Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07- Uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 7. seji dne 30. maja 2011 sprejel

S T A T U T

 Mestne občine Maribor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)  Mestna občina Maribor je skupnost meščank in meščanov, občank in občanov (v nadaljevanju: občani), ki živijo v mestu Maribor in naseljih Brestrnica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rošpoh-del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornji Slemen-del in Zrkovci.

(2)  Mestna občina je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom.

(3)  V statutu uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

Maribor je univerzitetno mesto.

3. člen

(1)  Mestna občina si prizadeva za vsestranski socialni, gospodarski, kulturni, znanstveni, izobraževalni in športni razvoj mesta z ustvarjanjem pogojev za visoko kakovost življenja občanov.

(2)  Mestna občina vzpodbuja in pri urejanju zadev iz svoje pristojnosti upošteva človekove pravice, človekovo dostojanstvo in njegovo osebno ter telesno nedotakljivost, svobodo vseh opredelitev, enakopravnost in enake možnosti za vse njene občane.

4. člen

Mestna občina deluje na načelih trajnostnega razvoja.

5. člen

Mestna občina v okviru svojih pristojnosti zagotavlja enake možnosti vsem svojim občanom, ne glede na spol, raso, narodnost, socialni položaj, versko ali politično prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

6. člen

Mestna občina zagotavlja skladen razvoj mesta in mestnih predelov ter primestnih naselij.

7. člen

(1)  Mestna občina omogoča na temelju enakih možnosti občanom sodelovanje pri urejanju javnih zadev z vzpodbujanjem udeležbe na splošnih volitvah župana, mestnega sveta in svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter vzpodbujanjem skupnostnega urejanja javnih zadev.

(2)  Mestna občina zadeve iz svoje pristojnosti ureja po načelu vključevanja občanov, mestnih četrti in krajevnih skupnosti, sindikatov ter združenj delodajalcev, društev ter drugih interesnih povezav med ljudmi v urejanje vseh zadev, ki jih neposredno zadevajo.

8. člen

(1)  Sedež mestne občine je v Mariboru, Ulica heroja Staneta 1.

(2)  Mestna občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(3)  Mestno občino predstavlja in zastopa župan.

(4)  Območje, ime in sedež mestne občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

(5)  Območja in imena naselij v mestni občini se v skladu z zakonom spremenijo z odlokom.

9. člen

(1)  Na območju mestne občine so ustanovljeni ožji deli mestne občine. Ožji deli mestne občine so mestne četrti in krajevne skupnosti. Naloge, meje območij, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov mestne občine so določeni s tem statutom in odlokom mestne občine.

(2)  Mestne četrti so:

1.     Mestna četrt Koroška vrata,

2.     Mestna četrt Center,

3.     Mestna četrt Ivan Cankar,

4.     Mestna četrt Studenci,

5.     Mestna četrt Magdalena,

6.     Mestna četrt Tabor,

7.     Mestna četrt Nova vas,

8.     Mestna četrt Tezno,

9.     Mestna četrt Pobrežje,

10. Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci,

11. Mestna četrt Radvanje.

(3) Krajevne skupnosti so:

1.     Krajevna skupnost Bresternica-Gaj,

2.     Krajevna skupnost Kamnica,

3.     Krajevna skupnost Malečnik Ruperče,

4.     Krajevna skupnost Razvanje,

5.     5. Krajevna skupnost Limbuš, 

6.     6. Krajevna skupnost Pekre.

10. člen

Mestna občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce mestne občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom.

11. člen

(1)  Osebe, ki imajo na območju mestne občine stalno prebivališče, so občani.

(2)  Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih mestne občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

(3)  Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov z referendumom in ljudsko iniciativo.

(4)  Na osnovi odločitve organov mestne občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju mestne občine.

12. člen

(1)  Mestna občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

(2)  Mestna občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(3)  Mestna občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

13. člen

(1)  Mestna občina ima grb, zastavo, praznik mestne občine in spominske dneve mestne občine.

(2)  Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave določi mestni svet z odlokom. Z odlokom se določijo tudi praznik mestne občine in spominski dnevi.

(3)  Mestna občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: MESTNA OBČINA MARIBOR, v notranjem krogu pa naziv organa mestne občine - Mestni svet, Župan, Nadzorni odbor, Mestna uprava, Mestna volilna komisija. V sredini žiga je grb mestne občine.

(4)  Velikost, uporabo in hrambo žiga mestne občine določi župan s sklepom.

(5)  Za prispevek k razvoju mestne občine podeljuje mestna občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.

II. NALOGE MESTNE OBČINE

14. člen

Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

-   normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena,

-   skrbi za načrtovanje prostorskega razvoja v mestu,

-   upravlja občinsko premoženje,

-   omogoča pogoje za gospodarski razvoj mestne občine,

-   ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega neprofitnega sklada stanovanj,

-   skrbi za lokalne javne službe,

-   zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost,

-   pospešuje službe socialnega varstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

-   pospešuje raziskovalno in kulturno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije,

-   skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave,

-   upravlja, gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in druge javne poti, površine za pešce in kolesarje,

-   upravlja igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter zagotavlja varnost v cestnem prometu na mestnih cestah in ureja promet v mestu,

-   podpira društveno dejavnost in posveča posebno skrb humanitarni in preventivni dejavnosti,

-   lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,

-   skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč,

-   ureja javni red v mestni občini.

15. člen

Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu u zakoni, ki urejajo posamezna področja kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta po zagotovitvi sredstev iz državnega proračuna.

16. člen

(1)  Mestna občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

(2)  Mestna občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

(3)  Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva mestna občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v mestni občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v mestni občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v mestni občini.

(4)  Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko mestna občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi mestna občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v mestni občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.

III. ORGANI MESTNE OBČINE

1. Skupne določbe

17. člen

(1) Organi mestne občine so:

-   mestni svet,

-   župan,

-   nadzorni odbor.

(2)  Mestna občina ima mestno volilno komisijo kot samostojni organ mestne občine, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti mestne občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3)  Volitve oziroma imenovanja organov mestne občine oziroma članov mestnih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

(4)  Člani mestnega sveta, župan in podžupani so mestni funkcionarji.

(5)  Mestna občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

18. člen

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi mestne občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa mestne občine.

19. člen

(1) Delo organov mestne občine je javno.

(2)  Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov mestne občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah organov mestne občine, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje mestnih organov.

(3)  Način zagotavljanja javnosti dela organov mestne občine, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov mestne občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik mestnega sveta.

(4)  Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov mestne občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih.

2. Mestni svet

20. člen

(1)  Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine.

(2)  Mestni svet šteje 45 članov.

(3)  Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov mestnega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega mestnega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.

21. člen

(1)  Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta.

(2)  Prvo sejo mestnega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov mestnega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik mestne volilne komisije.

22. člen

(1)  Volitve članov mestnega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

(2)  Mestni svet se voli po proporcionalnem sistemu.

(3)  O oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta odloči mestni svet z odlokom.

23. člen

(1)  Mestni svet sprejema statut mestne občine, poslovnik mestnega sveta, odloke in druge predpise mestne občine.

(2)  V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem:

-   sprejema prostorske načrte in plane razvoja mestne občine,

-   sprejema mestni proračun in zaključni račun,

-   sprejme odlok o organizaciji in delovnem področju mestne uprave,

-   v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

-   odloča o na mestno občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug mestni organ,

-   nadzoruje delo župana in mestne uprave glede izvajanja odločitev mestnega sveta,

-   potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

-   imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

-   imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta,

-   določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen,

-   odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom mestne občine ali z odlokom ni določeno drugače,

-   odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

-   odloča o politiki zadolževanja,

-   odloča o vseh obremenitvah mestne občine, ki segajo v naslednja proračunska leta,

-   določa prispevke oz. cene storitev iz pristojnosti lokalne skupnosti,

-   razpisuje referendum,

-   s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov mestnega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih mestnih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,

-   določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

-   ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

-   imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov mestne občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

-   določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

-   sprejema program dela mestnega sveta,

-   sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,

-   sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

-   določi organizacijo mestnega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

-   odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

24. člen

(1)  Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Za opravljanje funkcije imajo člani mestnega sveta pravico do sejnine v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme mestni svet.

(2)  Članom mestnega sveta morajo biti dostopne vse informacije, ki so potrebne za opravljanje njihove funkcije.

(3)  Funkcija člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v mestni upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(4)  Član mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupana hkrati.

(5)  Funkcija člana mestnega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je mestna občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov mestne občine.

(6)  Člani mestnega sveta izvoljeni iz iste liste kandidatov lahko ustanovijo klub svetnikov. Delo klubov svetnikov se podrobneje določi s poslovnikom mestnega sveta.

25. člen

(1)  Mestni svet dela in odloča na sejah. Mestni svet se sestaja na rednih, izrednih, slavnostnih in dopisnih sejah.

(2)  Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan.

(3)  Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.

(4)  Župan mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka posredovati članom mestnega sveta in dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku mestnega sveta.

(5)  O sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na začetku seje.

(6)  Na vsaki redni seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

(7)  Vabilo za sejo se pošlje županu, podžupanom, članom mestnega sveta, in direktorju mestne uprave. O sklicu seje mestnega sveta se obvesti javna občila.

(8)  Direktor mestne uprave, direktorji organov mestne uprave in predsednik nadzornega odbora so se dolžni udeležiti seje mestnega sveta in odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

26. člen

(1)  Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Mestni svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

(2)  Mestni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene mestni svet.

(3)  Način dela in odločanja, razmerja do drugih mestnih organov ter druga vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

27. člen

(1)  Župan predstavlja mestni svet ter sklicuje in vodi njegove seje.

(2)  Za vodenje sej mestnega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

(3)  Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član mestnega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član mestnega sveta.

(4)  Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika mestnega sveta ter glede na potrebe odločanja na mestnem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

(5)  Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član mestnega sveta mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član mestnega sveta mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

(6)  Če seja mestnega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu popolne pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in mestna uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

28. člen

(1)  Predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta ureja zakon.

(2)  Razlogi za prenehanje mandata člana mestnega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana mestnega sveta.

(3)  Članu mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.

(4)  Če član mestnega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora mestni svet in mestno volilno komisijo obvestiti o odstopu člana mestnega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

(5)  Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti mestnega sveta in mestne volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana mestnega sveta, ki je bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član mestnega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člana mestnega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen

(6)  Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(7)  Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta določa zakon.

2.1 Odbori in komisije mestnega sveta

29. člen

(1)  Mestni svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2)  Mestni svet ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(3)  Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles mestnega sveta določi poslovnik mestnega sveta.

(4)  Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

30. člen

(1)  Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov, ki jih mestni svet imenuje izmed svojih članov.

(2)  Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

-   predlaga mestnemu svetu kandidate za delovna telesa mestnega sveta, nadzornega odbora, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih podjetij, javnih zavodov, javnih agencij in javni skladov razen kadar je s posebnim aktom za to pristojen župan, ter podajo soglasij in mnenj k imenovanjem, za katere so pristojni drugi organi,

-   obravnava predloge v zvezi s plačami ter drugimi prejemki mestnih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke mestnih funkcionarjev,

-   vodi postopke, ki se nanašajo na prenehanje mandata županu in ugotovitev izvolitve novega,

-   vodi postopke, ki se nanašajo na prenehanje in potrditev mandata članov mestnega sveta,

-   mestnemu svetu ali županu daje predloge oz. pobude v zvezi s kadrovskimi vprašanji v mestni občini,

-   obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet.

31. člen

(1)  Člane delovnih teles imenuje mestni svet izmed svojih članov, lahko tudi izmed drugih občanov vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2)  Pri sestavi delovnih teles mestnega sveta in funkcij v njih se mora upoštevati proporcionalna zastopanost strank oz. list v mestnem svetu.

(3)  Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta kot predsednik. Delovno telo sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov delovnega telesa.

(4)  Članstvo v delovnem telesu mestnega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru mestne občine.

32. člen

(1)  Delovna telesa mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom mestnega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.

(2)  Delovna telesa mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.

33. člen

(1) Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov mestnega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles mestnega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

3. Župan

34. člen

(1)  Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

(2)  Mandatna doba župana traja štiri leta.

(3)  Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov mestnega sveta na podlagi poročila mestne volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

(4)  Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji.

35. člen

 Župan predvsem:

-   predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun mestne občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,

-   izvršuje mestni proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

-   skrbi za izvajanje splošnih aktov mestne občine in drugih odločitev mestnega sveta,

-   skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine,

-   predlaga mestnemu svetu odlok o organizaciji in delovnem področju mestne uprave,

-   določi sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi,

-   odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi ter pooblašča direktorja mestne uprave za te naloge,

-   imenuje in razrešuje vodje mestne uprave, direktorje organov mestne uprave in organov skupne mestne uprave,

-   usmerja in nadzoruje delo mestne uprave in organov skupne mestne uprave,

-   ustanavlja in imenuje komisije za določena področja iz svoje pristojnosti,

-   opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.

36. člen

(1)  Župan lahko zadrži objavo splošnega akta mestne občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(2)  Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(3)  Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom mestne občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(4)  Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(5)  Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje mestni občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

37. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

38. člen

(1)  Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima mestna občina najmanj enega podžupana lahko pa jih ima največ tri. Podžupana izmed članov mestnega sveta imenuje in razrešuje župan.   Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima mestna občina najmanj enega podžupana.

(2)  Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

(3)  Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

(4)  Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana  in nima pravice glasovati v mestnem svetu njegova prisotnost na seji pa šteje pri ugotavljanju sklepčnosti.

(5)  V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.  Če ima mestna občina več podžupanov, lahko funkcijo poklicno opravljajo hkrati največ trije izmed njih.

39. člen

(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta.

(2) V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

40. člen

(1)  Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.

(2)  Županu preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

(3)  Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(4)  Ugotovitveni sklep posreduje mestni svet predsedniku mestne volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše mestna volilna komisija nadomestne volitve.

(5)  Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti mestni svet in mestno volilno komisijo.

(6)  Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta.

(7)  Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana mestnega sveta.

4. Nadzorni odbor

41. člen

(1)  Nadzorni odbor mestne občine je najvišji organ nadzora javne porabe v mestni občini.

(2)  Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

-   opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem mestne občine,

-   nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev mestnega proračuna,

-   nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja mestnih organov, mestne uprave, svetov ožjih delov mestne občine, javnih zavodov, javnih podjetij in mestnih skladov ter drugih porabnikov sredstev mestnega proračuna in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi in javnim premoženjem mestne občine ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe mestnih javnih sredstev.

42. člen

(1) Nadzorni odbor ima predsednika, podpredsednika in 5

članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora mestne občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi javnega poziva, ki ga objavi na spletnih straneh mestne občine.

(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov mestne občine, direktor mestne uprave, delavci mestne uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in mestnih skladov ter drugih organizaciji, ki so uporabniki mestnih proračunskih sredstev.

(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora.

43. člen

(1)  Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

(2)  Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

(3)  Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig mestne občine.

44. člen

(1)  Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v decembru koledarskega leta predloži županu.

(2)  Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in mestnemu svetu.

45. člen

(1)   Nadzorni odbor opravlja nadzor poslovanja mestne uprave.

(2)  Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med mestno občino in uporabnikom proračunskih sredstev in  druge pridobljene dokumentacije.

(3)  Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.

(4)  V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

46. člen

(1) Član nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Član nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti predsednika nadzornega odbora, ob tem mora takoj prenehati z nadzorom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.

(2)  Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovani uporabnik proračunskih sredstev (v nadaljevanju: nadzorovani organ). Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

47. člen

(1)  Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v letnem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje nadzornemu odboru za obravnavo na seji. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.

(2)  Po obravnavi na seji nadzorni odbor poročilo sprejme ali pa zahteva njegovo dopolnitev. Po sprejetju poročila nadzorni odbor pošlje poročilo nadzorovanemu organu in ji določi rok za dostavo morebitnega odzivnega poročila. Rok za dostavoodzivnega poročila je določen v poslovniku nadzornega odbora.

(3)  Po poteku določenega roka, sprejme nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi, ki ga posreduje nadzorovanemu organu, županu, mestnemu svetu in po potrebi tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

48. člen

(1)  Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom, ki ga sprejme minister pristojen za lokalno samoupravo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, ki bo določal vsebino poročila.

(2)  V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(3)  Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje  nadzorovanega organa smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

(4)  Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ. S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovani organ izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

49. člen

(1)  Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju mestne občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

(2)  V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je  ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

50. člen

Nadzorovani organ je dolžan spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov mestnih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora in o sprejetih ukrepih obvestiti nadzorni odbor.

51. člen

Nadzorni odbor mora županu in mestnemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

52. člen

 (1) Delo nadzornega odbora je javno.

(2)  Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

(3)  Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

53. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava.

54. člen

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v mestnem proračunu v posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.

55. člen

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom mestne občine, ki določa plače, sejnine in druge prejemke funkcionarjev ter članov drugih organov, katere določa mestni svet.

56. člen

Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

5. Mestna uprava

57. člen

(1)  Mestna občina ima mestno upravo, ki v skladu z ustavo, zakonom, statutom in splošnimi akti mestne občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge, naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

(2)  Mestna uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe mestne občine in organe ožjih delov občin.

(3)  Organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na predlog župana z odlokom.

(4)  Mestno upravo vodi direktor mestne uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

58. člen

(1)  Mestni svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.

(2)  Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.

(3)  Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravijo v eni od občinskih uprav.

59. člen

(1)  Organi mestne uprave odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

(2)  Mestna uprava odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(3)  O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(4)  O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

(5)  O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja mestna uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

60. člen

(1)  Posamične upravne akte iz pristojnosti mestne uprave podpisuje direktor mestne uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe mestne uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku.

(2)  Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

61. člen

Direktor mestne uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

62. člen

Upravni postopek vodi in o njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka.

63. člen

(1)  O izločitvi vodje organa mestne uprave ali zaposlenega v mestni upravi odloča direktor mestne uprave.

(2)  O izločitvi direktorja mestne uprave odloča župan. O izločitvi župana odloča mestni svet.

6. Mestno pravobranilstvo

64. člen

(1)  Mestna občina lahko ustanovi mestno pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa mestno občino, mestne organe in ožje dele mestne občine.

(2)  Po pooblastilu lahko mestno pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila mestna občina.

(3)  Mestno pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem mestni svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za mestno pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

(4)  Mestna občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega oz. medobčinskega pravobranilstva.

7. Drugi organi mestne občine

65. člen

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora mestna občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge mestne občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

66. člen

(1)  Mestna občina ima poveljnika in štab civilne zaščite mestne občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

(2)  Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. OŽJI DELI MESTNE OBČINE

67. člen

(1)  Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v mestni občini kot ožji deli mestne občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti.

(2)  Mestne četrti in krajevne skupnosti so del mestne občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjskofinančnem in pravnem smislu.

(3)  Pobudo za ustanovitev ožjega dela mestne občine, njegovo ukinitev ali spremembo njegovega območja lahko da zbor občanov ožjega dela mestne občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

(4)  Ožje dele mestne občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje mestni svet s statutom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o imenu in območju ožjega dela mestne občine. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovil ožji del občine.

(5)  Sprememba statuta, s katero se ukine mestna četrt ali krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, začne veljati šele po izteku mandata sveta mestne četrti oz. krajevne skupnosti.

68. člen

Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

-   dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov mestne občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

-   sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,

-   dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

-   dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,

-   dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),

-   predlagajo programe javnih del,

-   sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,

-   oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu mestne občine,

-   dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,

-   seznanjajo pristojni organ mestne občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

-   organizirajo in sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

-   spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

-   sodelujejo s pristojnimi organi na področju varnostne preventive,

-   dajejo mnenje k odločitvam o razpolaganju s premoženjem mestne občine, ki je krajevnim skupnostim in mestnim četrtim dano v upravljanje za opravljanje njihovih nalog.

69. člen

(1)  Mestna četrt in krajevna skupnost sta pravni osebi javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljata samostojno, v skladu s tem statutom. Mestna četrt in krajevna skupnost ne moreta biti delodajalca.

(2)  Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih skleneta mestna četrt in krajevna skupnost, so veljavni le ob soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.

(3) Mestna četrt in krajevna skupnost odgovarjata za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolagata. Mestna občina odgovarja za obveznosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti subsidiarno.

(4) Mestno četrt oziroma krajevno skupnost zastopa svet mestne četrti oziroma svet krajevne skupnosti.

70. člen

(1)  Organ krajevne skupnost in mestne četrti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2)  Volitve v svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti razpiše župan.

(3)  Število članov sveta določi mestni svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

(4)  Mandat članov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov mestnega sveta.

(5)  Član sveta mestne četrti in krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora in javni uslužbenec v mestni upravi.

71. člen

(1)  Prvo sejo sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnost svet ima predsednika in največ dva podpredsednika, ki jih izmed sebe izvolijo člani sveta.

(2)  Predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet mestne četrti oziroma svet krajevne skupnost.

(3)  Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik.

(4)  Svet mestne četrti oziroma svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(5)  Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti sveta in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

(6)  Predsednik sveta skliče svet mestne četrti oziroma svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

(7)  Za delovanje sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta, svet pa lahko sprejme svoj poslovnik.

72. člen

(1) Svet krajevne skupnosti oziroma svet mestne četrti odloča o nalogah, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet tudi:

-   obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti oziroma mestne četrti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

-   daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine,

-   sprejema odločitve o uporabi sredstev mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

(3)       Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

73. člen

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz mestne pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

74. člen

(1)  Za delovanje in opravljanje nalog mestnih četrti in krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu mestne občine.

(2)  Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev mestnih četrti in krajevnih skupnosti lahko mestna občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako pridobljena sredstva je mestna občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. Mestna četrt oz. krajevna skupnost pa lahko pridobiva sredstva tudi iz donacij, sponzorstva ali drugih virov.

(3)  Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja mestna občina.

(4)  Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe mestnih četrti in krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja mestna uprava.

75. člen

(1)  Kadar mestni svet odloča o zadevah, ki se tičejo samo občanov določene mestne četrti ali krajevne skupnosti, mora pred sprejemom odločitve pridobiti mnenje sveta mestne četrti ali krajevne skupnosti.

(2)  Šteje se, da odločitev zadeva samo interese mestne četrti oz krajevne skupnosti:

-   če se odločitev nanaša samo na območje in interese občanov te mestne četrti oz. krajevne skupnosti,

-   če odločitev ni v javnem interesu,

-   če s tem niso prizadeti interesi drugih občanov in pravnih oseb.

76. člen

Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora mestne občine, četrtine članov sveta mestne četrti oziroma četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: - če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

-   če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti mestne občine,

-   če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so mestni četrti oziroma krajevni skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

77. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1.    Zbor občanov

78. člen

(1) Občani na zboru občanov:

-   obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja mestne občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja

-   obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

-   obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov mestne občine oziroma za spremembo njihovih območij,

-   predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

-   opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

-   dajejo predloge mestnim organom v zvezi s pripravo programov razvoja mestne občine, gospodarjenja s prostorom ter

varovanja življenjskega okolja,

-   oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov

in nevarnih stvari,

-   obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom mestne občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so organi mestne občine, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ mestne občine meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

79. člen

(1)  Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino, za eno ali več krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti, za posamezno naselje ali zaselek.

(2)  Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali sveta krajevne skupnosti oziroma sveta mestne četrti.

(3)  Župan mora sklicati zbor občanov za vso mestno občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti oziroma četrti.

(4)  Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

80. člen

(1)  Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(2)  Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

81. člen

(1)  Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2)  Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja mestne občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

(3)  Delavec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

2. Referendum o splošnem aktu mestne občine

82. člen

(1)  Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov mestne občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu mestne občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo mestni davki in druge dajatve.

(2)  Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.

(3)  Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini in če tako določa zakon ali statut mestne občine.

83. člen

(1)  Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine.

(2)  Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(3)  Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

84. člen

(1)  Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe.

(2)  Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3)  Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4)  Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt mestne občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

85. člen

(1)  Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

(2)  Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v mestni občini ali svet ožjega dela mestne občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj dvestotih volivcev v mestni občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:

ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

(3)  Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.

(4)  Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom mestne občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.

(5)  Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

86. člen

(1)  Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

(2)  Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

(3)  Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

(4)  Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

87. člen

(1)  Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.

(2)  Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

(3)  Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

(4)  Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov mestne občine.

(5)  Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi mestna volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

88. člen

(1)  Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.

(2)  Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

89. člen

(1)  Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča mestna volilna komisija.

(2)  Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

(3)  Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje mestna volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu mestne občine določen za objavo splošnih aktov mestne občine.

3. Svetovalni referendum

90. člen

(1)  Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2)  Svetovalni referendum se razpiše za vso mestno občino ali za njen del.

(3)  Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu mestne občine.

(4)  Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje mestnih organov.

4. Drugi referendumi

91. člen

(1)  Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

(2)  Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

5. Ljudska iniciativa

92. člen

(1)  Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih mestnih organov.

(2)  Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine .

(3)  Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestne občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(4)  Če se zahteva nanaša na odločitve drugih mestnih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

93. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v mestnem proračunu.

VI. MESTNE JAVNE SLUŽBE

94. člen

(1) Mestna občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja mestna občina:

- neposredno v okviru mestne uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij,

- na druge načine, določene z zakonom.

95. člen

(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja mestna občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

- osnovnošolsko izobraževanje,

- predšolska vzgoja in varstvo otrok,

- osnovno zdravstvo in lekarna,

- osebna pomoč družini in

- knjižničarstvo.

(2) Mestna občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

96. člen

Mestna občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

97. člen

Na področju gospodarskih javnih služb mestna občina obvezno zagotavlja:

- oskrbo s pitno vodo,

- odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

- zbiranje komunalnih odpadkov,

- prevoz komunalnih odpadkov,

- predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov,

- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

- urejanje in čiščenje javnih površin,

- urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

- vzdrževanje občinskih javnih cest,

- in na drugih področjih, če tako določa zakon.

98. člen

Mestna občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij mestne občine.

99. člen

Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo mestne javne službe, ustanavlja mestna občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

100. člen

Mestna občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje lokalnih javnih služb.

101. člen

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

102. člen

Mestna občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE

OBČINE

103. člen

(1) Premoženje mestne občine sestavljajo finančno in stvarno premoženje v lasti mestne občine in pravice.

(2) Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti in načrt najema nepremičnega premoženja.

(4) Razpolaganje z nepremičnim in premičnim stvarnim premoženjem ter finančnim premoženjem v lasti mestne občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon oz. drugi predpis.

(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje mestnega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost mestne občine.

104. člen

Lokalne zadeve javnega pomena financira mestna občina iz lastnih virov, sredstev držav in iz zadolžitve.

105. člen

(1)  Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki mestne občine so predvideni v proračunu mestne občine, ki ga sprejme mestni svet po postopku, določenem v poslovniku mestnega sveta.

(2)  Mestni svet mora sprejeti proračun mestne občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

(3)  Za pripravo in predložitev proračuna mestne občine mestnemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

(4)  Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

106. člen

(1)  Proračun mestne občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

(2)  Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

(3)  Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna mestne občine.

(4)  V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po:

1.     posameznih programih neposrednih uporabnikov;

2.     letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračune prihodnjih let, in

3.     virih financiranja za celovito izvedbo programov.

107. člen

(1)  Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine.

(2)  V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu mestne občine ali drugim splošnim aktom mestne občine.

(3)  Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranje revizije v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4)  Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna mestne občine lahko župan pooblasti določene osebe.

(5)  Župan poroča mestnemu svetu o izvrševanju proračuna polletno. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

108. člen

(1)  Proračun mestne občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu mestne občine, rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna.

(2)  Odlok o proračunu mestne občine določa obseg prihodkov in drugih prejemkov in obseg odhodkov in drugih izdatkov, postopke za izvrševanje proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev mestne občine, posrednih proračunskih uporabnikov, javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je mestna občina ter druge pravne osebe v katerih ima mestna občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv.

109. člen

(1)  Če proračun mestne občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij mestne občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

(2)  Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom mestnega sveta podaljša še za tri mesece.

110. člen

Sredstva proračuna mestne občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

111. člen

(1)  Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu mestne občine.

(2)  Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati mestnemu svetu polletno.

112. člen

(1)  Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži mestnemu svetu v sprejem.

(2)  O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.

113. člen

(1) Posredni proračunski uporabniki, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je mestna občina ter druge pravne osebe v katerih ima mestna občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine. O soglasju odloča mestni svet na predlog župana. Mestni svet na predlog župana odloča tudi o poroštvih za izpolnitev njihovih obveznosti.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE OBČINE

1. Splošni akti mestne občine

114. člen

(1)  Splošni akti mestne občine so statut, poslovnik mestnega sveta, odloki in pravilniki.

(2)  Mestni svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja mestne občine, mestni proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3)  Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4)  Postopek za sprejem splošnih aktov mestne občine ureja poslovnik mestnega sveta.

115. člen

(1)  Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.

(2)  Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

(3)  Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem vsak predlagatelj, ki je po določbah poslovnika upravičen predlagati odlok.

(4)  Pobudo za spremembo statuta lahko poleg predlagateljev iz prejšnjega člena dajo tudi svet mestne četrti oz. krajevne skupnosti in zbor občanov v teh ožjih delih mestne občine. Če mestni svet sprejme pobudo za spremembo statuta, naloži statutarnopravni komisije, da pripravi predlog sprememb statuta.

116. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.

117. člen

(1)  Z odlokom ureja mestna občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

(2)  Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

118. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

119. člen

(1)  Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v Medobčinskem uradnem vestniku in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2)  V Medobčinskem uradnem vestniku se objavljajo tudi drugi akti, ki so določeni v poslovniku mestnega sveta oziroma za katere tako določi mestni svet.

2. Posamični akti mestne občine

120. člen

(1)  Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.

(2)  S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča mestna občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(3)  O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov mestnih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO MESTNE OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

121. člen

Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine posega v njene pravice.

122. člen

Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

123. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.

124. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.

125. člen

Delovna telesa lahko za potrebe mestnega sveta oblikujejo mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine in pokrajine. Na tej podlagi lahko oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

126. člen

(1) Odbori in komisije ustanovljene v skladu z določili Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/1995, 13/1998, 17/1998, 23/1998, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 26/2005), nadaljujejo svoje delo do izvolitve novega mestnega sveta.

127. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/1995, 13/1998, 17/1998, 23/1998, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 26/2005).

128. člen

Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 00700 - 3/2009                                                                       Župan Mestne občine Maribor

Datum: 30. maj 2011                                                                                      Franc Kangler, s. r.

Spremembe Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2014) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

                                                                       16. člen
Te spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Spremembe Statuta mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 12/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: