možni meri ohranja obstoječa
vegetacija in hidrološki režim. Dejavnosti, ki bi presegale 50
dB (A) naj se ne umešča v bližino razmnoževalnih habitatov vrst,
katerih populacije bi bile lahko ob tem ogrožene. Naštete
dejavnosti se ureja na sonaraven način in v skladu z varstvenimi
cilji območij ohranjanja narave. Glede na to, da podrobnosti
glede posegov še niso poznane v obsegu, ki bi omogočale natančno
presojo, je potrebno pri njihovi ureditvi sodelovati s
pristojnimi organizacijami za varstvo narave. V primeru
načrtovanja infrastrukture se v okviru urejanja ali načrtovanja
sprehajalnih, kolesarskih, poti ali druge infrastrukture,
natančno preveriti ali se na trasi ali njeni neposredni bližini
ne nahajajo rastišča zavarovanih vrst rastlin. V tem primeru naj
se potek trase primerno prilagodi. |
(10) Na območju evidentiranih kvalifikacijskih habitatnih tipov
in habitatov varovanih vrst se večja gradbena dela prilagodi
biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst; ne izvaja se jih med 15.
aprilom in 30. julijem. Čiščenje in vzdrževanje obrežne
vegetacije naj se v območjih ohranjanja narave izvaja izven
gnezditvenega obdobja ptic (ne med 15. aprilom in 30. julijem).
Vsako leto (lahko tudi redkeje) se izmenjujoče očisti le ena
brežina. |
(11) Morebitne posege v vodotoke se izvaja izven obdobja
drstitve rib in izven obdobja, ko lahko pričakujemo visoke vode
(jeseni). Čas, ko bo vodni živelj najmanj prizadet ob posegih v
vodotoke, je med 15. junijem in 15. septembrom. |
(12) Ekoremediacije in hidrotehnične ukrepe za izboljšanje
poplavne varnosti ter morebitne druge protipoplavne ukrepe se
načrtuje in izvaja na sonaraven način ter ob upoštevanju
varstvenih usmeritev in ciljev območij ohranjanja narave. Za
protipoplavne ukrepe v območjih ohranjanja narave se pridobi
naravovarstveno soglasje. |
(13) Iztoki iz čistilnih naprav, ki so predvideni v površinske
vodotoke, se izvedejo sonaravno. Brežin in dna vodotoka se ne
utrjuje. V kolikor se utrditvam zaradi tehničnih specifik
ureditve ne bo moč izogniti, naj se te izvedejo z nasutjem
naravnega kamna v najmanjšem možnem obsegu. Ureditve brežin in
dna vodotokov se v nobenem primeru ne izvaja z betonom. |
(14) Gradbenih inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in drugih
objektov se praviloma ne osvetljuje. V kolikor je osvetljevanje
nujno zaradi varnosti, bo osvetlitev v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
81/07, 109/07) ter s senzorji za vklop in izklop svetil. Višina
drogov javne razsvetljave naj bo čim nižja, število svetilk pa
čim manjše. |
(15) Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so
japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta
nedotika in kanadska rozga. S tem namenom se v vseh EUP po
ureditvi (tudi gradbenih inženirskih objektov, komunalnega in
energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija (zatravitev in
po potrebi zasaditev) prizadetih površin. V vseh EUP naj se pri
sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone
vrste vegetacije. V okviru službe za urejanje javnih zelenih
površin Občina naj poskrbi za preprečevanje razraščanja
tujerodnih rastlinskih vrst na območjih ob cestah, vodotokih,
itd. tako, da se tujerodne vrste ne pojavljajo na območjih za
katera je odgovorna. |
(16) V vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne
sadovnjake, se le te ohranja in obnavlja, če pa to ni mogoče pa
je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti in vključiti v
krajinsko zasnovo območja. Odstranjena ali odmrla drevesa se
nadomesti z nadomestno zasaditvijo krajevno značilnih
visokodebelnih sadnih dreves. Pri izvedbi del naj se posamezna
drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami. Gradbene odpadke in
odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem
odlagališču. Zelene površine naj se uredi z zasaditvijo
avtohtonega vegetacijskega pokrova (avtohtona travna ruša. Na
starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj
se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske vrste ptic. Evidenca
ekstenzivnih sadovnjakov, kjer veljajo določila tega odstavka je
v Prikazu stanja prostora v poglavju 32. Habitatni tipi in v
grafičnem delu pod imenom shp »DR-ID_1222«, ki se nahaja v mapi
»3_priloge\32_sta_pro\324_1_prik_var_hab\03_vektor_DR_sadovnjaki\ |
DR_ID_1222.shp. in v Prilogi G Okoljskega poročila za OPN
Rogašovci, junij 2011 (v nadaljevanju: OP). Načrt gnezdilnic je
prikazan v OP v poglavju 12. Omilitveni ukrepi, njihove
velikosti pa v Preglednici 31: Dimenzije gnezdilnic (Vir:
DOPPS). |
(17) Vsa obstoječa nepozidana in nova predvidena stavbna
zemljišča, ki se nahajajo na najvišje vrednotenih habitatnih
tipih (ocena 5) naj se ohranjajo, razen v posameznih primerih,
kjer je gradnja dovoljena samo ob predhodni pridobitvi soglasja
in pogojev s strani pristojne naravovarstvene službe. Novi
objekti na visoko vrednotenih habitatnih tipih naj se prednostno
umeščajo ob obstoječe objekte in/ali prometno infrastrukturo
tako, da se poškoduje čim manjši del visoko vrednotenega
habitata ali ekstenzivnega sadovnjaka. Prav tako naj se v vseh
EUP v največji možni meri ohranjajo zelo visoko (ocena 4) in
visoko (ocena 3) vrednoteni habitatni tipi ter strukturni
elementi krajine. Objekte in posege v vseh EUP, ki posegajo v
varovane in vrednejše habitatne tipe, se naj prednostno umešča
izven varovanih habitatnih tipov oz. se za gradnjo na teh
območjih pridobi soglasja oz. dovoljenje za poseg v naravo in
pogoje s strani pristojne naravovarstvene službe. |
(18) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor ter urejanju
nadomestnih habitatnih tipov upošteva tudi usmeritve in
priporočila navedena v Presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
OPN Rogašovci na varovana območja narave SCI Goričko, SPA
Goričko in KP Goričko (Oikos d.o.o., junij 2011) ter usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih
območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v
Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine
Rogašovci (ZRSVN, OE Maribor, marca 2009), ki se hranijo na
sedežu občine. |
(19) Na območjih habitatnih tipov »suha travišča« in
kvalifikacijskih habitatnih tipov »SAC Goričko« se pri izvedbi
del odpadke in odvečni izkopni material deponira na zato
urejenem odlagališču. Za zunanje ureditve naj se prednostno
uporablja avtohton gradbeni material (npr: les, pesek). Zelene
površine naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega
pokrova (avtohtona travna ruša). Izkop zemljine naj se ne vrši v
poletnem času. |
(20) Na območjih, kjer potekaj selitve dvoživk (npr: območja med
vodnimi telesi in gozdom) se pred vsakršno rekonstrukcijo cest
preveri, ali se na trasi urejanja ne nahajajo črne točke za
dvoživke. V primeru identifikacije črne točke za dvoživke je
potrebno, na podlagi poznavanj migracijskih koridorjev, določiti
primerne lokacije podhodov in dolžine ter vrsto ograj ter
monitoring uspešnosti omilitvenega ukrepa ter primerno
vzdrževanje. Pri umeščanju podhodov za dvoživke naj sodeluje
strokovnjak za dvoživke oziroma biolog. |
(21) Na območjih znanih in morebitnih novih zatočišč netopirjev
se v stavbah prenova podstrešja izvede na netopirjem prijazen
način (potrebno je pustiti primerne odprtine za netopirje), čas
obnove je treba prilagoditi življenjskemu ciklu netopirjev, za
obnovo je potrebno uporabljati netopirjem prijazne materiale in
obnova naj bo usklajena s pristojno službo za varstvo narave.
Morebitna osvetlitev cerkva ali njihovih okolic, mora biti
urejena tako, da svetlobni snop ne sije v preletne odprtine
netopirjev in osvetljuje njihovih letalnih poti v bližini teh
zatočišč. Svetilke naj ne svetijo celo noč, primernem čas
izklopa je npr. ob 23h. |
(22) Svetilke javne razsvetljave izven strnjenih naselij niso
priporočljive. |
(23) Malih vetrnih elektrarn s pripadajočo infrastrukturo se ne
postavlja na strehe objektov na območjih, kjer bi to za nekatere
varovane vrste lahko pomenile preletno oviro in negativni vpliv«
(selitveni koridorji, prehranjevalni habitati za ptice,
netopirje in druge, na delovanje imenovane infrastrukture
občutljive vrste). Dopustne so na kmetijskih zemljiščih, če
njihova postavitev in delovanje ne vplivata negativno na biotsko
raznovrstnost in nista v nasprotju z varstvenimi cilji varovanih
območij. Pred postavitvijo male vetrne elektrarne je potrebno
narediti študije, v katerih se ugotovijo morebitni negativni
vplivi na biotsko raznovrstnost (npr: vpliv vetrne elektrarne s
pripadajočo infrastrukturo na ptice in netopirje). Objekte malih
vetrnih elektrarn s pripadajočo infrastrukturo se ne postavlja v
bližini znanih kotišč ali prezimovališč netopirjev na območju
veljavnosti plana, ne postavlja se jih na območja starih
visokodebelnih sadovnjakov ali znanih gnezd oz drugih, za ptice
pomembnih območij (gozdni rob, odprta kmetijska krajina, znani
selitveni koridorji, itd). Vetrne turbine (tako horizontalne,
vertikalne ali cevne) naj bodo v barvni izvedbi, tako da
občutljivim živalskim vrstam predstavljajo vidno oviro. Za
postavitev vetrnih elektrarn je potrebno pridobiti
naravovarstveno soglasje pristojnega organa. |
(24) Za vse posege, določene v Pravilniku o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na
varovana območja, je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje
ali dovoljenje za poseg v naravo. |
|
33. člen |
(varstvo okolja in naravnih dobrin) |
|
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne
obremenitve okolja, se v skladu s predpisi o varstvu okolja
izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno
soglasje. |
|
34. člen |
(varstvo kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v
prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
· ne
bodo dodatno obremenjevala okolja, |
· nekmetijske
dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do
njih, |
· ne
bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne
infrastrukture kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi,
poljske prometnice, ipd., |
· uporabniki
teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah. |
(2) V EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se omrežja
gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v zemlji, locira
ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. |
|
35. člen |
(varstvo gozdov) |
|
(1) Gozdove v Občini Rogašovci se varuje v obstoječi velikosti,
obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se
predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. |
(2) Krčitev gozdov za kmetijske namene
brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina
krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene
je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS (21. člen Zakona o
gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US:
U-I-53/95, 24/99Skl.US:
U-I-51/95, 56/99-ZON
(31/00 popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1, 112/06 Odl.US:
U-I-40/06-10, 115/06, 110/07, 61/10 Odl.US:
U-I-77/08-14, 106/10). |
(3) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se
ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v
skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven
pomembnih območij varstva narave in da se zemljišče po končanem
posegu vzpostavi v prvotno stanje.Odstranitev
skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih
površin ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite mladja in
primerih, ki jih dopušča zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj ob
prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih
stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s
strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami
in lovskimi organizacijami. |
(4) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo
gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni
vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini
je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti
ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami
rekreacijske rabe. |
(5) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se
naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V
gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana
turistična in rekreativna dejavnost. |
|
(6) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo
življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni
pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim
namenom. |
(7) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba
zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj
potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi.
Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami
za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi
organizacijami. |
(8) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov
je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
(9) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso
opredeljena kot gozd in niso vključena v Gozdnogospodarskem
načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in
vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za
krčitev gozda. |
(10) Ohraniti se morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter
priključki teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za
gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne
sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno
vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. Zagotovi se
ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. |
(11) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke,
biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v
to drevnino izda ZGS lastniku strokovna navodila za poseg. |
(12) Če pri novogradnjah ne znaša odmik novo zgrajenih objektov
od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, investitor
nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca
drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene
objekte. |
(13) Če za divja odlagališča odpadkov v gozdu ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik
zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja. |
(14) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko
funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih
primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s
poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje pa se posegi dovolijo v
primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo s
skladno rabo gozda. |
(15) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na
zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbno zemljišče, razen
objektov, ki so navedeni v devetem in desetem odstavku a) točke
28. člena tega odloka. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo (21. člen Zakona o gozdovih). |
(16) Sečnje drevja, žaganje vej in krčenje zarasti se lahko
izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca
meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta. |
(17) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s
puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja
škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta
nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse
plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(18) Ohranja se gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva na
zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti
struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo
posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno
pestrost. |
(19) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrči na golo, je potrebno še v
letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali
grmovna zarast. |
(20) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje
pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko
bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi
predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
|
36. člen |
(varstvo vodotokov) |
|
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri potokih Ledava in
Kučnica, ki sta vodotoka 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega
zemljišča, pri ostalih potokih (Črnec, Lukaj, Rogašovski potok
in ostali manjši vodotoki) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem
zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih
določajo predpisi o vodah. Na vodah 1. reda zunaj območij
naselij pa sega meja priobalnega zemljišča najmanj 40,0 m od
meje vodnega zemljišča. |
(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki
bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali
normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(3) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne
snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali
odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje
odpadkov. |
(4) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih
voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda. V naseljih, kjer kanalizacija ne bo
zgrajena, se odpadne vode odvaja v greznice, vsebina se odvaža
na komunalno čistilno napravo ali očisti z manjšimi čistilnimi
napravami. Občina bo izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov
(ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih odpadkov, itd). |
|
37. člen |
(varstvo vodnih virov) |
|
(1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo
s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire
in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih
varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz državnih ali
občinskih predpisov. |
|
38. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se
upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko
in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu
s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za
zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri
vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. V kolikor predvidena območja
poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati
pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja
(Uradni list RS, št. 89/08). Če opozorilna karta ne prikazuje
območja poplav in erozije, iz novih podatkov ali analiz
obravnavanega območja pa izhaja, da na območju posega v prostor
ali izvajanja dejavnosti obstaja možnost poplav in z njimi
povezane erozije, je treba pri presoji posegov in omejitev
upoštevati nove podatke in z njim opozorilno karto dopolniti.
Gradnja na poplavnih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji
pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi
utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. |
(3) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje
razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki
zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje
širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih
objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi
in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem,
ladijskem in letalskem prometu. |
(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se
v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega
območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter
predvidi ukrepe za preprečitev požara. |
(5) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice,
zemeljskih plazov in erozij je treba zagotoviti varne
življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in
omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem
njegove materialne dobrine. |
(6) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo
prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih in erozijskih območjih
je potrebno dejavnosti umeščati in izvajati tako, da ne bodo
sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge
rabe prostora ter človekove dejavnosti. |
(7) Na gričevnatem delu občine, ki se
nahaja na območju srednje intenzitete se pred
posegom v prostor morajo zagotoviti ustrezni običajni in
zahtevnejši protierozijski ukrepi.
Na teh območjih se ne načrtuje ureditve, ki lahko s
svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Če
se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo
ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki
zagotavljajo stabilnost objektov in sicer v fazi projektne
dokumentacije. Na teh območjih se uredi odvodnjavanje vseh
objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod, kar mora biti
razvidno iz projektne dokumentacije ali strokovnih podlag. |
(8) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival
na vodni režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na
varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena
območja površinskih voda) in ogrožena območja (poplavna,
erozijska, plazljiva in plazovita) se lahko izvede samo na
podlagi vodnega soglasja. |
(9) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da
je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po
MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom
tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih
o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se
predvidi ojačana plošča nad pritličjem. |
(10) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono
potresne ogroženosti. |
|
39. člen |
(obrambne potrebe ter varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih
grobišč) |
|
(1) Na območju Občine Rogašovci ni objektov ali naprav za
obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani. |
|
(2) Na lokacijah, kjer se nahajajo vojna grobišča in prikrita
vojna grobišča je skladno z določbami 30. člena Zakona o vojnih
grobišč (Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17) prepovedano: |
spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, |
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in |
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do
grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
7.0. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
40. člen |
(zdravo in kakovostno bivalno okolje in oskrba prebivalstva s
kakovostno pitno vodo in hrano) |
|
a) Zdravo in kakovostno bivalno okolje |
|
(1) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na
območju poselitve le v primeru, da se oskrba s pitno vodo ne
zagotavlja v okviru storitev javne službe. Obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v
skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev
objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se
lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja
dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z
vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna, za
katere občina zagotovi začasni nadzor nad kakovostjo pitne
vode. |
(2) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem
zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno
zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru.
Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu
gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi.
Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža
zdravja ljudi. Občina na območju poselitve zagotovi ustrezno
število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov. |
(3) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in
pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno
svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. |
(4) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne
dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski
razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične
prepoznavnosti občine. Zagotavlja se primerni delež otroških
igrišč, zelenih površin, površin za šport in rekreacijo zaradi
zdravega življenjskega sloga (gibanje) ter primerne dostopnosti
do njih s peš ali kolesarskimi potmi. |
(5) Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in
prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med
katerimi so najpomembnejši Krajinski park Goričko, naravni
vodotoki, visokodebelni sadovnjaki in druga naravovarstveno
vredna območja (Natura 2000, EPO, naravne vrednote,
kvalifikacijski habitatni tipi, ipd.). Na teh območjih se
medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob
izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture
v prostoru. |
|
b) Oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo in hrano |
|
(1) Na območju Občine Rogašovci se zagotovi zadostno količino
kvalitetne pitne vode za večino prebivalstva občine. |
(2) Na območju Občine Rogašovci je potrebno zagotoviti varovanje
tal ter ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z
zdravo, kakovostno in lokalno pridelano hrano. |
|
41. člen |
(osončenost in svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte
in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje,
zagotovljena celoletna osončenost vsaj enega bivalnega prostora
vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti
zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo
stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v
stanovanjski enoti. |
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v
naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave
uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor, je enak 0%, razen za razsvetljavo javnih površin ulic
na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20
W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih
osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in
je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava,
namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s
hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave. |
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju
posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana
na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini,
ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj
kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest
in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh.
Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite
presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki
posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri
obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. |
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se
upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča
razsvetljava na oknih varovanih prostorov: |
|
Okoljsko območje |
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure |
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota |
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine) |
naselje, ki ni mesto |
5 lx |
1 lx |
mesto |
10 lx |
2 lx |
|
Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost,
izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je
pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od
osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in
najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v
vodoravni smeri. |
|
42. člen |
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Pri vseh posegih v prostor, ki povzročajo emisije v zrak,
se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte
oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka
je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim
dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z
varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je
dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kamor
ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori.
Upravljavci objektov, ki emitirajo nevarne snovi v zrak so
dolžni izvajati monitoring emisij v zrak v skladu s predpisi in
v primeru preseganj izvesti ustrezno sanacijo o čemer morajo
obvestiti pristojno občinsko službo. |
(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno
uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite
rabe energije v stavbah. |
(3) Izvede se energetska sanacija starih oz. energetsko
potratnih javnih stavb. Novogradnje javnih stavb se izvedejo po
principu nizkoenergetskih in pasivnih stavb. |
(4) Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo
kot so daljinski sistemi za ogrevanje, vključno s sistemi
soproizvodnje toplote in električne energije. Spodbuja se
pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne
energije. |
(5) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih
vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti, ipd.) od
stanovanjskih območij. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne
smejo motiti bivanja, dela in počitka v okoliških objektih z
varovanimi prostori, kar je treba dokazati s strokovno oceno
glede primerne oddaljenosti virov vonjav, kot so kompostarne,
bioplinarne in večje farm za rejo živali od območij z
varovalnimi prostori. |
|
43. člen |
(varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem) |
|
a) Varstvo pred hrupom |
|
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s Uredba o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po PNRP (v
nadaljevanju: uredba). |
(2) Zaradi varstva pred hrupom se posamezna območja podrobnejše
namenske rabe razvrstijo v štiri stopnje varstva: |
a) I. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu:
I. območje varstva pred hrupom) obsega mirno območje na prostem,
razen: |
· območja
prometne infrastrukture, v širini 1000 metrov od sredine ceste,
in |
· območja
mineralnih surovin; |
b) II. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu:
II. območje varstva pred hrupom) obsega naslednja območja
podrobnejše namenske rabe prostora: |
· območje
stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za
posebne namene ali površine počitniških hiš, |
· območje
centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni
okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, in |
· posebno
območje: površine za turizem; |
c) III. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu:
III. območje varstva pred hrupom) obsega naslednja območja
podrobnejše namenske rabe prostora: |
· območje
stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za
posebne namene, površine podeželskega naselja ali počitniških
hiš, |
· območje
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
ali druga območja centralnih dejavnosti, |
· posebno
območje: površine športnih centrov ali površine za turizem, |
· območje
zelenih površine: površine za oddih, rekreacijo in šport, parki,
površine za vrtičkarstvo, druge urejene zelene površine ali
pokopališča, |
· površine
razpršene poselitve in |
· razpršeno
gradnjo; |
č) IV. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljnjem besedilu:
IV. območje varstva pred hrupom) obsega naslednja območja
podrobnejše namenske rabe prostora: |
· območje
proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, gospodarske cone
ali površine z objekti za industrijsko proizvodnjo, |
· območje
prometne infrastrukture, |
· območje
energetske infrastrukture, |
· območje
komunikacijske infrastrukture, |
· območje
okoljske infrastrukture, |
· območje
vodne infrastrukture, |
· območje
mineralnih surovin: vse površine, |
· območje
kmetijskih zemljišč: vse površine, razen površin na mirnem
območju na prostem, in |
· območje
gozdnih zemljišč: vse površine, razen površin na mirnem območju
na prostem. |
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena mora biti na
meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med
II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000
metrov in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III.
območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred
hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko
manjša od 1000 metrov, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa
ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I.
oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
(4) Mirna območje poselitve s povečanim varstvom pred hrupom so
v sledečih enotah urejanja prostora oz. na območjih: |
· stanovanjske
površine (SS): NU 2, PE 6, RO 3, RO 4, RO 7, RP 2, RP 3, SE 9,
SJ 4, SJ 14, SJ 16, SO 7 |
· stanovanjske
površine za posebne namene (SB): SJ 13 |
· površine
počitniških hiš (SP): SE 2 |
· površine
za turizem (BT): EUP FI 5, KR 5, RP 5, RP 7, SO 6, SO 10, SO 11. |
Na teh območjih veljajo priporočene mejne vrednosti hrupa
svetovne zdravstvene organizacije, ki znašata Ldvn 55 dBA in
Lnoč 40 dBA. |
(5) Za
javne prireditve, javne shode, kjer se uporabljajo zvočne
naprave na prostem, je treba pridobiti dovoljenje pristojnega
občinskega organa oz. občine za povečano obremenitev
okolja s hrupom za čas trajanja prireditve. K
vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev
okolja s hrupom je treba priložiti poročilo o emisiji hrupa v
okolje, katerega izdelavo mora zagotoviti organizator
prireditve. |
|
b) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
(1) V občini Rogašovci je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki
sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Visokonapetostnih
daljnovodov ni. V primeru gradnje novih elektroenergetskih
objektov se upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
· I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje
objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter
programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter
javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin,
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno
središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali
gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega
kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v
nadaljnjem besedilu: I. območje). |
· II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II.
območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski
ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni,
skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki
niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja
varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
· V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni
namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in
dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo
ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS, ni možna
gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem. |
|
8.0. Ostali pogoji, natečajne rešitev in omejitve za uporabo
zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev urejanja
prostora |
|
44. člen |
(skupni tehnični pogoji gradnje objektov, pogoji za obstoječe
objekte in pridobitev natečajnih ureditev) |
|
a) Skupni tehnični pogoji |
|
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri
razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične
zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba
zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z
vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa
zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube
energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba
padavinske vode, izraba geotermičnih energetskih virov, skupni
energetsko varčni sistemi,…). Priporoča se izraba padavinske
vode za sanitarne namene. |
(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in
izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
Treba je zagotoviti potrebne protipožarne ločitve z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen
umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze,
dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Viri vode
za gašenje se v naseljih z zgrajenim vodovodom zagotovijo iz
hidrantnega omrežja, v ostalih naseljih se voda za gašenje
zagotovi iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov. |
(3) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami
posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oz. sosednje
nepremičnine. Začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih
gradbenih in drugih del se izvaja pod pogojem, da se območje po
izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje. |
(4) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz
z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(5) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska
vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela. |
(6) Za zaščito pred požarom se zagotovi: |
· pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
· požarno
varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev
objektov, |
· dovozne
poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene
površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno
pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s
standardom SIST DIN 14090, |
· vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
b) Skupni pogoji za obstoječe objekte |
|
(1) Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni na
dan uveljavitve odloka SD OPN 1. |
(2) Pri posegih v obstoječe objekte ter tudi pri objektih, kjer
gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, se
na teh objektih lahko ohranijo obstoječi nakloni dvokapnih
streh, obstoječi odmiki, tlorisi, obstoječe višine, lega, faktor
zazidanosti, obstoječe kritine, ipd., če so zagotovljene
minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov
ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti
ter varstva pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v
odloku oz. če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. V
tem primeru je investitor v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja drugačno izvedbo objekta dolžan strokovno utemeljiti. |
(3) Obstoječe objekte, ki so namenjeni dejavnosti, ki s tem
aktom niso dovoljene v posamezni EUP se lahko rekonstruira,
vzdržuje, spremeni namembnost in odstrani. Ti posegi so možni
pod pogojem, da dejavnosti v objektih ne povečujejo negativnih
vplivov na okolje in za njih ni potrebno izvesti presojo vplivov
na okolje so prepovedane. |
|
c) Pridobitev natečajnih rešitev |
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN, druge
prostorske ureditve iz OPN-ja (kompleksnejše, reprezentativne in
javne ureditve) ali na drugih območjih, če se za to izkaže
potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt, se
lahko tudi pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim
natečajem. |
(2) Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj
trije). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj
primerjati. V postopku priprave variantnih rešitev mora sodelovati predstavnikObčine Rogašovci. Najustreznejšo
variantno rešitev izbere za ta namen določena komisija, ki mora
vključevati vsaj arhitekta in krajinskega arhitekta, potrdi pa
jo pristojni organ Občine Rogašovci. |
(3) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z
izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo,
vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo
vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih
ureditev. |
(4) Javni natečaj se lahko izvede za strokovne rešitve prostorskih ureditev, kadar gre za načrtovanjeprostorske ureditve ob javnih površinah
ali javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, zaprostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so sameprostorske dominante. Javni natečaj se izvede v skladu s predpisi, ki predpisujejo
izvedbo javnih natečajev. |
(5) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali
objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega
natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za
varstvo kulturne dediščine. |
|
45. člen |
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam) |
|
(1) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih
morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s
predpisi o zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi
se tudi parkiranje in ustrezno število parkirnih mest. |
|
46. člen |
(pogoji nosilcev urejanja prostora in spremljanje stanja
prostora) |
|
a) Pogoji nosilcev urejanja prostora |
|
(1) Preko območja Občine Rogašovci potekajo zračne poti. Pri
načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v
območjih zračnih poti predvsem določila povezana z ovirami za
zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu (Uradni list, RS,
št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na varnost zračnega
prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega
ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Med ovire iz prvega odstavka tega člena štejejo: |
· objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz
okoliške pokrajine za več kot 100 m, |
· vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal,
ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m, |
· za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se
nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških
prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
b) Spremljanje stanja okolja |
|
Kazalec stanja okolja |
Nosilec monitoringa ter dinamika izvajanja |
Kemijsko stanje površinskih voda |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Ekološko stanje površinskih voda |
-ARSO (monitoring in poročanje, obveščanje javnosti z
javnimi letnimi poročili)
-Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Kemijsko stanje podzemnih voda |
-ARSO (monitoring in poročanje, obveščanje javnosti z
javnimi letnimi poročili)
-Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Povprečni letni dnevni promet, števno mesto Sveti Jurij
v Občini Rogašovci |
-DRSC (monitoring, objavljanje na spletni strani)
-Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana) |
Emisije snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja na
območju občine |
Občina Rogašovci/energetski manager občine (spremljanje
kazalca, poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu plana in
nato vsakih 5 let oz glede na določila CPVO odločbe ) |
Število individualnih kurišč in način ogrevanja |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Število konfliktnih območij |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Število enot kulturne dediščine |
-ZVKDS OE MS (izvajanje ocene, predstavitev lokalni
javnosti)
-Občina Rogašovci (organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani Občine, poročanje MOP v 5ih
letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz glede na
določila CPVO odločbe ) |
Ogroženost enot kulturne dediščine |
-ZVKDS OE MS (izvajanje ocene, predstavitev lokalni
javnosti)
-Občina Rogašovci (organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani Občine, poročanje MOP v 5ih
letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz glede na
določila CPVO odločbe ) |
Število območij razpršene gradnje |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje
zavarovanih vrst |
-ZRSVN MB (izvajanje ocene, predstavitev lokalni
javnosti)
-Občina Rogašovci (organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani Občine, poročanje MOP v 5ih
letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz glede na
določila CPVO odločbe ) |
Prisotnost, obseg in ugodno stanje prednostnih
habitatnih tipov |
-ZRSVN MB (izvajanje ocene, predstavitev lokalni
javnosti)
-Občina Rogašovci (organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani Občine, poročanje MOP v 5ih
letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz glede na
določila CPVO odločbe ) |
Prisotnost, obseg in stanje lastnosti, zaradi katerih so
bila območja ohranjanja narave opredeljena |
-ZRSVN MB (izvajanje ocene, predstavitev lokalni
javnosti)
-Občina Rogašovci (organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani Občine, poročanje MOP v 5ih
letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz glede na
določila CPVO odločbe ) |
Površina, delež in ohranjenost gozda |
-ZGS (izvajanje ocene, predstavitev lokalni javnosti)
-Občina Rogašovci (organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani Občine, poročanje MOP v 5ih
letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz glede na
določila CPVO odločbe ) |
Površina nepozidanih stavbnih zemljišč |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Količina zajete pitne vode |
Občina Rogašovci/Režijski obrat (spremljanje kazalca,
poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu plana in nato
vsakih 5 let oz glede na določila CPVO odločbe ) |
Površina stavbnih zemljišč (namenska raba prostora) na
območju poplav |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Delež prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz
javnega vodovoda |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Kakovost pitne vode |
Občina Rogašovci/Režijski obrat (spremljanje kazalca,
poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu plana in nato
vsakih 5 let oz glede na določila CPVO odločbe ) |
Površina zemljišč namenjenih športu in rekreaciji ter
zelenim površinam |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Delež prebivalcev, ki komunalno vodo odvaja na ustrezen
način |
Občina Rogašovci/Režijski obrat (spremljanje kazalca,
poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu plana in nato
vsakih 5 let oz glede na določila CPVO odločbe ) |
Število konfliktnih območij - vonjave |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Število območij s povečanim varstvom pred hrupom (mirna
območja poselitve) |
Občina Rogašovci (spremljanje kazalca, poročanje MOP v
5ih letih po sprejemu plana in nato vsakih 5 let oz
glede na določila CPVO odločbe ) |
Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (frakcij)
glede na vse zbrane komunalne odpadke (na ravni
občine) |
-Saubermacher – Komunala d.o.o. (monitoring količin)
-Občina Rogašovci/Režijski obrat (spremljanje kazalca,
poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu plana in nato
vsakih 5 let oz glede na določila CPVO odločbe ) |
|
1 - Konfliktno
območje – vonjave je območje/pas širine 300 m, kjer se stikajo
raba čistega območja stanovanj (SS) ali še nepozidana območja
stanovanj s površinami, kjer so možni objekti za kmetijsko
proizvodnjo, raba IK. Objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki lahko
povzročajo neprijetne vonjave večjega obsega so npr. stavbe za
rejo živali (12712), ipd, Posamezno območje rabe IK, ki meji na
rabo SS, mora obsegati površino vsaj 3.000 m2. V kolikor je
območje IK pozidano in tam ni objektov kmetijske proizvodnje ni
izpolnjen pogoj konfliktnega območja. Pogoj je tudi, da je na
območju SS, ki je v 300 m pasu, stalno prijavljenih minimalno 30
prebivalcev. |
|
|
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
47. člen |
|
(spremembe in
dopolnitve prostorskega načrta) |
|
(1) Spremembe in
dopolnitve prostorskega načrta se izvedejo po enakem postopku, ki je
določen za njegov sprejem, če zakonske spremembe ne določajo drugače.
|
|
(2) Za ugotovljene
napake tehnične narave v dokumentaciji občinskega prostorskega načrta se
sprejme popravek. |
|
48. člen |
|
(dokončanje
postopkov) |
|
Postopki za izdajo
gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov
Občine Rogašovci, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo
gradbenega dovoljenja. |
|
49. člen |
|
(vpogled v prostorski
načrt) |
|
(1) Prostorski načrt
je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se
uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in
grafičnega dela se uporablja tekstualni del. |
|
(2) Prostorski načrt
je shranjen in na vpogled na Občini Rogašovci, področni upravni enoti in
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor. |
|
50. člen |
|
(prenehanje
veljavnosti) |
|
Z uveljavitvijo tega
odloka prenehajo veljati: |
|
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska
Sobota za obdobje od leta 1986–2000 in družbenega plana Občine Murska
Sobota za obdobje 1986–1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni
list RS, št. 37/00, 87/04), |
|
– Odlok o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Murski Soboti
(Uradne objave pomurskih občin št. 10/90 (za območje Občine Rogašovci)),
|
|
– Odlok o uskladitvi
prostorsko izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine
Rogašovci (Uradni list RS, št. 45/00, 87/04), |
|
– Odlok o dopolnitvi
Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Goričkega v Občini
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 69/10). |
|
51. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
52. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-6/2012-16 |
|
Rogašovci, dne 7.
decembra 2012 |
|
Župan |
|
Občine Rogašovci
|
|
Edvard Mihalič l.r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Rogašovci – SD OPN 1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
9/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
9. člen |
(veljavnost SD OPN 1) |
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskim občin. |
|