Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt – Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 … 23/07) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 22. redni seji dne 17. 12. 2008 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Dobji dvor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Ravne na Koroškem, za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998, 2004, 2008 (Uradni list RS, št. 63/00 ... 99/08), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko zazidavo Dobji dvor (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal KTNK Andrej Kotnik s.p., Dobja vas 127, 2390 Ravne na Koroškem, pod projektno številko KTNK-19-07.

2. člen

(vsebina odloka)

Z njim se določajo meja območja urejanja, funkcija območja, lega, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoji za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoji za prometno, energetsko in komunalno urejanje območja, okoljevarstveni ukrepi, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem tega odloka.

II. SESTAVINE OPPN

3. člen

(tekstualni in grafični del odloka)

(1) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del vsebuje:

– odlok,

– obrazložitev,

– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(3) Grafični del vsebuje:

List 1       Izsek iz planskih aktov Občine     M = 1 : 5000

             Ravne na Koroškem

List 2       Načrt parcel                       M = 1 : 1000

List 3       Geodetski načrt obstoječega        M = 1 : 1000

             stanja z vrisnimi mejami iz

             zemljiškega katastra

List 4       Zazidalna situacija – Regulacije   M = 1 : 1000

             v prostoru

List 5       Idejne rešitve komunalne           M = 1 : 1000

             infrastrukture

List 6       Načrt parcelacije                  M = 1 : 1000

List 7       Idejne rešitve prometnega          M = 1 : 1000

             omrežja

List 8       Etapnost izvajanja                 M = 1 : 1000

List 9       Območje poseka drevja              M = 1 : 1000

List 10      Funkcionalna raba površin in      M = 1 : 1000.

             objektov

III. OBSEG OPPN

4. člen

(območje urejanja)

(1) Območje, ki se ureja, zajema naslednje parcele in dele parcel: parcelne številke 203/2, 257/4, 204/10 in 209/1, vse k.o. Dobja vas.

Območje je označeno kot Celotno območje OPPN Dobji dvor, v skupni kvadraturi 55.570 m2 in Ožje območje zazidave stanovanjskih hiš Dobji dvor v skupni kvadraturi 37.700 m2. Razlika v kvadraturi med obema območjema so površine, ki zaradi konfiguracije terena in možnosti erozije niso primerne za pozidavo s stanovanjskimi hišami. (del parcele 203/2, del parcele 204/10 in parcela 209/1).

(2) Na sosednjih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območje obdelave, in na zemljiščih v navezavi nanje, se lahko izvaja komunalna, energetska, telekomunikacijska in cestna infrastruktura za potrebe funkcioniranja območja, ki je določeno v tem OPPN in širše.

(3) Za realizacijo komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih priključkov in cestne infrastrukture bodo aktivirani tudi deli naslednjih parcelnih številk: 201/2, 215/10, 211/1, 225/9, 258/1, 224/5, 225/1, 226/18, 226/17, 226/2, 27, 226/21, 226/20, 226/26 in 250/3, vse k.o. Dobja vas.

(4) Mejna območja z obstoječo stanovanjsko zazidavo Dobji dvor, ki niso vključena v območje obdelave OPPN, se urejajo po določilih PUP št. 5 – Matični okoliš Ravne – Prevalje.

IV. FUNKCIJA OBMOČJA

5. člen

(funkcija območja)

Površina celotnega območja obdelave znaša 55.570 m2, vendar zaradi izredno strme konfiguracije in zaradi stabilnosti zemljin ni mogoče pozidati celotne površine, zato so strmejši predeli izločeni iz pozidave.

Območje, ki je opredeljeno kot površina, namenjena za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, je veliko ok. 37.700 m2, od tega znašajo pozidane površine 3.540 m2, prometne površine (ceste in pločniki) 5.683 m2, preostalo pa so zelene površine z dvorišči stanovanjskih hiš (pokritimi parkingi, dovozi do garaž in dostopi do objektov) in znašajo 28.477 m2.

Predvidena je gradnja 40 objektov individualnih stanovanjskih hiš, gradnja trafo postaje in gradnja hidropostaje. Trafo postaja in hidropostaja bosta locirani v okviru površin ekološkega otoka, kjer bo potekalo tudi ločeno zbiranje odpadkov.

Med območjem obstoječe zazidave Dobji dvor in med novo zazidavo je predvidena zelena cona, v velikosti 5.678 m2. Navedeni pas bo deloma ohranjen in deloma pomlajen gozdni rob, znotraj območja pa je predvideno otroško igrišče.

6. člen

(funkcija objektov in naprav)

Poleg stanovanjskih hiš je na območju predvidena še gradnja transformatorske postaje in hidropostaje.

Parkiranje osebnih vozil je predvideno v okviru posameznih gradbenih parcel, pri čemer sta predvidena minimalno dva odstavna mesta na posamezno stanovanjsko enoto. Parkirišča so lahko pokrita, možna je tudi izvedba garaž, ki so pri objektih, ki so locirani nad dovozno cesto, v okviru kletne etaže, pri objektih, ki so locirani pod dovozno cesto, pa so garaže v okviru pritličja.

V. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

7. člen

(urbanistična zasnova območja)

OPPN predvideva skupno 40 enostanovanjskih objektov, ki se bodo gradili v 2 fazah. Po izgradnji komunalne infrastrukture je v 1. fazi predvidena gradnja 35 objektov na zahodnem delu območja in v 2. fazi izgradnja 5 objektov na vzhodni strani območja.

Dostop do predvidenega naselja bo po obstoječi rekonstruirani (poširjeni) in obnovljeni cesti skozi obstoječe naselje Dobja vas in se bo nadaljeval skozi predvideno naselje pretežno po trasi obstoječe gozdne ceste.

Takoj za ovinkom bo izveden cestni priključek, kjer bo potekala glavna napajalna cesta za naselje v hribu, ki poteka po obstoječi trasi gozdne poti.

Poleg glavne komunikacijske osi pa bodo znotraj naselja umeščene še druge ceste, ki bodo služile kot interne ceste v naselju.

V naselju je predvidena enosmerna krožna napajalna cesta.

V delu naselja, ki je predviden za 2. fazo izgradnje, se predvidi slepo zaključena cesta z obračališčem, ki istočasno služi kot servisna cesta za dostop do jeza (zadrževalnik).

Na vstopu v novo naselje je predviden javni del, kjer bo ekološki otok z zabojniki za zbiranje odpadkov (komunalni odpadki – ločene frakcije). Poleg tega je na tem delu predviden tudi prostor za novo transformatorsko postajo za potrebe naselja in hidropostaja z elektroagregatom.

Obravnavano območje je reliefno dokaj raznoliko, zato je precejšen del zazidljivega zemljišča namenjen ohranitvi zelenih površin. V sklopu teh površin je na severni strani območja del, ki bo dodatno intenzivno ozelenjen, saj bo služil kot vmesna bariera med starim obstoječim naseljem in novim predvidenim delom naselja.

Objekti so postavljeni pravokotno na teren oziroma plastnice z namenom, da se na dokaj slabo osončenih zemljiščih zagotovi popoldansko sonce za bivalne prostore. Urbanistično gledano so objekti postavljeni v obliki odprte pahljače tako, da sledijo terenu (plastnicam). Kjer to ni mogoče, so nekateri objekti zasukani zaradi smotrnejše izrabe zemljišča oziroma smiselnega uvoza do objekta.

Znotraj gradbene parcele imajo objekti urejeno parkiranje (v ali pred objektom). Za vsak stanovanjski objekt sta predvideni vsaj dve parkirni mesti.

Vsi komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi bodo speljani do spodnjega roba območja zazidave na severni strani, kjer je tudi najnižja točka obravnavanega območja. V nadaljevanju bodo vodi speljani po rekonstruiranem odseku glavne napajalne ceste, v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora, do priključka na obstoječe in po potrebi rekonstruirane vode.

8. člen

(oblikovanje objektov in ureditev)

Objekti so na parcelah pozicionirani tako, da omogočajo čim boljšo izrabo parcele. Postavljeni so na rob zemljišča – od meje parcele so odmaknjeni 1,5 m (servisno-napajalni del; stopnišče, garderoba, shramba, kopalnica in WC). S tem dosežemo ob precej ozkih parcelah relativno dovolj široke vmesne prostore, ki služijo kot podaljšek dnevnih oziroma bivalnih prostorov v zunanjost – v naravo. Objekti se odpirajo pretežno proti zahodni strani, saj se proti južni strani pobočje vzpenja in ne omogoča osončenja s te strani.

Objekti bodo etažnosti maks. K+P+M. Predpisana je maks. višina kolenčnega zidu, ki praviloma ne presega 2 m. Objekti bodo podolgovate oblike, z enokapnimi strešinami, da se omogoči čim večji zajem sonca na zahodni strani.

Predvideni so štirje tipi enostanovanjskih stavb:

– 20 enot stanovanjskih hiš (K) + P + M – T1, pravokotne podolgovate oblike, dim. 5 x 15 m z dodatkom vzdolž daljše stranice, dim. 2,5 x 7,5 m in dostopom do objekta iz J oziroma JV strani – vzdolžno na objekt,

– 2 enoti stanovanjskih hiš (K) + P + M – T2, pravokotne podolgovate oblike, dim. 5 x 15 m z dodatkom vzdolž daljše stranice, dim. 2,5 x 7,5 m in dostopom do objekta iz V strani prečno na objekt,

– 13 enot stanovanjskih hiš (K) + P + M – T3, pravokotne podolgovate oblike, dim. 5 x 15 m z dodatkom vzdolž daljše stranice, dim. 2,5 x 7,5 m in dostopom do objekta iz S strani vzdolžno na objekt,

– 5 enot stanovanjskih hiš (K) + P + M – T4, pravokotne podolgovate oblike, dim. 5 x 15 m z dodatkom vzdolž daljše stranice, dim. 2,5 x 7,5 m in dostopom do objekta iz V strani vzdolžno na objekt.

Skupna višina (merjeno od utrjenega terena) ne sme nikjer presegati 10 m na slemenu objekta.

Stavbe so glede na konfiguracijo terena lahko podkletene ali nepodkletene. Zaradi strmega terena je pri nekaterih objektih mogoč dostop le skozi kletno etažo (tipa T3 in T4).

Tlorisni gabariti prosto stoječih stanovanjskih hiš izhajajo iz kvadratnega modula 2,5 x 2,5 m. V prečni smeri se lahko povečujejo do maks. dveh modulov (5 m). Temu je lahko dodan še vhodni kubus (komunikacijsko jedro), širine enega modula (2,5 m) in dolžine maks. treh modulov (7,5 m). Vhodni kubus se lahko pomika po vzdolžni stranici objekta, vendar mora biti od končnega roba objekta vedno odmaknjen min. en modul (2,5 m). V vzdolžni smeri se objekti lahko povečujejo do max. šest modulov (15 m). Minimalna dolžina objekta znaša štiri module (10 m). Dopustno je zgraditi tudi objekt brez vhodnega kubusa. Samo v tem primeru je mogoče objekt razširiti do maks. širine 6 m.

Objekti imajo predpisano gradbeno linijo (GL) na stranici, ki gleda proti cesti pred objektom. Gradbena linija je linija, ki se je morajo objekti dotikati, vendar je ne smejo presegati.

Etažnost vhodnega kubusa je lahko drugačna kot etažnost osnovnega dela objekta, vendar ne sme presegati etažnosti osnovnega dela objekta.

Objekti morajo biti enotno oblikovani z možnostjo manjših odstopanj pri zagotavljanju individualnosti. Pogoji enotnega oblikovanja so:

– Naklon streh na objektih je 11–13°. Naklon strehe na vhodnem modulu je enak kot na objektu. Izjemoma je lahko nad vhodnim modulom tudi ravna streha. Strehe so enokapne. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Dvokapne in večkapne strehe niso dovoljene.

– Kritina strešin mora biti svetlo do temno sive barve (RAL 4500 – RAL 1500).

– Parapeti v mansardah stavb so minimalne višine 1,3 m in maksimalne višine 2,5 m.

– Napušči nad objekti so dovoljeni do 0,5 m izven tlorisnega gabarita objekta, razen na najvišji točki objekta (po dolžini), kjer so napušči lahko široki 1 m.

– Na strehah objektov niso dovoljeni nobeni »izrastki« (frčade, kukrli, balkoni ipd.), dovoljena je vgradnja strešnih oken v ravnini strešine in sistemov za pridobivanje energije s pomočjo sonca (solarni sistemi in fotovoltaika).

– Fasade morajo biti oblikovane v enotnem slogu, z dopuščanjem individualnosti. Pretežni del fasade se izvede z leseno oblogo ali izdelki podobnega izgleda (plošče iz umetnih materialov – imitacija lesa). Na objektih niso dovoljeni živobarvni odtenki fasad.

– Okna in vrata morajo biti ortogonalnih oblik, prav tako ne smejo biti uporabljena t.i. križna okna, »stilski stebri«, »preklade« ipd.

– Nadstreški za parkiranje avtomobilov pred objekti morajo biti kriti s transparentno streho z max. naklonom 6°, v obliki enokapnice (naklon v enaki smeri kot naklon streh stanovanjskega objekta). Nadstreški ne smejo biti zaprti, morajo biti enotno oblikovani in pozicionirani v skladu z grafičnim delom odloka v okviru dopustnih odstopanj.

Sprememba namembnosti objektov ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena sprememba iz enostanovanjskih objektov v dvo ali več stanovanjske objekte.

9. člen

(nezahtevni objekti)

Na dvoriščih je možno postavljati tudi enostavne in nezahtevne objekte za potrebe stanovalcev – vrtne lope in podobno, pri čemer pa mora biti oblikovanje objektov usklajeno z oblikovnimi detajli stanovanjske hiše.

Možne so različne parkovne ureditve, z umestitvami manjših bazenov in drugih vodnih površin, pri čemer mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje, brez vplivov na sosednje parcele.

Na zemljiščih je poleg osnovnih objektov dopustna gradnja nezahtevnih objektov max. velikosti enega modula (2,5 x 2,5 m). Višina nezahtevnih objektov znaša max. 2,5 m v kapni legi. Naklon strešin nezahtevnih objektov je enak kot naklon strešin pri stanovanjskem objektu. Nezahtevni objekti morajo biti oddaljeni od sosednjega zemljišča najmanj 2 m. Prav tako morajo biti oddaljeni od ceste najmanj 6 m, od stanovanjskega objekta pa najmanj 2 m. Na posameznem zemljišču sta lahko zgrajena največ dva objekta. (npr. nadstrešnica za avtomobile in vrtna uta), kolikor to omogočajo terenske razmere in velikost parcele.

VI. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA

10. člen

(prometna ureditev)

Dostop do predvidenega naselja bo po obstoječi rekonstruirani in obnovljeni cesti skozi obstoječe naselje Dobji dvor in se bo nadaljeval skozi predvideno naselje, delno po obstoječi trasi gozdne poti. Poleg te glavne komunikacijske osi pa bodo znotraj naselja umeščene še druge ceste, ki bodo služile kot interne ceste v naselju. V naselju je predvidena krožna interna cesta. V delu naselja, ki je predviden za 2. fazo izgradnje, se predvidi slepo zaključena cesta z obračališčem, ki istočasno služi kot servisna cesta za dostop do jeza (zadrževalnik).

Ceste bodo utrjene za motorni promet in bodo asfaltirane.

Ceste so dvosmerne (dim 5,00 m + 1,35 m pločnik + 0,5 m mulda), razen interne krožne napajalna ceste, ki je enosmerna (dim 4,00 m + 1,35 m pločnik+ 0,5 m mulda).

Vzdolž cest bo na celotnem območju naselja urejen peš hodnik – pločnik, dim. 1,35 m.

Pri rekonstruiranem odseku obnovljene ceste je na delu, kjer se cesta vzpenja v smeri proti obstoječi zazidavi, predvidena ustrezna protihrupna ograja, višine 1,3–1,5 m.

11. člen

(zunanje ureditve)

Med zemljišči, na katerih bodo stali objekti, in cestami so dovoljeni le večji robniki v obliki manjših opornih zidov, do maksimalne višine 0,15 m nad nivojem ceste. V primeru namestitve ograj ob cesti morajo biti le-te odmaknjene od ceste min. 1,0 m. Med zemljišči so dopustne ograje do maks. višine 1,2 m, odmaknjene od ceste min. 1,0 m, razen kjer je ob cesti predviden ali zgrajen pločnik. Ograje imajo lahko kot »podstavek« betonski parapet, maks. višine 0,3 m, ki poteka vzporedno s terenom. Kjer zaradi konfiguracije terena ni mogoča citirana izvedba, je lahko parapet oblikovan stopničasto, vendar v tem primeru najvišja točka betonskega parapeta ne sme presegati višine 0,8 m nad utrjenim terenom.

Na zemljiščih je zaradi strmega terena dopustna gradnja opornih zidov, vendar višina ne sme presegati 1,5 m. Kadar je višinska razlika na zemljišču večja, jo je potrebno reševati s kaskadno urejenimi opornimi zidovi, med katerimi je v horizontalni smeri najmanj 4,0 m razlike. Oporni zidovi morajo biti intenzivno ozelenjeni in vizuelno zakriti.

12. člen

(vodovod)

Objekti se bodo napajali z zdravo pitno vodo iz javnega vodovoda. Oskrba območja s pitno vodo bo izvedena z novim napajalnim vodovodom, ki bo priključen na primarni dolinski vodovod Mežica–Ravne, ki poteka ob cesti Dravograd–Poljana, in predviden vodohran.

V naselju bo postavljena ustrezna vodna postaja (hidropostaja z agregatom) za zagotavljanje ustreznih tlakov in zadostnih količin požarne vode, ki bo locirana v ustrezno dostopnem centralnem infrastrukturnem območju, kjer bo locirana tudi transformatorska postaja za potrebe območje in ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.

13. člen

(hidrantno omrežje)

Znotraj naselja bo urejena hidrantna mreža. Nadzemni hidranti bodo postavljeni na ustreznih medsebojnih razdaljah, nameščeni bodo ob robu pločnika izven robnika.

14. člen

(kanalizacija)

V naselju bo urejena ločena meteorna in fekalna kanalizacija.

Fekalna kanalizacija se priključuje na javno kanalizacijo s priključkom ob glavni cesti G2 112 Dravograd–Poljana, odsek Dobja vas.

Meteorna kanalizacija bo speljana v bližnji potok.

15. člen

(fekalna kanalizacija)

Odvod fekalnih vod iz individualnih objektov bo izveden s kolektorjem, po cesti do priključka z glavno cesto G2 112, kjer bo priključek na predviden kolektor kanalizacije. Cevi bodo potekale pretežno pod voziščem, kar je potrebno upoštevati pri izboru cevi in izvedbi detajlov. Revizijski jaški bodo opremljeni s povoznimi LTŽ pokrovi.

16. člen

(meteorna kanalizacija)

Odvod meteornih vod z vozišča in zaledja bo urejen z minimalnim prečnim in vzdolžnim naklonom ceste, ki vzdolžno odvaja meteorne padavine iz cestišča v obcestne požiralnike in nato preko meteorne kanalizacije v bližnji potok.

Na robu vozišč se izvede drenaža, ki bo speljana v revizijske jaške oziroma v cestne požiralnike.

Na odvodni kanal meteornih vod bodo priključene tudi meteorne vode iz individualnih stanovanjskih objektov (strešne vode, odvodnjavanje dvorišč).

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovil olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je pred iztokom v vodotok predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

17. člen

(elektrika)

Za napajanje naselja Dobji dvor je predvidena izgradnja lastne tipske montažno-betonske transformatorske postaje. Lokacija transformatorske postaje (TP) je na območju ekološkega otoka v bližini hidropostaje. Napajanje TP je z vključitvijo v obstoječi srednjenapetostni kablovod (KB) 20 kV Čečovje, ki je del izvoda iz RTP 110/20 kV Ravne.

Za potrebe naselja bo izvedeno nizkonapetostno omrežje 3x400/230 V, po dve stanovanjski enoti bosta imeli skupno kabelsko priključno merilno omarico na parcelni meji ob dovozni cesti. Kabelski razvod bo izveden s podzemnimi kabli, od priključnih omaric pa bo izveden priključek do posameznih objektov.

Na delu območja poteka obstoječi zračni vod, ki ga bo potrebno nadomestiti z ustreznim podzemnim vodom, ki se bo napajal iz predvidene TP in se bo zaključil na predvidenem A-drogu, ki bo lociran na južnem delu zazidave.

18. člen

(javna razsvetljava)

Za območje naselja Dobji dvor je predvidena javna razsvetljava. Lokacija svetilk bo, kjer je možno, v bližini priključnih merilnih omaric, sicer pa morajo biti oddaljene najmanj 1,0 m od roba ceste oziroma pločnika.

19. člen

(telekomunikacije)

Na območju zazidave Dobji dvor bo izvedeno telefonsko omrežje (TK) in omrežje za kabelsko televizijo (KTV).

20. člen

(mestni plin)

Na območju zazidave je predviden razvod zemeljskega plina za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in morebitne druge namene. Priključno mesto za plin je v neposredni bližini območja zazidave.

21. člen

(vodnogospodarske ureditve)

Na območju zazidave ni večjih vodotokov, v bližini sta na vzhodni in na zahodni strani območja potoka, ki se bosta predhodno ustrezno uredila, v skladu s pogoji oziroma soglasjem ARSO, Urada za upravljanje z vodami, in kamor bodo speljane meteorne vode iz območja zazidave, ki bodo poleg odvodnjavanja naselja zajele tudi prestreženi del zalednih vod.

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovil olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je pred iztokom v vodotok predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

22. člen

(prometna ureditev)

Prometna ureditev območja je vezana na rekonstruirano obstoječo cestno mrežo obstoječega naselja Dobji dvor. Predvidena je rekonstrukcija obstoječe ceste od križišča pri AMD do območja zazidave. Cesta bo ustrezno poširjena in izveden bo peš hodnik (pločnik).

VII. VARSTVO OKOLJA, MERILA ZA VARSTVO NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSNOSTI TER MERILA IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO

23. člen

(odpadki)

Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov na ekološkem otoku, ki bo služil za potrebe celotnega naselja. Gospodinjski odpadki se bodo zbirali v posodah, ki bodo ob objektih, in bodo ustrezne velikosti glede na število stanovalcev.

24. člen

(varstvo narave)

Na območju ni posebnih zahtev glede varovanja narave. Gozdni rob se bo po poseku drevja, ki bi lahko ogrožalo objekte, ustrezno zasadil z drevjem in grmičevjem, tako da se omeji vpliv vetra.

Brežine bodo zatravljene, da se prepreči erozija.

Vmesni tamponski pas med obstoječo zazidavo in predvideno zazidavo se ohranja kot gozd, ki se ustrezno pomladi,v skladu s pogoji oziroma soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora, da se prepreči vetrolom.

25. člen

(varovanje tal in varstvo pred hrupom)

Pri izvedbi zemeljskih del je potrebno v prvi fazi ustrezno odstraniti in deponirati rodovitno zemljo, ki se jo kasneje uporabi pri saniranju brežin in ureditvi zelenic.

Za varstvo pred hrupom bodo izvedeni ukrepi omejitve hitrosti vozil na celotnem območju naselja Dobji dvor.

Na odseku dovozne ceste se na stiku z obstoječim naseljem izvede ustrezna protihrupna ograja.

26. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Pozidava s stanovanjskimi hišami je omejena na območja, ki so geološko stabilna. Strmejši predeli niso predvideni za pozidavo, v največji možni meri se ohranja obstoječa vegetacija – gozd. Izvedena bo hidrantna mreža za potrebe gašenja požara.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV

27. člen

(etapnost)

Območje se lahko ureja etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna od prostorskih danosti območja.

Pogoj izvajanja posamezne etape posega je navezava na cestno in komunalno infrastrukturo ožjega in širšega območja predvidenega naselja. Nobena etapa se ne more izvajati brez predhodno urejene cestne in komunalne povezave z obstoječim območjem naselja.

Prvo fazo posamezne etape posega predstavlja ureditev cestne in komunalne infrastrukture za del naselja, ki se fazno obravnava. Drugo fazo posamezne etape posega predstavlja graditev objektov na delu obravnavanega območja. Tretjo fazo predstavlja graditev ceste in komunalne infrastrukture na preostalem delu obravnavanega območja in zadnjo fazo predstavlja graditev objektov na preostalem delu obravnavanega območja.

Dopušča se možnost sočasne ureditve cest in komunalne infrastrukture po celotnem obravnavanem območju. V tem primeru je izgradnja kompletne infrastrukture predhodna faza, prva faza so vsi objekti na osrednjem območju (35 objektov), druga faza pa preostalih pet objektov na vzhodnem delu območja zazidave.

Do realizacije druge faze objektov se za dostop do vodnega zadrževalnika jeza) v smislu vzdrževanja uporablja obstoječa dovozna pot, ki se v ovinku priključi na rekonstruirano cesto.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

28. člen

(pogodba o opremljanju)

Na podlagi določil odloka investitorji in občina sklenejo pogodbo o opremljanju za realizacijo posameznih faz ureditve območja, v kateri se lahko določi izvajalec oziroma investitor cestnega in komunalnega opremljanja območja ter način financiranja ožje in širše komunalne infrastrukture.

Pred realizacijo gradnje objektov je treba zagotoviti potrebno cestno in komunalno infrastrukturo, na katero bodo objekti priključeni.

X. ODSTOPANJA

29. člen

(tolerance)

Objekti oziroma moduli posameznih objektov lahko odstopajo od tlorisnih gabaritov do ± 0,2 m, razen na delu objekta proti cesti, kjer je predpisana gradbena linija in objekt ne sme biti cesti bližje kot 6 m. Balkoni so dopustni samo na vzdolžni stranici objektov, pod pogojem, da so upoštevane tudi vse druge določbe tega odloka in ne smejo presegati maks. dovoljenih gabaritov objekta. Tolerance niso možne tam, kjer bi se objekti približali meji sosednjih zemljišč bližje kot 1,5 m.

Pri višinskih gabaritih morajo objekti slediti etažnosti in naklonom ter predpisani obliki streh. Dopustna toleranca pri višinskih gabaritih je +0,5 m.

Pri trasah cest in komunalnih vodih je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru glede na lastništvo posameznih zemljišč. Predvidenih širin vozišča in pločnika ni dovoljeno spreminjati.

XI. KONČNE DOLOČBE

30. člen

(hranjenje odloka, nadzor in pričetek veljavnosti)

OPPN se hrani in je dostopen javnosti v prostorih Občine Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-5-0001/2007-401

Ravne na Koroškem, dne 18. decembra 2008

Župan

Občine Ravne na Koroškem

mag. Tomaž Rožen l.r.