Na
podlagi prvega odstavka 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12
– ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US) je Občinski svet Občine
Kranjska Gora na 17. redni seji dne 7. 6. 2017 sprejel |
|
S T A T
U T |
Občine
Kranjska Gora |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(območje, ime in sedež občine)
|
Občina
Kranjska Gora (v nadaljevanju občina) je temeljna samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi
njihovih območij – ZUODNO (Uradni list RS, št. 60/94 in spremembe). Po
zakonu območje občine obsega naslednja naselja: Belca, Dovje, Gozd
Martuljek, Kranjska Gora, Log, Mojstrana, Podkoren, Rateče, Srednji vrh
in Zgornja Radovna. |
Sedež
občine je v Kranjski Gori, Kolodvorska ulica 1B. |
Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
Območja
in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
2. člen
(ožji deli občine)
|
Na
območju občine so ustanovljene kot ožji deli občine naslednje krajevne
skupnosti: |
– Krajevna skupnost Dovje - Mojstrana, ki obsega naselja: Dovje,
Mojstrana, Belca in Zgornja Radovna, |
– Krajevna skupnost »Rute« - Gozd Martuljek, Srednji vrh, ki obsega
območje naselij: Gozd Martuljek in Srednji vrh, |
– Krajevna skupnost Kranjska Gora, ki obsega območje naselij: Kranjska
Gora in Log, |
– Krajevna skupnost Podkoren, ki obsega območje naselja Podkoren,
|
– Krajevna skupnost Rateče - Planica, ki obsega območje naselja Rateče.
|
Pravni
status, organizacija in naloge krajevnih skupnosti so določene s tem
statutom. |
3. člen
(izvirne in prenesene naloge)
|
Občina v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v
zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi
občine na podlagi zakona. |
Država
lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz
državne pristojnosti, ki bi se lahko racionalneje in učinkoviteje
opravljale v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.
|
4. člen
(občani)
|
Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem zakonom. |
Občani
sodelujejo pri opravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in z ljudsko iniciativo. |
5. člen
(uresničevanje skupnih nalog)
|
Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
6. člen
(grb, zastava in praznik občine)
|
Občina
ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina
Kranjska Gora ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem
krogu na zgornji polovici napis: Občina Kranjska Gora, v zunanjem krogu
na spodnji polovici kroga pa naziv organa občine – Župan, Občinski svet,
Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. Velikost, uporabo in
hrambo pečatov občine določi župan s svojim aktom. |
Za
prispevek k razvoju na posameznih področjih podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizatorjem in drugim občinska priznanja in nagrade, v
skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE
7. člen
(naloge občine)
|
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte občine,
|
– sprejema občinski proračun, spremembe proračuna, rebalans proračuna in
zaključni račun proračuna občine, |
– načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte občine v
okviru, ki ga omogoča veljavna zakonodaja, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
– sprejema strategijo razvoja občine in druge razvojne programe občine.
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja s premoženjem občine, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj v občini,
|
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog
občin pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– spremlja dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanov. trg, |
– v
skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi
in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
|
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– določa
občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
|
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– skrbi
za proizvodnjo in prodajo električne energije iz obnovljivih virov
energije, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo, ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
– organizira občinsko redarstvo, |
– ureja
lokalni promet in predpisuje prometno ureditev v občini, |
– opravlja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spoimenikov v sodelovanju
s pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo in |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
9. člen
(statistične, evidenčne in analitične
naloge)
|
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svojih
izvirnih pristojnosti in jih pridobiva v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
(organi občine)
|
Organi
občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor občine. |
Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski
funkcionarji. |
11. člen
(občinska uprava)
|
Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
Za
izvrševanje inšpekcijskih nalog v pristojnosti občine in nalog
občinskega redarstva se ustanovi skupaj z drugimi občinami organ skupne
občinske uprave. |
Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
Občinsko
upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim
določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko
upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje
organizacijske enote. |
Občinsko
upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa župan.
|
12. člen
(sprejemanje odločitev na sejah
organov)
|
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače odločeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organov občine. Odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina
navzočih članov. |
13. člen
(javnost dela)
|
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave ali
državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in
poslovnik občinskega sveta. |
Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
Za
odnose z javnostjo skrbita župan in direktor občinske uprave ali druga
pooblaščena oseba, ki ima za to pooblastilo od župana ali direktorja
občinske uprave. |
2. Občinski svet
14. člen
(občinski svet)
|
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje šestnajst (16) članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
15. člen
(volitve članov občinskega sveta)
|
Volitve
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski
svet se voli po sistemu v skladu z zakonom. |
Občina
je oblikovana kot ena volilna enota. |
16. člen
(pristojnosti občinskega sveta)
|
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
1. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
2. sprejema občinski proračun, njegove spremembe in zaključni račun,
|
3. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
4. v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja in ukinja skupne
organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
5. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
6. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
7. imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora
opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
8. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
9. določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
|
10. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
|
11. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
12. razpisuje referendum, |
13. s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa sejnine članom občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in
javnih skladov, |
14. določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih
javnih služb, |
15. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
16. imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
17. določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari, |
18. sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
|
19. določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
20. sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in
določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
|
21. lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti
ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega
časa, |
22. v
okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za
določen čas v kabinetu župana, |
23. imenuje in razrešuje člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih
dobrin, |
24. daje
soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem
območju, |
25. daje
mnenje o opravljanju igralniške dejavnosti na območju sosednjih lokalnih
skupnosti, |
26. sprejema koncesijske akte, |
27. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut. |
17. člen
(funkcija člana občinskega sveta)
|
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen
(župan)
|
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje, nima pa pravice
glasovanja. |
Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
|
19. člen
(organizacijsko in administrativno delo
za potrebe občinskega sveta)
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen
(seje občinskega sveta)
|
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom),
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in
direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. Sklic z dnevnim redom se objavi na oglasnih deskah v vseh
krajih občine. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in sodelovati, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen
(odločanje članov občinskega sveta)
|
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen za zadeve, za katere zakon ali statut določa drugačno
večino. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
Župan in
direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen
(predčasno prenehanje mandata članom
občinskega sveta)
|
Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat iz razlogov, ki jih
določa zakon. |
Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandat, ki jih
opredeljuje zakon. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član
občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči
v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
|
Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski
svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih
dni od prejema pisne odstopne izjave. |
Če župan
v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in o tožbi iz tretjega
odstavka tega člena meritorno odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik
kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega
sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Postopki
za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitve župana se lahko
začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, po
preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločbo upravnega sodišča, če
pritožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
|
2. Odbori in komisije občinskega sveta
23. člen
(odbori in komisije)
|
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
|
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
24. člen
(komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja)
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in mnenja v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
|
25. člen
(stalna in občasna delovna telesa
občinskega sveta)
|
Občinski
svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
Odbori
in komisije štejejo 3 do 7 članov. Število članov posameznega delovnega
telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
26. člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
|
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku 90 dni po
konstituiranju občinskega sveta. |
Članstvo
v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
27. člen
(pristojnosti odborov in komisij)
|
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen
(razrešitev člana delovnega telesa)
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog člana občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan
29. člen
(župan)
|
Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi poročila občinske
volilne komisije o izidu glasovanja za župana, odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno.O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet.
|
30. člen
(pristojnosti župana)
|
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg
tega župan: |
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta, |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte oziroma materialne predpise iz
pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi
za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
– skrbi
za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
|
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov
občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika
organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– imenuje oziroma s sklepom ustanavlja projektne in druge strokovne –
posvetovalne skupine, |
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, |
– odloča
o pridobitvi nepremičnega premoženja v posamični vrednosti do 10.000,00
EUR, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
31. člen
(zadržanje objave splošnega akta)
|
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernosttake odločitve. |
32. člen
(naloge župana na področju zaščite in
reševanja)
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju obrambe, zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme operativni načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
|
33. člen
(nujni ukrepi)
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen
(podžupan občine)
|
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi
razreši. |
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
|
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan,
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana
do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov pa
tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne
določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če
je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta
bo opravljal to funkcijo. To odločitev sprejme občinski svet z večino
vseh članov sveta. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice
glasovati za odločitve občinskega sveta. |
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo
opravljali poklicno. O tem župan pisno obvesti občinski svet.
|
35. člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
|
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
36. člen
(komisije in drugi strokovni organi
občine)
|
Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
37. člen
(prenehanje mandata župana in
podžupana)
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
Podžupanu preneha mandat poleg razlogov, določenih z zakonom, tudi v
primeru, če ga župan razreši ali z izvolitvijo novega župana, če je
prejšnjemu predčasno potekel mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi
razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana
občinskega sveta. |
4. Nadzorni odbor
38. člen
(nadzorni odbor)
|
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
|
39. člen
(imenovanje in razrešitev članov
nadzornega odbora)
|
Nadzorni
odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Predsednik
nadzornega odbora naj ima praviloma VI. stopnjo strokovne izobrazbe in
izkušnje s finančno- računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
|
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
40. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
|
Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan v 30-dneh od
imenovanja. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
Nadzorni
odbor dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine v Kranjski Gori. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni
odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine z napisom Nadzorni odbor.
|
41. člen
(program nadzornega odbora)
|
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni
odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v
nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni
odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu
svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
|
Nadzorni
odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi
občine in krajevnih skupnosti, organi uporabnikov proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko se obravnava predlog proračuna in
druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembni za njegovo
delo. |
42. člen
(pristojnosti nadzornega odbora)
|
Na
občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni
nadzor. |
Nadzorni
odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
(javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj
poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino
in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
Nadzorni
odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
43. člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
|
Nadzorni
odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
44. člen
(poročilo nadzornega odbora)
|
Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku
poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora.
Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
|
Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog
poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
45. člen
(odzivno poročilo)
|
Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v
roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst
dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
|
Po
preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru
nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
46. člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
|
Poročilo
o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavinev skladu z zakonom in
podzakonskim predpisom. |
V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru, in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
Z
ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju
se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
47. člen
(postopanje nadzornega odbora)
|
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
48. člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
Župan je
dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
– zadolževanjem občine, |
– načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij, |
– pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja,
|
– naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in
deležev, |
– odpisi
terjatev, |
– ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika
občinskih proračunskih sredstev, |
vse v
skladu z veljavno zakonodajo. |
Župan je
dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter
ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
49. člen
(letno poročilo o delu in porabi
sredstev nadzornega odbora)
|
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
50. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
|
Delo
nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost
dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
51. člen
(strokovna in administrativna pomoč za
delo nadzornega organa)
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira
na poročilo notranje revizijske službe. |
52. člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
|
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
53. člen
(plačilo za opravljanje dela nadzornega
odbora)
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta, ki določa plače
funkcionarjem ter članom odborov in drugih delovnih teles.
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
54. člen
(poslovnik o delu nadzornega odbora)
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
5. Občinska uprava
55. člen
(organizacija občinske uprave)
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
56. člen
(ustanovitev skupne občinske uprave)
|
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
|
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
57. člen
(odločanje o upravnih stvareh)
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
58. člen
(pristojnosti za odločanje o upravnih
stvareh)
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava.
Direktor občinske uprave lahko pooblasti javne uslužbence uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
59. člen
(izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku)
|
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
60. člen
(odločanje o upravnih stvareh iz izvirne
pristojnosti občine)
|
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
61. člen
(odločanje o pristojnostih zoper
posamične akte)
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
62. člen
(izločitev uradne osebe)
|
O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave,
ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je
javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
|
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
6. Občinsko pravobranilstvo
63. člen
(občinsko pravobranilstvo)
|
Občina
ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in krajevne skupnosti v občini.
|
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi organi občine
64. člen
(drugi organi občine)
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
65. člen
(poveljnik štaba civilne zaščite)
|
Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE
SKUPNOSTI
66. člen
(opredelitev krajevne skupnosti)
|
Krajevne
skupnosti so ožji del občine v teritorialnem smislu, ki imajo svoje
zemljepisne, zgodovinske, kulturne in druge značilnosti območja.
|
Krajevne
skupnosti niso samostojne pravne osebe, ampak delujejo v smislu
posvetovalnih organov, ki v skladu z zakonom in tem statutom posredujejo
občinskemu svetu mnenja, stališča in pobude, ki se nanašajo na
prebivalce tega ožjega dela in njihove skupne potrebe. |
Ustanovitev ožjih delov občine, njihove spremembe ali ukinitev ožjega
dela občine določa zakon. |
Pobudo
za ustanovitev ožjega dela občine, za spremembo njihovih območij lahko
da zbor krajanov ali 5 % volivcev s tega območja po postopku in na
način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
67. člen
(obstoječe krajevne skupnosti)
|
Na
območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti
kot so opredeljene v 2. členu tega statuta. |
68. člen
(svet krajevne skupnosti)
|
Krajevne
skupnosti imajo svoj organ – svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo
volilni upravičenci s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti,
na način kot ga določa zakon. |
Svet
Krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana in svet Krajevne skupnosti Kranjska
Gora štejeta vsak po 7 (sedem) članov, svet Krajevne skupnosti »Rute« -
Gozd Martuljek, Srednji vrh, svet Krajevne skupnosti Podkoren in svet
Krajevne skupnosti Rateče - Planica, pa imajo vsak po 5 (pet) članov.
|
Vsaka
krajevna skupnost je oblikovana kot ena volilna enota. |
Član
sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenci
v občinski upravi. |
Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti po opravljenih volitvah skliče župan,
najkasneje mesec dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet
krajevne skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot
polovici njegovih članov. |
69.
(naloge krajevne skupnosti)
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
|
– dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine,
|
– dajejo
predloge in sodelujejo na področju javne infrastrukture na območju
njihove krajevne skupnosti (javnega vodovoda, javnega kanalizacijskega
sistema, javne razsvetljave, javne prometne infrastrukture),
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, |
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
– dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorsko planskih
aktov občine, ki obravnavajo območje krajevne skupnosti in jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo
mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
ukrepih s področja zaščite in reševanja na območju krajevne skupnosti,
|
– dajejo
mnenja v zvezi z razpolaganjem z nepremičninami na območju krajevne
skupnosti, |
– dajejo
mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov oziroma lokalov
na njihovem območju, |
– opravljajo druge naloge, za katere so tako določene z zakonom, s
strani župana oziroma občinskega sveta. |
70. člen
(predsednik in podpredsednik krajevne
skupnosti)
|
Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta na prvi konstitutivni seji po volitvah. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost,
sklicuje in vodi seje krajevne skupnosti. |
Svet na
predlog predsednika izvoli podpredsednika, ki nadomešča predsednika in
opravlja njegove naloge v času zadržanosti ali odsotnosti predsednika,
pa tudi naloge, ki mu jih določi predsednik sveta. |
71. člen
(seje sveta krajevne skupnosti)
|
Svet
krajevne skupnosti dela in sprejema svoje odločitve na sejah, na katerih
je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov. |
Župan
ima pravico biti navzoč na sejah sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
72. člen
(naloge sveta krajevne skupnosti)
|
Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki jih določa ta statut v 69. členu,
zlasti pa: |
– obravnava vprašanja in problematiko, ki se nanaša na območje krajevne
skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje mnenja in stališča, ki jih
posreduje občini, |
– daje
pobude za sprejem odlokov ali drugih splošnih aktov občine, za njihove
spremembe in dopolnitve, |
– daje
pobude in predloge za pripravo občinskega proračuna, s področja skupnih
potreb prebivalcev območja krajevne skupnosti, |
– opravlja naloge, za katere jo zaprosi ali pooblasti občinski svet ali
župan. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti ne
zavezujejo župana, občinskega sveta in občinske uprave, razen če ni s
statutom ali zakonom drugače določeno. |
Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo določene problematike v krajevni
skupnosti skliče zbore krajanov krajevne skupnosti kot celote ali pa
tudi posameznega dela krajevne skupnosti, če je problem izključno vezan
na ta del prebivalstva. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
73. člen
(sredstva za delovanje krajevne
skupnosti)
|
Za
opravljanje nalog krajevnih skupnosti in delovanja sveta krajevne
skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja
občina. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevne skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
|
74. člen
(razpustitev sveta krajevne skupnosti)
|
Občinski
svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov
sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti
svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se
po najmanj trikratnem sklicu v obdobju šestih mesecev ne sestane na
sklepčni seji, |
– če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI
75. člen
(oblike neposrednega sodelovanja občanov
pri odločanju v občini)
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov
76. člen
(zbor občanov)
|
Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ ugotovi, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
77. člen
(sklic zbora občanov)
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo. Župan mora sklicati zbor
občanov na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
|
Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. |
Župan
lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo
zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku
zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan mora sklicati
zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve ali pobude. |
78. člen
(območje, kraj in čas sklica zbora
občanov)
|
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
Sklic
zboraobčanov je treba objaviti na krajevno običajen način (sredstva
javnega obveščanja, oglasne deske v vseh krajih v občini). |
79. člen
(vodenje in sprejemanje odločitev zbora
občanov)
|
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 2 % volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. |
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave
ugotovi sklepčnost zbora, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu občine
80. člen
(referendum o splošnem aktu)
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
|
81. člen
(razpis referenduma)
|
Predlog
za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
82. člen
(naknadni referendum)
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
83. člen
(vložitev zahteve za razpis
referenduma)
|
Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
|
Pobudnik
o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno
seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
84. člen
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
|
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
Volivec
lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z
varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
|
Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
85. člen
(razpis referenduma)
|
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom
o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni
akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
86. člen
(pravica glasovati na referendumu)
|
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
87. člen
(postopek za izvedbo referenduma)
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo
o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum
88. člen
(svetovalni referendum)
|
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi referendumi
89. člen
(referendum o samoprispevku in drugih
vprašanjih)
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
5. Ljudska iniciativa
90. člen
(ljudska iniciativa)
|
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
|
91. člen
(sredstva za neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju)
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
92. člen
(zagotavljanje občinskih javnih služb)
|
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij. |
93. člen
(zagotavljanje občinskih javnih služb na
področju družbenih dejavnosti)
|
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– skrb
za starejše občane, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
|
94. člen
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega
prava)
|
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
95. člen
(zagotavljanje gospodarskih javnih
služb)
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavljajavne službe za:
|
– oskrbo
s pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
|
– zbiranje komunalnih odpadkov, |
– prevoz
komunalnih odpadkov, |
– obdelava mešanih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
|
– urejanje in čiščenje javnih površin, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– pomoč,
oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, |
– in na
drugih področjih, če tako določa zakon. |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
96. člen
(ustanovitev pravne osebe javnega
prava)
|
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
|
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb zagotavlja gospodarsko javno službo v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
|
97. člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
98. člen
(premoženje občine)
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet, razen če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega in občinskega premoženja.
|
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
|
99. člen
(prihodki občine)
|
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev financiranja iz državnega proračuna.
|
100. člen
(proračun občine)
|
Prihodki
in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je pristojen župan. |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
101. člen
(sestava proračuna občine)
|
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
102. člen
(izvrševanje proračuna občine)
|
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna po prvi polovici
koledarskega leta. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
določene z zakonom. |
103. člen
(sprejem proračuna občine)
|
Proračun
občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z
odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o
proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku
o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
104. člen
(začasno financiranje)
|
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
105. člen
(uporaba sredstev proračuna)
|
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
106. člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom in odlokom o proračunu občine. |
Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu.
|
107. člen
(zaključni račun proračuna)
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
|
O
sprejemu zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
108. člen
(zadolževanje občine)
|
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski
svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
109. člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih
zavodov)
|
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda občinski svet.
|
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
110. člen
(finančno poslovanje občine)
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba občine. |
111. člen
(javno naročanje)
|
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
112. člen
(splošni akti občine)
|
Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in
navodila. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
|
113. člen
(statut občine)
|
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
|
114. člen
(poslovnik občinskega sveta)
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
115. člen
(odlok občine)
|
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
116. člen
(pravilnik)
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
117. člen
(navodilo)
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
118. člen
(objavljanje splošnih aktov)
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako odloči občinski svet. |
2. Posamični akti občine
119. člen
(posamični akti občine)
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
|
120. člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične
akte občine)
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC
POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
121. člen
(zahteve za varstvo ustavnosti in
zakonitosti)
|
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
122. člen
(spor o pristojnosti)
|
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
123. člen
(upravni spor)
|
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
|
Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
124. člen
(upravni in sodni postopki)
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
125. člen
(mnenje delovnega telesa)
|
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
126. člen
(nadzor nad zakonitostjo dela)
|
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave.
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI. KONČNE DOLOČBE
127. člen
(objava in začetek veljavnosti)
|
Statut
Občine Kranjska Gora se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati petnajsti dan po objavi. |
128. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Kranjska Gora,
objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/07, njegove spremembe in
dopolnitve, objavljene v Uradnem listu RS, št. 122/08, 45/10, 36/12,
49/13 ter spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kranjska Gora,
objavljene v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 7/15 kot tudi Statut
Občine Kranjska Gora, uradno prečiščeno besedilo UPB-1 (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 43/2014). |
|
Št. 030-1/2017-1 |
Kranjska Gora, dne 7. junija 2017 |
|
Župan |
Občine Kranjska Gora |
Janez Hrovat l.r. |
|