|
Na
podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), sklepa ministra, pristojnega za
prostor, o ugotovitvi usklajenosti Občinskega prostorskega načrta Občine
Črnomelj z dne 15. 9. 2011 št. 35016-102/2007/121 ter 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 35/03 – UPB, 106/05, 65/07, 75/08 in 30/10) je
Občinski svet Občine Črnomelj na 8. redni seji dne 4. 10. 2011 sprejel |
|
O D L O K |
|
o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Črnomelj |
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
|
(predmet občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Črnomelj
(v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
|
|
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: |
|
–
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; |
|
–
usmeritve za razvoj prostorskih ureditev; |
|
–
območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi
prostorsko povezani; |
|
–
območja razpršene poselitve. |
|
(3) V izvedbenem delu OPN določa: |
|
–
območja namenske rabe prostora;, |
|
–
prostorske izvedbene pogoje; |
|
–
območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
|
|
(4) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št.
3509-124/2008, z dne 25. 9. 2008 je bilo potrebno v postopku priprave
OPN izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. |
|
(5) OPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko OPN-L2/2008. |
|
2.
člen |
|
(vsebina in oblika) |
|
(1) OPN vsebuje tekstualni in kartografski del. |
|
(2) Tekstualni del OPN – odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:
|
|
1.
Uvodne določbe |
|
2.
Strateški del |
|
3.
Izvedbeni del |
|
4.
Prehodne, posebne in končne določbe |
|
Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih
vrstah PNR |
|
Priloga 1b: Preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih
vrstah PNR |
|
(3) Kartografski del OPN vsebuje: |
|
Strateški del: |
|
I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Črnomelj cca M 1:75.000
|
|
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture M 1:50.000
|
|
III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo M 1:50.000
|
|
IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč M 1:50.000
|
|
V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje,
|
|
razpršene poselitve
|
|
in izjemnih krajin ter ostalega prostora M 1:50.000
|
|
VI. Usmeritve za razvoj v krajini M 1:50.000
|
|
VII. Koncept prostorskega razvoja Črnomlja M 1:12.000
|
|
Izvedbeni del:
|
|
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1:50.000
|
|
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
|
|
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:50.000
|
|
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe
|
|
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5.000
|
|
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske
|
|
javne infrastrukture M 1:5.000
|
|
5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
|
|
P1: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil
|
|
na območju UN Črnomelj M 1:12.000
|
|
P2: Prečni profili javnih cest na območju UN Črnomelj
|
|
3. člen |
|
(oblika in obvezne
priloge OPN) |
|
(1) OPN je izdelan v
digitalni in analogni obliki. |
|
(2) Obvezne priloge
vsebujejo: |
|
– izvleček iz
Strategije prostorskega razvoja Slovenije; |
|
– prikaz stanja
prostora; |
|
– strokovne podlage,
na katerih temeljijo rešitve v OPN; |
|
– smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora; |
|
– obrazložitev in
utemeljitev OPN; |
|
– povzetek za
javnost; |
|
– okoljsko poročilo. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene
v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
– DIP: dopustna
izraba prostora |
|
– DOF: digitalni orto
foto posnetek |
|
– EO: enostavni
objekt |
|
– EUP: enota urejanja
prostora |
|
– FI: faktor izrabe
gradbene parcele |
|
– FZ: faktor
zazidanosti gradbene parcele |
|
– GJI: gospodarska
javna infrastruktura |
|
– KP: krajinski park
|
|
– MKGP: ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
|
– NEO: nezahtevni in
enostavni objekti |
|
– NO: nezahtevni
objekt |
|
– NRP: namenska raba
prostora |
|
– OPPN: občinski
podrobni prostorski načrt |
|
– PGD: projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja |
|
– PIP: prostorski
izvedbeni pogoji. |
|
– PNR: podrobnejša
namenska raba prostora |
|
– oznake posameznih
vrst namenskih rab (npr. SSs, CD) so obrazložene v Preglednici 1 v členu
58. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
– Avtohton: prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr.
avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). |
|
– Bruto etažna
površina stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so
nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več. |
|
– Bruto tlorisna
površina stavbe je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem
terena in pod njim. |
|
– Faktor izrabe
gradbene parcele (v nadaljevanju: FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in pod njim in celotno
površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta
se ne upoštevajo: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in
odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta
(shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.
Pri izkoriščenem podstrešju – mansardi se upošteva tisti del bruto
etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.
|
|
– Faktor zazidanosti
gradbene parcele (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med tlorisno
projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino
gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni,
napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tlorisna projekcija
drugih NEO. |
|
– Gospodarska javna
infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju
gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska
infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne
skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture. |
|
– Gradbena linija je
črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se
gradijo na zemljišču ob tej črti. |
|
– Gradbena meja je
črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost
zemljišča. |
|
– Gradbena parcela je
zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
|
|
– Gradnja je izvedba
gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo
objekta in odstranitev objekta. |
|
– Grajeno javno dobro
so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni
oziroma skupni rabi in so v javni lasti. |
|
– Legalno zgrajen
objekt: objekt, zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj s področja
predpisov o graditvi objektov. |
|
– Klet (v
nadaljevanju tudi K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od
pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. |
|
– Delno vkopana klet
je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj
1,40 m. |
|
– Kulturna dediščina
so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
– Mansarda (v
nadaljevanju: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem ter neposredno pod poševno streho, so namenjeni uporabi in
ima kolenčni zid. |
|
– Mestotvorno
oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev
tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno
oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma
oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost
območja. |
|
– Mestotvorne
dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse
družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti
ipd.) |
|
– Nadomestna gradnja
je novogradnja na mestu obstoječe, legalno zgrajene in odstranjene
gradnje. |
|
– Nestanovanjska
stavba je stavba, pri kateri več kot polovica uporabne površine
uporablja za opravljanje dejavnosti. |
|
– Nestanovanjska
kmetijska stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki, staje, senik,
skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak,
sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in
mehanizacije: kolnice, lope ipd. |
|
– Novogradnja na
mestu obstoječega odstranjenega objekta je gradnja, ki glede velikosti
in namembnosti upošteva določila tega odloka. |
|
– Otroško igrišče je
prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z
drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim
starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev
načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
|
– Pergola in brajda
sta pritlična objekta namenjena senčenju in opori plezalk, sadnega
drevja in vinske trte, sestavljena iz vertikalnih stebrov in prečnih
horizontalnih tramov. |
|
– Pomožni objekti so
objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta. |
|
– Podstrešje (v
nadaljevanju tudi: p) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad
zadnjim nadstropjem ter neposredno pod poševno streho in je brez
kolenčnega zidu. |
|
– Priobalno zemljišče
je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m
(oziroma 40 m zunaj naselij) za Kolpo, za preostale vodotoke v občini pa
5 m. |
|
– Pritličje (v
nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno
nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. |
|
– Razmerje stranic je
razmerje med širino in dolžino osnovnega objekta v vseh etažah objekta,
ki ga pokriva streha, enotna v višini kapi in slemena. K dolžini ali
širini stranice se ne upošteva prizidke, ki imajo nad terenom manjše
število etaž kot osnovni objekt. V razmerje stranic se zajame prizidke,
ki so večji kot 3 stranice osnovnega objekta in jih pokriva streha,
enotna v višini kapi in slemena. |
|
– Sleme je vrhnji rob
ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta,
razen dimnika, ki ga lahko presega za 1,5 m. |
|
– Sprehajalna pot je
gospodarska javna infrastruktura, ki je namenjena splošni oziroma skupni
rabi in se ureja na obstoječih javnih in uhojenih poteh. |
|
– Stanovanjska stavba
je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za
bivanje. |
|
– Stanovanjska stavba
za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih
potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so
dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za
terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za
skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov,
ki vključujejo bivanje. |
|
– Strokovna
prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma
arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru
priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj s
področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke
glede na problematiko z namenom, da se strokovno preveri in utemelji
umestitev posegov v prostor ali sanacija degradiranih prostorov, da se
pripravijo variantne rešitve oziroma strokovne podlage za zasnovo
posegov v prostor in zanje določijo podrobni pogoji in podobno.
|
|
– Večstanovanjska
stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski
blok in podobni stanovanjski objekti). |
|
– Vinotoč, vinska
klet je gospodarski objekt za spravilo in predelavo grozdja,
kletarjenje, v katerem je del površin namenjen za dejavnost točenja vina
in lahko tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji tega odloka.
|
|
– Zelene površine so
zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih
soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev.
|
|
– Zidanica je
gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja, sadja
in pridelavo ter shranjevanje vina, ter za shranjevanje drugih
kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr. in lahko tudi za občasno
bivanje v skladu s pogoji tega odloka. |
|
(2) Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu,
imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
1 Splošne določbe |
|
6. člen |
|
(vsebina splošnih
določb) |
|
Strateški del OPN
določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za
razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo
GJI lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene
poselitve. |
|
2 Izhodišča, vizija
in cilji prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
|
(izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Strategija
načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o
uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri
uresničevanju prostorskih potreb tako, da ne bodo ogrožene bodoče
generacije. |
|
(2) Prostorski razvoj
občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem
regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih
kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter upoštevanjem prehodnosti
prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora. |
|
(3) Strategija
upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, predvsem:
|
|
– Za zagotavljanje
enakovredne vključenosti RS v evropski prostor se spodbuja oblikovanje
čezmejnih regij zlasti na teže dostopnih območjih s številnimi problemi
gospodarskega in demografskega nazadovanja; krepijo se obmejna naselja
in s tem povečuje vpliv slovenskih obmejnih regij. |
|
– V policentričnem
urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano
omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Črnomelj razvija
kot središče regionalnega pomena. Črnomelj se s primerno delitvijo
funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje na omrežje drugih
središč nacionalnega in regionalnega pomena. V omrežju urbanih naselij
Črnomelj krepi povezanost z Metliko in Novim mestom, pa tudi s Kočevjem
ter s Karlovcem v Republiki Hrvaški. |
|
– Gravitacijsko
območje mesta Črnomlja je območje Bele krajine, ki si ga deli z mestom
Metlika in v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih
naselij. V omrežju urbanih naselij se optimalno razmeščajo oskrbne,
storitvene, proizvodne in druge dejavnosti. |
|
– Na lokalni ravni se
v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo
funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo tudi druga
središča. |
|
– V pomembnejših
lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih
dejavnosti, primarne zdravstvene in socialne oskrbe, športne in kulturne
dejavnosti ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo.
|
|
– Lokalna središča
zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za
vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravstvo, informiranje in
druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja
razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih
funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi
razvojnimi problemi, ter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije
gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se lahko oblikuje manjše
gospodarske cone. |
|
– Spodbuja se razvoj
gospodarskih dejavnosti (npr. turističnih in drugih), ki v povezavi s
kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in
vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti,
prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine.
V lokalnih središčih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s
tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. |
|
– Območje Občine
Črnomelj spada v Belokranjsko arhitekturno regijo. Z gradnjo in drugimi
posegi v prostor se ustvarjata prepoznaven red v prostoru in racionalna
organizacija dejavnosti. Prenova in ohranjanje oblikovne prepoznavnosti
sta prednostni v naseljih s tradicionalno tipologijo gradnje. Nova
poselitev se usmerja predvsem v območja lokalnih središč naselij.
Bistven poudarek je na prenovi obstoječih naselij (notranji razvoj
naselij). |
|
(4) Izhodišča za
načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja občine so: |
|
– skladnost s
prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z
mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj
je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega,
družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in
kulturnih vrednot, |
|
– ohranjanje
temeljnih značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer, |
|
– ugotovitve o stanju
in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih. |
|
8. člen |
|
(vizija prostorskega
razvoja občine) |
|
Vizija prostorskega
razvoja občine je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile
krepitev vloge središča regionalnega pomena regionalnega središča in
položaja občine v nacionalnem okviru. Z uveljavljanjem načel
trajnostnega razvoja se zagotavlja usklajen in uravnotežen prostorski
razvoj, ki omogoča uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranja
naravne, kulturne in druge kakovosti bivalnega okolja ter zagotovi
povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru. |
|
9. člen |
|
(cilji prostorskega
razvoja občine) |
|
(1) Uravnotežen
prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se
zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter
gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih glede na njihov pomen v
omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev
naselij in z ustreznim opremljanjem z GJI. |
|
(2) Izboljšanje
dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in
turističnih območij se zagotavlja z izgradnjo novih in prenovami
obstoječih prometnic – cest, železniške proge, poti, kolesarskih poti, z
zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje
prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa.
|
|
(3) Ustrezna
energetska ter komunalna opremljenost naselij, gospodarskih con in
turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem, s
prioritetami in faznostjo glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju
naselij – zankanje elektroenergetskega omrežja, izboljšava
telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov daljinskega ogrevanja z
lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami.
|
|
(4) Ohranjanje
kulturnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, krajine in grajenih
struktur se zagotavlja z integracijo kulturne dediščine in drugih
kulturnih sestavin okolja v razvojne programe z medsektorskim
sodelovanjem in interdisciplinarnim pristopom, z usmerjanjem novogradenj
predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo območij razpršene poselitve ter
drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in
objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin
krajinske prepoznavnosti. |
|
(5) Ohranjanje
naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v
obstoječa naselja, s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim
umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje. |
|
(6) Razvoj kmetijstva
se zagotavlja z ohranjanjem kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim
potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti ter s
spodbujanjem kmetijske rabe zemljišč, s katero se ohranja kakovostne
kulturne krajine. |
|
(7) Razvoj
turističnih in prostočasnih dejavnosti kot enega najpomembnejših
razvojnih programov se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za
novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z
navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na
ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine. |
|
(8) Razvoj obmejnega
prostora kot območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti ter razvojnih
potencialov, predvsem v smeri razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti
se zagotavlja s pretehtanim umeščanjem dejavnosti v prostor ob
upoštevanju omejitev z vidika varstva okolja, narave in bivalnih
kakovosti in ob usklajevanju z Republiko Hrvaško. |
|
(9) Razvoj občine
mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in
njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve
ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.
|
|
(10) S prostorskim
razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne dediščine ter
njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine. |
|
3 Zasnova
prostorskega razvoja občine |
|
10. člen |
|
(zasnova prostorskega
razvoja občine) |
|
(1) Prostorski razvoj
temelji na usklajenem in trajnostnem razvoju in varstvu v prostoru.
Podarjeno se razvijajo razvojna območja občine, obenem pa se ohranjajo
in varujejo obstoječe kakovosti, prenavlja in revitalizira opuščena in
razvrednotena območja ter krepijo nezadostno razvite funkcije in
kakovosti v prostoru. |
|
(2) Pri razvoju
poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti se upošteva sprejemljivost
z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.
|
|
(3) Na območju
Kočevskega roga in Poljanske doline se nadaljuje zadržan razvoj v tesni
navezavi na naravne vire, predvsem na gozdarstvo. Zagotovi se povečanje
komunalne opremljenosti in izboljšanje dostopnosti s Kočevsko-ribniškega
območja ter izvajajo ukrepi za ohranjanje poseljenosti, kulturne krajine
in sanacija razvrednotenih delov vinogradniških območij z namenom
ohranjanja vinogradniške kulturne krajine, zagotavljanja bivalnih
kakovosti in razvojnih možnosti, predvsem za razvoj turizma na podeželju
in kmetijstva. |
|
(4) Vzdolž reke Kolpe
se zagotavlja predvsem intenziven razvoj infrastrukture ter prostorski
razvoj s poudarkom na ohranjanju naselij in povečanju njihove
dostopnosti ter možnostjo za prenovo in širitev. Izboljša se prometna
dostopnosti. Zagotovijo se večje razvojne možnosti za turizem in
prostočasne dejavnostih v navezavi na reko Kolpo in kakovostno kulturno
krajino ter na naselja in druge prvine z dediščinskimi vrednostmi.
Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine,
tako da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne možnosti,
predvsem za razvoj turizma, povezanega z zdraviliškim turizmom oziroma
turizmom dobrega počutja – wellness (na območju Dragatuša) in turizmom
na podeželju. Zagotovijo se ukrepi za sanacijo razvrednotenih območij in
za ohranjanje poseljenosti in kakovostne kulturne krajine.
|
|
(5) Na osrednjem in
severnem delu občine, ki zajema osrednji del belokranjskega ravnika s
Črnomljem, KP Lahinja in plodnima ravnicama ob Lahinji in Dobličici, se
zagotavljajo razvojne možnosti za prenovo ter širitev naselij za gradnjo
stanovanj in gospodarskih con ter objektov za družbene dejavnosti, pri
čemer ima prednost kompleksna gradnja. Zagotovi se razvoj Črnomlja kot
občinskega središča in središča regionalnega pomena, s stavbnimi
površinami ter prometnimi, komunalnimi in energetskimi zmogljivostmi za
razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter stanovanj. Z izgradnjo
novih in s posodobitvami obstoječih prometnic se zagotovijo boljše
navezave na Novo mesto, Ljubljano, Kočevje, Metliko in Hrvaško.
Zagotovijo se nove površine za različne oblike urejanja odprtih površin
kot integralnega dela urbane strukture in kakovostnega bivalnega okolja.
Na podeželju se preprečujejo nadaljnje razpršene gradnje, novogradnje se
usmerjajo v območja naselij in na njihova obrobja, zagotavlja se višja
stopnja komunalne opremljenosti v naseljih in zaselkih. Spodbuja se
razvoj kmetijstva, tam kjer ni možno intenzivno kmetovanje predvsem v
povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja v
integrirane in ekološke oblike kmetijske pridelave, oživitev
prepoznavnih domačih obrti. Na gozdnih območjih se uveljavlja
gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti in strukturo
kulturne krajine ter druge prvine prepoznavnosti tega območja. |
|
11. člen |
|
(prednostna območja
za razvoj poselitve in dejavnosti) |
|
(1) Spodbuja se
policentrični razvoj poselitve, pri čemer ima Črnomelj kot občinsko
središče in središče regionalnega pomena poudarjeno vlogo. Hkrati se kot
pomembnejša lokalna središča, ki so tudi zaposlitvena središča,
razvijajo Vinica, Stari trg ob Kolpi, Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica.
|
|
(2) Razvoj
gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, kjer glede na
prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje,
vključno s prometno in drugo GJI ter možnostjo za komunalno opremljanje.
Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi
njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Lokacije
gospodarskih con občinskega in širšega pomena ter lokacije gospodarskih
con lokalnega pomena so prikazane v strateškem delu kartografskega dela
OPN na listu št. III. |
|
(3) Zagotavljajo se
prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila stanovanjskih
objektov. Pri določanju prostorov zanje se zagotavlja racionalno rabo
prostora z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih
središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko
gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih
stroških zagotavljati komunalno opremljanje in dostopnost.
|
|
(4) Razvoj oskrbnih,
storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno
zaokrožena območja, z izborom ustreznih prostorov za posamezno dejavnost
se zagotavlja ustrezna dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter
spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko
kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se
dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost. |
|
(5) Ohranjajo se
potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter se
dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in
raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se dopolnilne dejavnosti in dodatne
dejavnosti na podeželju v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in
varstva kulturne dediščine. Lokacije z večjim turističnim pomenom in
lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listu št. III. |
|
12. člen |
|
(omrežje naselij z
vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1) Razvija se
policentrično omrežje naselij v okviru občine kot omrežje ustrezno
opremljenih središč, generatorjev razvoja svojega zaledja.
|
|
(2) Razvoj omrežja
naselij se usmerja s ciljem zagotavljanja enakomernejšega razvoja in
porazdelitve dejavnosti v občini ter družbeno in gospodarsko smotrne
prostorske organizacije dejavnosti. Pri tem se ohranjajo naravne
kakovosti in varuje kulturna dediščina ter upoštevajo druge omejitve v
prostoru, prav tako pa se upoštevajo tudi kakovostne in s prostorom in
okoljem usklajene razvojne pobude. |
|
(3) Glede na vlogo in
funkcijo v omrežju naselij, ki temelji na številu in strukturi
prebivalcev, razmestitvi družbenih in storitveni dejavnosti ter drugih
funkcij javnega značaja, se naselja razvrščajo v kategorije lokalnih
središč: |
|
– občinsko središče
in središče regionalnega pomena: Črnomelj; |
|
– pomembnejša lokalna
središča širšega pomena: Vinica (z Drenovcem), Stari trg ob Kolpi (z
Deskovo vasjo), Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica; |
|
– lokalna središča:
Butoraj, Dobliče, Griblje, Lokve, Sinji Vrh in Tribuče; |
|
– manjši oskrbni
centri in zaposlitvena središča: Zilje, Preloka, Lokve, Ručetna vas,
Petrova vas, Radenci, ob načrtovanem razvoju gospodarske cone na
nekdanjem vojaškem območju tudi Otovec. |
|
(4) Občinsko središče
in središče regionalnega pomena Črnomelj se razvija kot intenzivno
urbano, zaposlitveno središče, omogoči se intenziven razvoj družbenih
dejavnosti ter gospodarskih dejavnosti predvsem v Kanižarici z
zagotavljanjem zadostnih površin. Hkrati se določijo površine za
stanovanjsko pozidavo. Izboljšajo se prometna infrastruktura z izgradnjo
obvoznice (v povezavi s 3. razvojno osjo) ter komunalna in energetska
infrastruktura. Črnomelj se razvija tudi kot osrednje kulturno in
turistično središče občine ter središče regionalnega pomena, ki
predstavlja geografsko središče Bele krajine in se povezuje z Metliko,
Semičem, Novim mestom, Kočevjem in Ljubljano ter prek Vinice s Hrvaško.
V Črnomlju se ohranjajo in nadgrajujejo funkcije občinskega in
zaposlitvenega središča ter zagotavljajo ustrezne razmere za prostorski
razvoj vseh vitalnih programov, posebej vseh oblik stanovanj, družbenih
programov in gospodarskih dejavnosti. |
|
(5) Pomembnejša
lokalna središča se razvijajo kot gospodarska, zaposlitvena,
kulturno-turistična, upravna, izobraževalna in oskrbna središča. Z
njihovim razvojem in krepitvijo se ustvarja policentrično omrežje
naselij, zagotavlja se uravnotežena razporeditev omenjenih dejavnosti v
občini in tako omogoči vsem prebivalcem relativna bližina oskrbe,
storitev in delovnih mest. |
|
(6) Lokalna središča
se razvijajo kot naselja s pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, ki so
večinoma tudi sedeži krajevnih skupnosti, oskrbni centri in nekateri
tudi zaposlitvena središča, v katerih je vsaj eden od pomembnih javnih
programov, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s pokopališčem ali oskrbne
oziroma obrtne dejavnosti. |
|
(7) Manjši oskrbni
centri/zaposlitvena središča se razvijajo kot naselja s pomembnejšo
funkcijo v omrežju naselij, ki so manjši oskrbni centri ali zaposlitvena
središča, v katerih je vsaj eden od pomembnejših programov kot so
cerkev, pokopališče, oskrbne oziroma obrtne dejavnosti, turistični
program. |
|
(8) Druga naselja v
občini so podeželska naselja, pretežno ruralnega značaja in
zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja se
razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom
usklajenimi razvojnimi pobudami, predvsem v smeri prepletanja ter
povezovanja kmetijstva in trajnostnega turističnega razvoja.
|
|
(9) Območje občine se
glede na tipologijo objektov deli na naselja oziroma območja naselij s
tradicionalno tipologijo, z mešano tipologijo, s suburbano in urbano
gradnjo (slednja velja za mesto Črnomelj). Območja, kjer so te
tipologije prepoznane, se razvijajo v skladu s principi oblikovanja
objektov v posameznem območju. |
|
(10) Omrežje naselij
z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listih št. I. in III. |
|
13. člen |
|
(temeljne smeri
prometnega povezovanja v občini in regiji ter razvoj GJI) |
|
(1) Preko Občine
Črnomelj poteka načrtovana 3. razvojna os kot glavni prometni koridor,
ki bo zagotavljal medsebojno povezanost središč mednarodnega,
nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju Slovenije. Omogoči
se navezava občinskega in pomembnejših lokalnih središč v obravnavanem
območju na ustrezne razvojne povezave in razbremeni obstoječe
prometnice, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen
promet. Nova prometna povezava se načrtuje tako, da podpira razvoj
policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno
dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo
povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi. Nova prometna
povezava čezmejnega pomena Črnomelj poveže z mejnima prehodoma Vinica in
Metlika, z Novim mestom in slovenskim avtocestnim križem ter s Štajersko
in Koroško. |
|
(2) Trase prometnic v
okviru hitre ceste 3. razvojne osi se podrobneje opredelijo na podlagi
prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob
upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju. |
|
(3) Poleg boljše
cestne povezave se zagotovi razvoj posameznih območij, predvsem pa dobro
navezanost gospodarskih con (TRIS Kanižarica ipd.) na 3. razvojno os.
Mesto Črnomelj se na severnem delu priključi na hitro cesto z možnostjo
navezave na zahodno obvoznico, pri tem pa se čim manj prizadenejo
obstoječa območja naselij. Priključek na hitro cesto se predvidi tudi v
bližini načrtovanih term in zagotovi ukrepe za preprečitev ali omilitev
negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje. Na hitro cesto se
naveže tudi Vinica z mejnim prehodom in ureditvami za turizem.
|
|
(4) Druge
najpomembnejše prometne smeri v občini so povezave Črnomlja prek Soteske
in Žužemberka z Ivančno Gorico, Livold–Brezovica–Kanižarica in
Metlika–Črnomelj–Vinica ter povezave Črnomelj–Dragatuš, Stara
Lipa–Drežnik–Razvaje, Kvasica–Tanča Gora, Učakovci–Razvaje in
Črnomelj–Stranska vas pri Semiču ter prometna povezava, ki poteka vzdolž
doline Kolpe. |
|
(5) Na območju občine
se mejni prehod za mednarodni promet Vinica ter mejna prehoda za obmejni
promet Sodevci in Žuniči urejajo kot vstopne točke v državo.
|
|
(6) Razvija se
prometna in telekomunikacijska infrastruktura, omogoča se hitrejša
fizična dostopnost do dobrin skupnega pomena ter spodbuja razvoj novih
tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na
daljavo. Na področju telekomunikacijske infrastrukture se omogoči
priključitev vseh objektov na sodobna širokopasovna kabelska
komunikacijska omrežja. Z razvojem brezžičnih povezav se zagotovi
ustrezno umeščanje oddajnikov v prostor, pri čemer se zagotavlja njihova
minimalna vidna izpostavljenost in združevanje. |
|
(7) Zagotavlja se
komunalna opremljenost območij, tako da so omogočeni ustrezen bivalni
standard, varstvo okolja ter gospodarski in družbeni razvoj. Ta
dejavnost se razvija v organizacijskem in upravljavskem smislu,
zagotavlja se ustrezna kakovost in zmogljivost sistema ter širitev
omrežij, objektov in naprav komunalne ter energetske javne
infrastrukture na vsa območja poselitve v skladu s potrebami in
zakonskimi zahtevami. Vsi novi vodi se vodijo podzemno, obstoječi
nadzemni pa se nadomeščajo s podzemnimi, kjer je to skladno z drugimi
režimi. |
|
(8) Zagotavlja se
dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, predvsem z električno
energijo in z zemeljskim plinom, zagotavlja se učinkovita in racionalna
raba energije na celotnem območju občine. Obnovljivi viri, predvsem
lesna biomasa in sončna energija, se uporabljajo na območjih z
izkazanimi interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci. Spodbuja se
uporaba alternativnih obnovljivih energetskih virov, tako da je
prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni vplivi na
okolje. |
|
(9) Zagotavlja se
stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, tako da se ščitijo vsi vodni
viri in izvajajo se gradnje novih ter prenove obstoječih delov
vodovodnega sistema. Pri tem se občina vključuje v medobčinski projekt
Belokranjski vodovod in zagotovi oskrbo z vodo v vseh (gosteje)
poseljenih območjih v občini. |
|
(10) Dogradijo se
sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode z dograjevanjem
kanalizacijskega omrežja in zagotavljanjem izgradnje centralnih
kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami; najprej v večjih ter po
potrebi v ostalih naseljih. Na preostalih območjih se zagotovi
nadzorovano individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode.
|
|
(11) Ravnanje z
odpadki se ureja v okviru obstoječega centra in deponije ob ohranjanju
sistema ekoloških otokov v celotni občini. Podcenter za ravnanje z
odpadki se dogradi z možnostjo enostavne obdelave odpadkov,
kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave gradbenih odpadkov. Za
potrebe odlaganja inertnih odpadkov se razširi obstoječa deponija na
Vranovičih. Pri sistemu ravnanja z odpadki se izvaja reševanje
problematike odpadkov na izvoru z načelom zmanjševanja količine odpadkov
in ponovno uporabo uporabljivega dela odpadkov. |
|
(12) Temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v
strateškem delu kartografskega dela OPN na listih št. II. in III. |
|
14. člen |
|
(usmeritve za razvoj
dejavnosti v krajini) |
|
(1) Površine za
razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na območjih zaraščanja
kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost
kmetijske obdelave je različna in prilagojena pridelovalnemu potencialu
posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev
ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti
prostora in zdravega bivalnega okolja. |
|
(2) Intenzivnejša
kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine, izven
območij Natura 2000. Na drugih območjih je v ospredju ohranjanje
kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj
turizma in rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti. Zaraščanje
kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem kmetovanja zlasti na
območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine, po potrebi pa tudi z
uvajanjem agrarnih operacij za izboljšanje možnosti za obdelavo tal.
|
|
(3) Gozdovi se
ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno
gospodarjenje z gozdovi, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem
izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in
rekreacije v naravnem okolju. Na območju Črnomlja se primestni gozdovi
urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta. |
|
(4) Izkoriščanje
mineralnih surovin se usmerja na obstoječe kope, predvsem Suhor pri
Vinici in Hrast pri Vinici, kjer se izvaja sanacijo sočasno s
pridobivanjem in zagotovi končno sanacijo pridobivalnih območij na
podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja
sanacijskih ukrepov, bodisi z spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z
novo, ustreznejšo namembnostjo. |
|
(5) V obvodnem
prostoru Kolpe in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda,
vodnega režima in ohranjajo retenzijske površine. |
|
(6) Ohranjanje narave
se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja
in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot
prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih
območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih
vrednot in oblikovanih naravnih vrednotah, na območjih pričakovanih
naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko
pomembnih območjih in na posebnih varstvenih območjih, vključenih v
omrežje Natura 2000. Varujejo se območja biotske raznovrstnosti v
krajini in ohranja se narava tudi na preostalih območjih občine, kar se
zagotavlja z umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi
strokovnih prostorskih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave ter
z izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih
kakovosti. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo pristojne
službe za varstvo narave. |
|
(7) Varstvo kulturne
dediščine se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem
se kulturna dediščina uveljavlja kot dejavnik vzdržnega prostorskega
razvoja, ki vključuje štiri vidike vzdržnosti: ekonomska, socialna,
okoljska in kulturna. Območja in objekti kulturne dediščine so
upoštevani kot vir blaginje in priložnosti za razvoj in kot prvina
varstva. Razvoj se usmerja tako, da niso povzročena razvrednotenja
dediščine in da je zagotovljena prednostna sanacija že razvrednotenih
območij in objektov. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo
pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
(8) Varstvo okolja se
zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bosta
upoštevani ranljivost okolja za umeščanje in razvoj posameznih
dejavnosti in rab prostora ter združljivost različnih rab in dejavnosti
v prostoru. V skladu z načeli trajnostnega razvoja se zagotavljajo
zdravo bivalno okolje, varstvo narave in varstvo naravnih virov.
Prostorski razvoj se usmerja tako, da je stanje bivalnega okolja
neproblematično, da so sanirana razvrednotenja prostora, da se
zagotavlja policentrični sistem poselitve in pripadajoče infrastrukture
v okviru okoljskih zmogljivosti in ohranjanja kakovosti okolja in niso
bistveno spremenjena obstoječa razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in
pozidanimi zemljišči. |
|
(9) Na območjih,
ogroženih zaradi poplav in erozije, se omejuje razvoj dejavnosti, ki bi
lahko poslabšale razmere ali bi bile ogrožene zaradi nevarnosti naravnih
nesreč, predvsem pa na poplavnih in erozijskih območjih z običajnimi
protierozijskimi ukrepi. Pri načrtovanju novogradenj se upoštevajo tudi
omejitve zaradi potresne varnosti. |
|
(10) Usmeritve za
razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listu št. VI. |
|
4 Zasnova gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
15. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) GJI se razvija
tako, da se zagotavlja trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba
ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj
ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega
standarda med mestnimi in podeželskimi območji. |
|
(2) Katastri in druge
evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob
vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in
omrežij. |
|
(3) GJI se v prostor
umešča tako, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. |
|
4.1 Prometna
infrastruktura |
|
16. člen |
|
(prometna
infrastruktura) |
|
(1) Za zmanjševanje
razlik v razvoju občine, vzpostavitev ustreznejšega urbanega omrežja,
omogočanje gospodarskega razvoja, dvig bivalne ravni ter izboljšanje
stanja okolja se zagotovi nova in prenovi obstoječa prometna omrežja in
sisteme (cestne in železniške povezave, prometne terminale, kolesarsko
omrežje in peš poti, javni potniški promet), pri čemer je pomembno
kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja, lokalnih središč in vseh
drugih naselij v občini. |
|
(2) Dotrajano in
zastarelo omrežje cestnih povezav v občini se rekonstruira na celotnem
območju, prednostno pa se obnovijo oziroma na posameznih odsekih
zgradijo nove cestne povezave Črnomlja z Metliko, Novim mestom in
Kočevjem ter povezave vseh drugih naselij v občini s Črnomljem in cestne
povezave z mednarodnim mejnim prehodom Vinica, mejnima prehodoma za
obmejni promet Žuniči in Sodevci, cestno omrežje na območju ob reki
Kolpi in na vinogradniških območjih. |
|
(3) Novogradnje
prometnic se zagotovijo kot dostopi do območij predvidenih novih
kompleksnih gradenj in ureditev. |
|
(4) Pri načrtovanju
novogradenj in rekonstrukcij prometnega omrežja se upoštevajo podatki o
obstoječem in predvidenem povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP), na
predelih občine, kjer na podlagi PLDP novogradnje in prenove ne bi bile
upravičene, pa tudi podatki o potrebah in možnostih za razvoj
gospodarstva in turizma ter za dvig bivalnega standarda. Z boljšimi
cestnimi povezavami, z izboljšanjem kakovosti, skrajšanjem časa
potovanja ter povečanjem prometne varnosti se omogočijo višje oblike
gospodarske interakcije med regijskimi in lokalnimi središči. |
|
17. člen |
|
(omrežje državnih
cest) |
|
(1) Omrežje državnih
cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo
obvozne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se
križišča z navezavami lokalnih cest. |
|
(2) Dokonča se
izgradnja obvozne ceste, ki poveže severni in severovzhodni del mesta
Črnomelj z jugovzhodnim delom. Trasa obvozne ceste razbremeni središče
Črnomlja in poveže regionalni cesti ter zagotavlja ustrezno dostopnost
do gospodarskih con in navezavo na 3. razvojno os. |
|
(3) Regionalni cesti
v smereh proti Kočevju in Metliki, ki sta opredeljeni kot cesti
nacionalnega pomena, se prenovita. Zagotovi se rekonstrukcija vseh
regionalnih cest ob Kolpi, s čimer se izboljša dostop do gospodarskih
con Stari trg in Adlešiči, prioritetno nedokončan odsek Sinji Vrh–Stari
trg, ter obnova R3-658 Dobliče–Stari trg ob Kolpi. |
|
18. člen |
|
(lokalno cestno
omrežje) |
|
(1) Vzdržujejo,
prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne ceste in javne poti ter
ostalo cestno omrežje, izvajajo se ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno
se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij z večjim
turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop do
manjših naselij oziroma lokacij. |
|
(2) Za zagotovitev
kar najboljših povezav občinskega središča, pomembnejših lokalnih
središč, lokalnih središč, manjših oskrbnih centrov – zaposlitvenih
središč ter drugih naselij v občini s cesto v okviru 3. razvojne osi
bodo potrebne novogradnje in prenove cestnega omrežja na območju tega
koridorja. |
|
19. člen |
|
(železniško omrežje) |
|
(1) Zaradi
zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega
omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja in večje
izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječo železniško povezavo
nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo mesto–Metlika–državna meja ter
železniški postaji v Črnomlju in na Otovcu, kjer je industrijski tir.
|
|
(2) Uredijo se nova
izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.
|
|
(3) Uredi se nova
železniška povezava Črnomelj–Vrbovsko (Republika Hrvaška) kot železnica
s turistično – gospodarskim pomenom in za potrebe morebitnega potniškega
prometa. V koridorju te železnice se uredi tudi kolesarska pot. |
|
20. člen |
|
(omrežje kolesarskih
poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti) |
|
(1) Na območju občine
se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo
na obstoječe ali novopredvideno omrežje, pri novogradnjah cestnega
omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.
|
|
(2) Na območju občine
se urejajo tudi glavne in regionalne kolesarske steze (poti).
|
|
(3) Kolesarske steze
in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične
ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa po območju KP Lahinja
in KP Kolpa in po vinogradniških območjih. Vzpostavi se kolesarska pot v
koridorju trase nove železniške povezave Črnomelj–Vrbovsko. Obstoječe in
nove kolesarske steze, pešpoti in konjeniške poti se povezujejo in
predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. |
|
21. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
V Črnomlju in
lokalnih središčih se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru
javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi
ureditvami, v Črnomlju tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih
objektov se pogojuje z ustreznim številom PM za zaposlene, obiskovalce
ter stanovalce. Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih
objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s
potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo PM tudi za
reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov in v
mestnem jedru Črnomlja. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne
etaže objektov in odprte javne površine. Urejene parkovne površine in
zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se
uredijo ob vstopih v KP Kolpa in KP Lahinja in v bližini območij za
rekreacijo, oddih in športne aktivnosti, vendar izven naravnih vrednot
in posebnih varstvenih območij. |
|
22. člen |
|
(javni potniški
promet) |
|
(1) Železniška
postaja v Črnomlju se preuredi v smislu posodobitve in povečanja
prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin,
vključno s parkirišči za osebna vozila. Prav tako se v Črnomlju uredi
avtobusna postaja, za katero se določi lokacija, na kateri bosta
zagotovljeni funkcionalnost in prometna varnost. |
|
(2) V vseh naseljih,
ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo
obstoječa postajališča za avtobuse. |
|
4.2 Okoljska,
energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
23. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Na območju
celotne občine se vzpostavi nova in rekonstruirana ter dopolnjena
obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne
in energetske opremljenosti in učinkovitega varstva okolja, dviga
življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov
v občini. |
|
(2) Poveča se
zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in
čiščenja odpadne vode. |
|
(3) Prednostno se
zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja in lokalnih
središč ter zagotavlja se minimalen infrastrukturni (komunalni) standard
manj razvitih, od razvoja odmaknjenih območij. |
|
(4) Graditev lahko
poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato načrtovanje,
gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova omrežij GJI teče sočasno z
načrtovanjem in izvajanjem graditve oziroma s prostorskim razvojem. Zato
se razvija komunalno in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj
usklajenih smereh: s sanacijo stanja in z infrastrukturnim opremljanjem
novih razvojnih območij v naseljih (s predhodno zagotovljenima časovno
dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov). Za celotno območje
občine se izdela program opremljanja stavbnih zemljišč. |
|
(5) S prostorskim
načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije, s smotrno razporeditvijo
poselitve se zmanjšujejo stroški za izgradnjo in obratovanje omrežij
GJI. |
|
(6) Projekti, v
okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija
obstoječih območij naselij, se izvajajo prioritetno. |
|
(7) Infrastrukturni
vodi se na območjih ohranjanja narave izvajajo podzemno in le izjemoma
nad zemljo, če bi podzemna izvedba lahko ogrozila dele območij ohranjena
narave. To velja tudi za območja kulturne dediščine z izjemo arheološke
dediščine. |
|
(8) Obstoječa območja
GJI, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost,
se ustrezno sanira. |
|
24. člen |
|
(vodni viri in oskrba
s pitno vodo) |
|
(1) Vse vodne vire se
zaščiti pred morebitnim onesnaženjem. Posebno pozornost se nameni
glavnemu vodovarstvenemu območju na zahodnemu delu občine (Dobliče),
kjer se lahko intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju
parametrov zaščite podtalnice, poleg tega se ustrezno varuje tudi
vodovarstvena območja pri Adlešičih, Vinici in Damlju. Zagotovi se
dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav
prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se
razišče in ustrezno zaščiti. |
|
(2) Varovanje vodnih
virov in ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva
okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajuje s
sosednjimi občinami in zaradi obmejne lege tudi z Republiko Hrvaško.
|
|
(3) Vodooskrba se za
vse prebivalce v občini zagotavlja preko magistralnega sistema
vodooskrbe, ki povezuje občinska središča, glavni vodni vir Dobličica in
nov vodni vir Blatnik v Občini Semič. S projektom Trajnostna oskrba s
pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine se vsi sistemi
povežejo v celovit vodovodni sistem, razen lokalnega vodovoda Sinji Vrh,
ki se napaja iz vrtin pri Damlju ter sistema Stari trg, ki se napaja iz
vrtin pri Dolu v Občini Kočevje. V sistem se vključijo nove količine
pitne vode iz novih vrtin Blatnik in Brezovica ter s povečanjem črpanja
iz Dobličice. Vodna vira pod Adlešiči in Vinico se vzdržujeta le kot
rezervna vodna vira. |
|
(4) Naselja, ki jih
ni možno priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se
oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar se bodoči prostorski razvoj na
teh območjih omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v
prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentira vse objekte, ki
niso priključeni na javni vodovodni sistem, in opredeli način oskrbe z
vodo. |
|
(5) Na celotnem
območju se obnovi in modernizira obstoječe vodovodno omrežje. Posamezni
lokalni sistemi se vključijo v centralni vodovodni sistem ali pa se
zanje zagotovi kvalificiranega upravljavca. Ob upoštevanju značilne
razpršene gradnje je možno v oddaljenih naseljih in območjih razpršene
gradnje zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se
tudi take sisteme vključi v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja
in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično
higienskih pogojev. |
|
(6) Pri novogradnjah,
predvsem manjših stanovanjskih objektov in zidanic, se spodbuja uporabo
kapnice za sanitarno vodo. |
|
25. člen |
|
(odvajanje in
čiščenje odpadne vode) |
|
(1) Kanalizacijski
sistemi se prioritetno zgradijo na gosteje poseljenih ranljivih
območjih. |
|
(2) Vsa naselja, ki
se nahajajo v operativnem programu za odvajanje in čiščenje odpadne
vode, se opremijo s kanalizacijskim omrežjem. Prioritetno se s
kanalizacijskim omrežjem rešujejo območja, ki so opredeljena v
Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter
območja, ki poleg prebivalcev oskrbujejo tudi družbene in gospodarske
dejavnosti. Skladno s programom opremljanja se dogradijo in sanirajo vsa
obstoječa kanalizacijska omrežja v občini. |
|
(3) Na območjih, kjer
kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje
odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi
individualni sistemi so evidentirani in vključeni v sistem nadzora,
zagotovljeno je okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. |
|
26. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Ravnanje z
odpadki se ureja v sklopu CEROD v Leskovcu pri Novem mestu ter v
podcentru za ravnanje z odpadki Vranoviči in deponijo inertnih odpadkov
s predelavo gradbenih odpadkov. V vseh naseljih so postavljeni ekološki
otoki za zbiranje osnovnih ločenih frakcij odpadkov. |
|
(2) Spodbuja se
preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter
vzpostavlja se vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje,
predelava in odstranjevanje), tako da pride na končno točko, tj.
odstranjevanje odpadkov, le minimalna količina že sortiranih in
neproblematičnih odpadkov. |
|
(3) Evidentirajo in
sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti
ter izvedejo se ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi. |
|
27. člen |
|
(oskrba z energijo) |
|
(1) Zasnova oskrbe
občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in
energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe
z energijo je energetska zasnova občine, s katero se zagotovi stalna,
zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo. |
|
(2) Pri načrtovanju
energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno
proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije
ter izrabo obnovljivih virov energije. |
|
(3) Za vinogradniška
in druga območja z razpršeno gradnjo se v skladu z energetsko zasnovo
občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna
biomasa, sončna energija) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice,
prečiščene sive vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše
investicije in posege v krajino. |
|
(4) Na območju Občine
Črnomelj ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov.
Skladišče za potrebe občine je pri Ortneku v Občini Ribnica.
|
|
(5) Električna
energija: Za zagotavljanje dvostranskega napajanja Bele krajine se
zgradi daljnovod DV 110 kV Kočevje–Črnomelj, s katerim se zagotovita
večja zanesljivost oskrbe ter možnost rezervnega napajanja.
|
|
(6) Obstoječa RTP
Črnomelj se preuredi. Izvede se samostojni kablovod 20 kV
Črnomelj–Adlešiči ter ostale potrebne povezave za ustrezno napajanje
naselij s srednje napetostnim omrežjem. |
|
(7) Zemeljski plin: Z
izgradnjo prenosnega plinovoda Novo mesto–Bela krajina se v občini
omogoči oskrbo industrije in široko potrošnjo z zemeljskim plinom.
Plinovodno omrežje tako omogoči napajanje gosto poseljenega dela občine
(Črnomelj z bližnjo okolico) in predstavlja dolgoročni vir za ogrevanje,
pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih, poslovnih
četrtih in gospodarskih conah ter predvsem na mestih večjega zgoščevanja
odjema. |
|
(8) Izraba sončne
energije za proizvodnjo elektrike je dovoljena na objektih in objektom
pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in
naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
|
(9) Gradnja malih
vodnih elektrarn je dovoljena v okviru prenove obstoječih vodosilnih
objektov in mlinov. Gradnje vodnih elektrarn se utemelji na podlagi ocen
vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko
sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
|
|
(10) Izrabo lesne
biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja za posamezne
dele naselij ali manjša naselja kot tudi za manjše, individualne sisteme
ogrevanja. |
|
(11) Večji potencial
izkazujejo geotermični energetski viri na območju Dragatuša, kjer se
načrtuje uporaba vira predvsem v turistične namene. |
|
(12) Pri načrtovanju
poteka novih vodov se posebno pozornost posveti predvsem rešitvam pri
prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. Doblička Gora in pa na
prečkanju v območjih, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne
ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem
pa območja Kočevskega roga in Dobličice. |
|
(13) Zlasti na
območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri
načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti
umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije
merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih so lahko povzročeni moteči
posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (Kočevski rog
in vinogradniška območja, širše območje Dobličice) ter na bivalno okolje
(vinogradniška območja). |
|
28. člen |
|
(komunikacijsko
omrežje) |
|
(1) Na območju občine
se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij.
Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi
notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za
vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko
prerazporeditev dela. |
|
(2) Vzpostavi se
učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih
povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za
zagotavljanje sistema komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami
(optičnimi kabli) povežejo vsa naselja ter zagotovi nadaljnjo povezanost
tako v vertikalnem smislu (država–regija–občine) kot tudi horizontalnem
(sektorji, investitorji). |
|
(3) Za zagotavljanje
storitev brezžičnih komunikacijskih povezav na celotnem območju občine
se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje
števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s
signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti
naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. |
|
(4) Pokritost s
signalom brezžičnih komunikacijskih povezav zagotavljajo bazne postaje
na območju Črnomlja, Stražnjega Vrha, Kanižarice, Dragatuša, Vinice,
Preloke ter Velike Plešivice nad Adlešiči. |
|
(5) V strnjenih
naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov
brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo
komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij
in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v
sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja
tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve
omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
|
(6) Na območju občine
so vključene telefonske centrale s pripadajočim medkrajevnim in
krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki.
Telefonske centrale se nahajajo v naseljih Dragatušu, Adlešičih, Vinici
in Starem trgu ob Kolpi. |
|
(7) Oddajniki RTV so
v Črnomlju, Vinici, Starem trgu ob Kolpi in na Sinjem Vrhu, ki poleg
oddajnikov na Trdinovem vrhu in Veliki Plešivici ustrezno pokrivajo
območje občine. |
|
(8)
Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s
potrebami in razvojem poselitve. |
|
5 Usmeritve za razvoj
poselitve ter celovito prenovo |
|
5.1 Notranji razvoj,
prenova in širitev naselij |
|
29. člen |
|
(notranji razvoj in
prenova naselij) |
|
(1) Poselitev se
prvenstveno usmerja v okvire naselij in zagotavlja njihov kakovostni
notranji razvoj. Glede na razvojne potrebe, ob upoštevanju omejitev, so
možne tudi širitve, zaokrožitve in zgostitve obstoječe poselitve. Za
notranji razvoj se izkoristijo degradirana in nezadostno izkoriščena
stavbna zemljišča, ki so po urbanističnih in drugih kriterijih primerna
za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se
prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi glede namembnosti in oblikovne
značilnosti. |
|
(2) Z večjo
koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali
deloma že komunalno opremljena, se zagotavlja učinkovitejše komunalno in
stanovanjsko gospodarstvo in omejevanje razpršene gradnje. Zato se
zagotavlja pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.
|
|
(3) V občinskem
središču, v pomembnejših lokalnih središčih ter v lokalnih središčih ali
na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za
šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ter
površine za prenočišča na turistično zanimivih lokacijah. Graditev
objektov in ureditev za turizem se lahko izvaja le na posebej
opredeljenih lokacijah, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
|
|
(4) Pri načrtovanju
in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo
in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter
možnost razvoja podjetništva na podeželju razvoj dopolnilnih in dodatnih
dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. |
|
(5) Zagotavlja se
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter
povezavami z odprto krajino ter primerne gostote pozidave na območjih,
namenjenih zgoščevanju. Vodni in obvodni prostor (priobalno zemljišče),
gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti
se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja.
V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij
izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter
obvodnih prostorov. |
|
(6) Zagotavlja se
ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine in
grajeno javno dobro, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in
ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih
odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge
in uporabnosti in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.
|
|
(7) Prenova se
osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim
urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri
načrtovanju prenove se upošteva ohranjena identiteta naselja ali dela
naselja in okoliške krajine. |
|
(8) Posebna pozornost
se nameni prenovi zgodovinskega mestnega jedra Črnomlja ter trških in
vaških jeder s še ohranjeno tradicionalno strukturo in arhitekturnimi
elementi. |
|
(9) Naselja na
obrobju KP Lahinja in KP Kolpa se urejajo kot vstopne točke v območji
parkov. Razvoj in prenova naselij na območju parkov se ureja v skladu z
varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave, zagotovijo pa se funkcionalne povezave z drugimi naselji
in območji glede na organizacijo vseh dejavnosti v parku. |
|
(10) Izmed
Kočevarskih naselij se spodbuja revitalizacija in naselitev v Miklarjih,
v Bistrici pa se uredijo površine za prireditve. Kočevarska stavbna
dediščina, ki je ostala v razvalinah, se ohranja v razvalinah in se
ustrezno prezentira. Iz teh območij je prepovedano odvažati kamnit
gradbeni material in posamezne oblikovane kamnite arhitekturne člene. |
|
30. člen |
|
(širitve,
zaokrožitve, zgostitve pozidave) |
|
(1) Nova območja za
pozidavo se načrtujejo, kjer je zagotovljena dostopnost, organizirana
ureditev GJI, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti
prostora ter varstvo okolja. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene
gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dovoljeno.
|
|
(2) Širitve naselij
za organizirano stanovanjsko gradnjo ter za storitvene in druge
gospodarske dejavnosti se prvenstveno usmerjajo na območje mesta
Črnomelj. Širitve za stanovanjsko gradnjo in gospodarske dejavnosti se
glede na pomen v omrežju naselij in razvojne težnje naselja usmerjajo
tudi na območje pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč.
|
|
(3) Kjer zaradi
prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter
morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni
mogoče zagotoviti, se na podlagi strokovnih prostorskih preveritev ter
preveritev s kmetijskega, okoljskega in kulturnovarstvenega vidika
določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije,
ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.
|
|
(4) Pri načrtovanju
širitve območij naselij in gradnji objektov izven območij naselij se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih
območjih, na območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst. Širitve se ne načrtujejo v varovanih območjih narave.
|
|
(5) Preprečuje se
stihijska gradnja stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš izven
stavbnih zemljišč. Na vinogradniških območjih se omogoča gradnja zidanic
kot gospodarskih objektov, kot delno bivalnih objektov ali za turistične
namene v smislu ponudbe in trženja pridelkov ter zagotavljanja
nočitvenih turističnih kapacitet. |
|
31. člen |
|
(razvoj dejavnosti po
naseljih) |
|
(1) V naselja se
umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja
in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Dovoljene
dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive.
|
|
(2) Zagotovijo se
ustrezne razvojne površine za gospodarske in storitvene dejavnosti,
izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema in
se hkrati uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
Dolgoročno se proizvodna območja načrtujejo predvsem na ožjem in širšem
obrobju mesta Črnomelj (predvsem Kanižarica) oziroma v njegovem širšem
vplivnem območju, v navezavi na dobro prometno dostopnost (ceste,
železnica). |
|
(3) V območja za
proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med
seboj združljive dejavnosti. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče
trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se
lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti. Na območja površin za
industrijo se ne smejo umeščati stanovanja in spremljajoče dejavnosti,
primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi
in premoženja. |
|
(4) Oskrbne,
storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v Črnomelj, pomembnejša
lokalna središča, lokalna središča in manjše oskrbne centre /
zaposlitvena središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja
in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom,
kolesarskimi in pešpotmi. |
|
(5) Stanovanja in z
njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno
namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na
območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno
opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti.
Na območju Črnomlja se zagotavljajo stanovanjske površine za različne
oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše in prostostoječe hiše
ipd.), na preostalih delih občine pa predvsem avtohtone oblike
stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih
hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi dijaški
domovi in domovi za starejše občane, kar se zagotavlja v Črnomlju,
domovi za starejše pa lahko tudi v drugih večjih naseljih, ki imajo
urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene
oskrbe. |
|
(6) V podeželskih
naseljih se dovolijo predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom in
dopolnilnimi dejavnostmi ter z bivanjem, po strokovni prostorski
preveritvi pa tudi dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje,
ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s
prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in
racionalno infrastrukturno opremo. Spodbuja se razvoj centralnih
dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.)
predvsem v jedrih naselij ter družbenih dejavnosti (vrtci, domovi
šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori
ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in
okolice (npr. apartmaji in druge oblike nočitvenih kapacitet kot objekti
ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in
storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih
dejavnosti v bivalnem okolju. |
|
(7) Na vinogradniških
območjih z značilno pozidavo ter razglednimi legami se spodbujata
urejanje vinskih cest in turistične dejavnosti. |
|
5.2 Razpršena gradnja
in razpršena poselitev |
|
32. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
Razpršeno gradnjo se
preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo
novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za
pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z
območji za kompleksno gradnjo. |
|
33. člen |
|
(območja razpršene
poselitve) |
|
Na območju občine se
je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala: |
|
a) razpršena
poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči,
vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami;
|
|
b) razpršena
poselitev izven naselij – obstoječe posamične stanovanjske hiše,
gospodarski in pomožni objekti; |
|
c) posamična
razpršena poselitev z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:
|
|
– zaselki in
dislocirane domačije in kmetije; |
|
– objekti s posebnimi
kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja
ipd.); |
|
– turistične,
rekreacijske in športne ureditve in objekti; |
|
– gostinski objekti
izven strnjenih naselij; |
|
– žage, mlini,
ribogojnice v obvodnem prostoru; |
|
– lovske koče,
gozdarske koče, planinski domovi; |
|
– kmetijske stavbe
ter njihove skupine (seniki, kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.). |
|
34. člen |
|
(razvoj razpršene
poselitve) |
|
(1) Na območjih, kjer
je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se
obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter
komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali
združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske
značilnosti območja razpršene poselitve. |
|
(2) Pri načrtovanju
objektov se upošteva vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost
objektov ter s tem ohranja in razvija kulturno krajino. |
|
(3) Pri gradnji
objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti,
upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj naselij, izkoriščanja
mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih
naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se
ohranja skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo
oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske
strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v
bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
|
|
(4) Gradnja objektov
zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati
dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno
gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih
vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih
vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
|
|
(5) Dopolnilna
stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na
območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. |
|
(6) Izven naselij,
dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev,
ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v
naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
|
|
(7) Izven naselij se
zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali
kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem
razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali
moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih
zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu
pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti
in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma
posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne
dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih
površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do
gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno
infrastrukturo. |
|
(8) Izven naselij se
izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi
v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave
dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki,
prostori za kopanje ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje,
lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in
naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter
posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev,
sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva, skansen ipd.).
|
|
(9) Vse umestitve
objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe,
velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja,
infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika
urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih
zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov
v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega
arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. |
|
35. člen |
|
(vinogradniška
območja) |
|
(1) Vinogradniška
območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami,
hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije
ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami,
domačijami in zaselki. |
|
(2) Vinogradniška
območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se
komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost,
tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge
zunanje ureditve. |
|
(3) Na vinogradniških
območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov
kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in
sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob
upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega
zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V
objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska
dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje
pretežne kmetijske rabe objekta. |
|
(4) Zgoščevanje
pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje
obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na
dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali
možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih
preveritvah izkaže kot sprejemljivo. |
|
(5) Zidanice, hrami,
vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so
namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo
objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda
ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov. |
|
5.3 Urbanistično
oblikovanje naselij |
|
36. člen |
|
(oblikovna podoba
naselij) |
|
(1) Zagotavlja se
skladna oblikovna podoba in prepoznavnost naselij. Pri novogradnjah in
prenovah se zagotavlja varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski
okvir vsakega naselja. Prenavlja in sanira se razvrednotena območja in
ohranja obstoječa ter ustvarja nova arhitekturna in krajinska
prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora z načeli
kakovostnega bivalnega okolja: ustrezna gostota zazidave, urejanje
odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje ter racionalna
raba prostora in ureditve za racionalno rabo energije. |
|
(2) Razvoj naselij se
prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem
komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se
naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo
strnjenih vasi. |
|
6 Koncept
prostorskega razvoja Črnomlja |
|
37. člen |
|
(splošne določbe za
koncept razvoja mesta Črnomelj) |
|
(1) Območje UN
Črnomelj vključuje naselja, ki v prostorsko razvojnem smislu pripadajo k
Črnomlju: Svibnik, Vojna vas ter del Kanižarice in Blatnika.
|
|
(2) Širitve
gospodarskih con se načrtujejo na območju komunalno – industrijske cone
ob Belokranjski cesti, kjer so predvidene mešane dejavnosti, na območju
zahodno od Danfossa ob zahodni obvoznici, kjer se predvidi površina za
proizvodnjo in ob lokalni cesti proti Vražjemu kamnu (Esol).
|
|
(3) Nove površine za
družbene dejavnosti v kombinaciji s športnimi površinami se načrtujejo
pri osnovni šoli Loka (širitev športnih objektov in površin) in na
Majerju. |
|
(4) Poleg urejanja
novih razvojnih območij so pomembni prostorsko ureditveni ukrepi na
obstoječi mestni pozidani strukturi in odprtem prostoru; načrtovana je
postopna prenova osrednjega mestnega prostora (zgodovinsko mestno
jedro), hkrati se osrednji mestni osi (Ulica 21. oktobra ter
Belokranjska in Kolodvorska cesta) urejata kot prepoznavni ulici z
drevoredi, trgi oziroma razširitvami javnega prostora in z obstoječimi
novimi javnimi programi. |
|
(5) Za
prestrukturiranje sta prednostno namenjeni območji ob železnici na
severu za stanovanjske namene in na območju Majer za oskrbne,
poslovno-storitvene in družbene dejavnosti ter stanovanjske gradnje.
Vzdolž celotnega poteka železnice čez severni rob mesta se uredijo
objekti z mešano dejavnostjo, mestna severna povezovalna cesta in nova
stanovanjska pozidava (severno od proge). |
|
(6) Javne zelene
površine v mestu se povezujejo v sistem z ekološko, socialno in
morfološko funkcijo. Na vodotoka Dobličica in Lahinja se navezujejo
posamezni zeleni prostori, ki so lahko odprti javni prostori z
različnimi programi in ureditvami ali pa samo zeleni pasovi – cezure med
sklopi pozidave. Zeleni prostori se povezujejo med sabo s pešpotmi in
kolesarskimi potmi, ki omogočajo tudi prehode prek obeh vodotokov. Od
stadiona na Loki se po območju kolovoznih poti med kmetijskimi zemljišči
uredi trim steza. |
|
(7) Na Ločkem okljuku
se uredi arheološki park, s funkcijo mestnega parka, ki se preko sistema
pešpoti poveže z bližnjim mestnim jedrom, stanovanjskimi soseskami in
zaledjem zelenega sistema. Predvideni sta širitvi pokopališča v Vojni
vasi ter parka Griček v severnem delu mesta, ki se povežeta v sistem
pešpoti. |
|
(8) Vse ureditve se
navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer se nahajajo tako območja za
rekreacijo kot tudi pridelovalne in gozdne površine. Posebno pozornost
se namenja ohranjanju območij z večjo stopnjo naravne ohranjenosti
oziroma ekološkega pomena brez opredeljene druge namembnosti.
|
|
(9) Prometna
infrastruktura: predvideva se dokončanje izgradnje obvoznic naselja
Črnomelj. Cestno omrežje se dopolni z dograditvijo nekaterih novih
cestnih povezav oziroma rekonstrukcijo obstoječih cestnih povezav.
Obstoječa daljinska železniška povezava nacionalnega pomena:
Ljubljana–Novo mesto–Metlika se posodobi. Na območju UN Črnomelj se
uredijo tudi kolesarske povezave državnega in lokalnega pomena ter
uredijo površine za pešce. |
|
(10) Območje UN
Črnomelj je opremljeno z energetskim, vodovodnim, kanalizacijskim in
telekomunikacijskim omrežjem ter omrežjem kabelske televizije. Pokritost
z omrežjem mobilne brezžične telefonije je ustrezna. Zaradi predvidenih
širitev pozidave bo potrebno dograditi omrežje GJI, ter zagotoviti
minimalno komunalno oskrbo. Zaradi predvidenih širitev bo potrebno
povečati kapaciteto obstoječe čistilne naprave Črnomelj. Z izgradnjo 110
kV daljnovoda Kočevje–Črnomelj se zagotovi zanesljivejša oskrba za
električno energijo. Predvideni prenosni plinovod, ki se na območju UN
Črnomelj zaključi s predvideno MRP Črnomelj, bo zagotavljal dolgoročno
oskrbo gospodinjstev in industrije z zemeljskim plinom. |
|
7 Usmeritve za razvoj
v krajini |
|
38. člen |
|
(usmeritve za razvoj
v krajini) |
|
(1) Prostorski razvoj
dejavnosti se usmerja tako, da se: |
|
– ohranjajo naravne
in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki
hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem
kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, |
|
– izkoriščajo in
vzdržujejo potenciali za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
|
|
– ohranjajo naravne
prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,
|
|
– ohranjajo
prepoznavnost kulturnih kakovosti na vseh ravneh, |
|
– zagotavlja varno,
privlačno in prijetno bivalno okolje. |
|
(2) Zagotavlja se
ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij nacionalne in lokalne
prepoznavnosti ter posameznih prvin prepoznavnosti – pobočij Kočevskega
roga, doline Kolpe s strugo reke in pritokov, skalnimi stenami in
obvodnimi ravnicami ter strnjenimi vasmi. Pri prostorskem razvoju se
varujejo naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod
skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase,
delane vrtače) ter zgradbo in simbolne pomene kulturnih krajin
(skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora) in značilno zgradbo
ohranjenih tradicionalnih delov vinogradniških krajin (Rodine, Doblička
gora in Tanča gora). |
|
(3) Ohranjajo se
naravne kakovosti prostora kot pomembna primerjalna prednost posameznih
delov občine in zagotavlja ugodno stanje okolja in ugodne razmere za
ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem, rekreacijo
in druge prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih
kakovosti krajine v regiji (Kočevski rog, območje reke Kolpe) se
zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih
vrednot, z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
|
|
(4) Ohranjanje
prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem
prostorskega razvoja ob upoštevanju prostorskih možnosti in omejitev. Na
območjih, pomembnih za prepoznavnost in na območjih naravnih kakovosti
se omejuje gradnjo velikih infrastrukturnih objektov in širitev
poselitve, na območjih zaraščanja kulturne krajine pa spodbuja predvsem
kmetijsko rabo prostora. |
|
(5) Z načrtovanjem se
zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in
povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo,
ter habitatov ogroženih vrst. |
|
7.1 Razvojna območja
za dejavnosti, vezane na naravne vire |
|
39. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1) Ohranjajo se
kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za
izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč,
s katero se ohranja kakovostne kulturne krajine. |
|
(2) Kmetijska
zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh
zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje
najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se dodatno členijo na območja
z omejitvami zaradi ohranjanja narave, kulturne dediščine ali
škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.
|
|
(3) Pri nadaljnjem
razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram
in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s
poudarkom na sonaravni pridelavi (ekološki in integrirani pridelavi) in
ponovno uvajanje starih alternativnih poljščin. Kmetijske in dopolnilne
ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati večjih
negativnih vplivov na okolje. |
|
(4) Kmetijska
pridelava se spodbuja na območjih, kjer je okolje neonesnaženo, na legah
z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in z ugodno osončenostjo ter
dobro dostopnostjo, pa tudi na legah z ugodnimi razmerami za čebelarstvo
in druge oblike kmetijske pridelave. |
|
(5) Intenzivna
kmetijska pridelava (predvsem poljedelstvo in zelenjadarstvo) se omeji
predvsem na območja ravnin, na Dragatuško polje, območje Gribelj,
Cerkvišč in Lokev, pridelava grozdja in vinogradništvo pa na
vinogradniška območja. |
|
(6) Intenzivna
kmetijska pridelava se odvija z vključevanjem alternativnih oblik
kmetovanja, s katerimi se izrabljajo naravne danosti in primerjalne
prednosti posameznih delov občine. |
|
(7) Ob ohranjanju
površin za nadaljnji razvoj živinoreje se v občini spodbuja tudi razvoj
drugih panog, predvsem poljedelstva na najboljših kmetijskih zemljiščih
in sadjarstva ter vinogradništva na za to primernih območjih, ki zaradi
svojih leg pomenijo dolgoročni potencial tudi za intenzivnejše oblike
pridelave grozdja in sadja. |
|
(8) Obstoječe
ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je možna na podlagi
vsakokratnega presojanja sprejemljivosti z vidika ohranjanja ugodnih
razmer v vodotokih in z vidika drugih vplivov na okolje. |
|
(9) Na preostalih
predelih občine se uveljavljajo različne ekstenzivne oblike kmetovanja,
predvsem živinoreja s pašništvom, lahko pa tudi intenzivnejše oblike, ki
bi se glede na povpraševanje na trgu lahko razvile kot alternativne
oblike kmetijske pridelave. Spodbuja se sadjarstvo s prenovo travniških
sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort,
turizem na kmetiji in druge dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter
različne dejavnosti v povezavi kmetijstva s turizmom, gozdarstvom in
varstvom in ohranjanjem dediščine. |
|
(10) Na območjih
opuščenih naselij se vzdržujejo obstoječi travniški sadovnjaki in drugo
sadno drevje ter travinje. Na preostalih območjih, zlasti na tistih, na
katerih je velik delež naravnih vrednot in kulturne dediščine, se
spodbuja povečanje deleža ekološkega ter integriranega kmetovanja.
|
|
(11) V kmetijskem
prostoru naselij Dragatuš, Cerkvišče, Griblje in Lokve, na katerih je
zaključena denacionalizacija kmetijskih površin, ter na drugem
kmetijskem prostoru, kjer se izkaže interes, je dopustno izvajanje vseh
agrarnih operacij ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave,
kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev. |
|
(12) Agrarne
operacije na drugih območjih: zaradi neugodne parcelne strukture zlasti
na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih
se bodo hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajale komasacije
in druge agrarne operacije, pri čemer se ohranja temeljne značilnosti
krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev
in logike krajinskih vzorcev. |
|
(13) Agrarne
operacije se lahko izvajajo na celotnem kmetijskem prostoru občine ob
upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in
prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
|
|
(14) Za potrebe
namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin
oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za
katera se po izračunu vodne bilance ugotovijo možnosti za rabo vode v
kmetijske namene. Zadrževalnike in novo oblikovane obvodne prostore se
uredi sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem,
da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr.
rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno. |
|
(15) Na drugih
kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se za potrebe
kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.
|
|
(16) Za potrebe
združevanja vinogradniških, pa tudi drugih površin, predvsem pašnikov,
se izvedejo arondacije in medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, pri
čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih
parcel. |
|
(17) Izvajanje
kmetijskih dejavnosti v neposredni bližini Dobličice, Lahinje, Kolpe se
načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
|
(18) V conah
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov se z redno ekstenzivno rabo
ohranja sedanji obseg travniških površin. Ustrezna raba se zagotovi
skozi kmetijsko okoljske ukrepe. Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo s
čim manjšim vnosom mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.
|
|
(19) Na območjih z
ohranjeno kmetijsko kulturno krajino, opuščanjem kmetijstva in
depopulacijo (obrobje Kočevskega roga, obkolpski prostor) se spodbuja
uvajanje alternativnih oblik kmetovanja po načelu večnamenskosti
kmetijstva in uvajanja dopolnilnih dejavnosti zlasti v povezavi s
turizmom in različnimi lokalnimi gospodarskimi panogami (območje KP
Kolpa in KP Lahinja, vinogradniška območja). Spodbujanje kmetijske
dejavnosti je usmerjeno na druga kmetijska zemljišča, predvsem pa na
predele (izjemne in dediščinske krajine) in prvine (npr. obdelovalne
terase, delane vrtače, steljniki, parcelna struktura, kozolci, vinogradi
idr.), ki so pomembni za ohranjanje prepoznavnosti Bele krajine.
|
|
(20) Na območjih
izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav
za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki)
dovoljena samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno
izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih krajine ter na
objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih
kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo
krajinskega vzorca, na teh območjih ni dovoljeno. |
|
(21) Na
vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo,
dovoljene so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno.
Dovoljena je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka.
Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine,
grape). Dovoljena je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih
ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja
in za posamezne PNR. |
|
(22) Neavtohtone
kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve (ukrepe) in s tem spremembo
krajinskih vzorcev, se ne uvajajo. |
|
(23) Na območjih
pomembnejših krajin, postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva
oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) ni dovoljena oziroma
je omejena na obrobja obstoječih naselij na legah, ki niso vidno
izpostavljene tako, da objekti niso moteči v pogledih na krajino ter na
objekte in območja kulturne dediščine. |
|
(24) Pri
dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove)
se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in razmerja med
dolžino, širino in višino obstoječih objektov. Izjemoma se dovoli
postavitev večjih gospodarskih objektov, vendar ob upoštevanju
kakovostne tipologije gradnje v naselju in po predhodni strokovni
prostorski preveritvi glede na vidno izpostavljenost in umeščenost v
prostor, glede na bližino dediščinskih objektov in območij in ob
preveritvi vplivov na naravno in bivalno okolje. Ob upoštevanju zgornjih
pogojev se dovoli tudi postavitev večjih sklopov velikih gospodarskih
objektov, npr. farm, ki pa se preverijo tudi z vidika vplivov na okolje. |
|
40. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Zagotavlja se
osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob
zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi
načini gospodarjenja z gozdovi. |
|
(2) Gospodarjenje in
ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov ter v gozdnih
rezervatih (gozdovi s posebnim namenom) se izvaja v skladu z določili
predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
|
|
(3) Gospodarjenje in
ravnanje z gozdovi v gozdovih s posebnim namenom, kjer so ukrepi
dovoljeni, se izvaja v skladu z določili predpisov KP Kolpa in KP
Lahinja. |
|
(4) Na območjih, na
katerih prevladuje gozd (obrobje Kočevskega roga) se ohranjajo veliki
kompleksi gozda, kakršnikoli posegi v ta prostor so nezaželeni. Na
preostalih območjih z gozdom (Veliko Bukovje) se ohranjajo sklenjeni
kompleksi gozda, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane
razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer
se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo
gozdni otoki in gozdni koridorji. |
|
(5) Načrtovanje
prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice)
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti
zlasti na ekološko pomembnih območjih, zavarovanih območjih in posebnih
varstvenih območjih. |
|
(6) Ohranja se
sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
(ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se
gozdne površine na legah, ki so zaradi strmine podvržene eroziji.
|
|
(7) Na območjih, kjer
v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so smotrne krčitve gozdov z
namenom zaokrožanja kmetijskih posesti. |
|
(8) Obstoječi
gozdarski objekti (koče, logarnice ipd.) se ohranjajo in obnavljajo v
obstoječih okvirih. |
|
(9) Gozdne
prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno
lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč.
|
|
(10) Zgradijo se
cestne povezave oziroma odprejo predeli: Miklarji–Mrzle drage, cesta na
Ovčjak, Lokve–Vražji kamen, Tančegorski ovinek–Razvaje, Štirnice–Vrh
gora, Črneč laz–Preleške drage, Gorica–Lazi, Sinji Vrh–Sebetih,
Rokan–Lipje, Svibovec–Marinjak–Viniški Lager, Vidnjeviči–Goljak,
Adlešiči–Zilje in Preloka–Bojanci. Dinamika in prioritete izgradnje teh
cestnih povezav se oblikujejo glede na potrebe oziroma na interes
lastnikov in finančne zmožnosti. |
|
(11) Gozdovi se z
gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno spravilnimi
načrti. Načrtovanje temelji na optimalnem trasiranju glede na lastnosti
terena. Na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje.
|
|
(12) V primeru
gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za
gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo
območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz
gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih
prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih
cestah z zapiranjem posameznih odsekov. |
|
(13) Gradnja in
vzdrževanje prometnic sta v skladu z načeli varovanja narave in
kvalitete prostora, pri določanju trase se upošteva ekološke in socialne
funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest v okviru razpoložljivih
sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev. |
|
(14) Lov in varstvo
divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani
tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem
ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za
živalske vrste čim manj moteč. |
|
(15) Pri lovnem
gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, zagotavlja se
redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza
za divjad. |
|
41. člen |
|
(turistične,
rekreacijske in prostočasne dejavnosti) |
|
(1) Razvijajo se
turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih
strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih kakovosti
ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine. |
|
(2) Razvoj turizma se
usmerja predvsem na lokacije z večjim turističnim pomenom: staro mestno
jedro Črnomlja, Vinica, Stari trg ob Kolpi ter Veliki Nerajec, Pusti
Gradec in Belčji Vrh (vstopne točke v KP Lahinja) ter Adlešiči, Žuniči
(informacijski center KP Kolpa), Dragatuš, Griblje, Lokve, Belčji Vrh,
Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Srednji Radenci, Gorenji Radenci, Kot
ob Kolpi, Mala Lahinja, Pobrežje, Prelesje, Rodine, Rožanec, Srednji
Radenci, Tušev Dol, Veliki Nerajec (informacijski center KP Lahinja) in
druga naselja, ki se izkažejo kot potenciali za razvoj turizma in
prostočasnih dejavnosti. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje
obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove
oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi.
|
|
(3) Glede na to se
oblikujejo: |
|
– območja
prednostnega razvoja turističnih, rekreacijskih in prostočasnih
dejavnosti (staro mestno jedro Črnomlja z okolico, Jelševnik in Vražji
kamen, KP Kolpa in KP Lahinja z naselji v in ob zavarovanih območjih in
vinogradniškimi območji na njunih robovih, območje term, wellness centra
in golf igrišča pri Dragatušu in Vražjem kamnu ter obronki Kočevskega
roga z gozdnimi in vinogradniškimi površinami), |
|
– območja spodbujanja
usmerjenega razvoja turističnih, rekreacijskih in prostočasnih
dejavnosti (območja kulturne dediščine ter tradicionalne kulturne
krajine: Gorenji Radenci, Srednji Radenci, Sodevci, Damelj, Marindolski
steljniki in preostali prostor občine). |
|
(4) Razvoj turizma se
usmerja tudi na lokacije s turističnim pomenom. Na teh lokacijah se
ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura,
razvijajo se novi programi in nove oblike turizma skladno z naravnimi
oziroma kulturnimi danostmi. |
|
(5) Spodbuja se tudi
razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti, ki
temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so najpomembnejši Kolpa s
pritoki in naravno ohranjena, predvsem gozdna območja ter geotermični
viri. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali
novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in
infrastrukture v prostoru. |
|
(6) Pri načrtovanju
se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se
načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna
in druga infrastruktura oziroma tam, kjer to ni v nasprotju z
varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. |
|
(7) Poleg cestnih
prometnic se zagotavlja urejanje kolesarskih, konjeniških, pešpoti ter
drugih tematskih poti skupaj s potrebno opremo le teh. V dogovoru z
Republiko Hrvaško se zagotovijo prehodi prek Kolpe in navezave na
turistične točke v Republiki Hrvaški. |
|
(8) Območje
intenzivnejšega razvoja: Turistična ponudba in ureditve za prostočasne
dejavnosti se razvijajo lokalno koncentrirano, v okoljsko manj
obremenjujočih oblikah, ob upoštevanju omejitev na področju varstva
kulturne dediščine, narave in vodnih virov. Prednostno se razvijajo:
obvodne športne, rekreacijske in druge prostočasne dejavnosti,
izletniški, doživljajski in naravoslovni turizem, turizem, povezan z
geotermičnimi viri in kulturno-zgodovinski turizem. |
|
(9) V prostoru ob
reki Kolpi se razvija predvsem izletniški turizem in turistična ponudba,
povezana z obvodnimi prostočasnimi dejavnostmi in vodnimi športi,
rekreacijo ipd., predvsem na lokacijah: Prelesje, Kot ob Kolpi, Sodevci,
Gorenji Radenci, Srednji Radenci in Dolenji Radenci, Breg pri Sinjem
Vrhu, Kot pri Damlju, Damelj, Učakovci, Vinica, Zilje, Preloka, Žuniči,
Marindol, Gorenjci, Adlešiči, Pobrežje, Dolenjci, Fučkovci, Dragoši in
Griblje. |
|
(10) Po pridobitvi
soglasij s področja ohranjanja narave in okolja se navedene lokacije
opredeli ali za prostore za kopanje z vso ustrezno komunalno in drugo
opremo ali za ureditve, ki omogočajo kopanje v naravnem okolju ali
drugo. |
|
(11) Ohranjajo se
obstoječi prostori za šotorišča, če niso na poplavnem območju. Dejavnost
se opravlja v poletni sezoni brez stalnih ureditev oziroma grajenih
objektov, razen tam, kjer so stalne ureditve dovoljene. |
|
(12) Dostopi v reko
Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le na za to določenih lokacijah
ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotoka, v zavarovanem odseku pa
ob upoštevanju varstvenih režimov predpisa o KP Kolpa. |
|
(13)
Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi, Lahinji in
Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO spusti in druge
množične športne in rekreativne dejavnosti) je dovoljeno izvajati tako,
da ni ogroženo drstenje zavarovanih in ogroženih ribjih vrst ter po
predhodni pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja.
|
|
(14) V Črnomlju se
predvidi ureditev prostorov za kopanje v naravnem okolju na Dobličici in
Lahinji in ureditev športnih igrišč ter sprehajalnih poti.
|
|
(15) Tematske poti ob
Kolpi (Sejemska pot, Mlinarska pot, Najjužnejša slovenska peš pot
Radenci–Damelj) in druge nove tematske poti ostanejo namenjene
pohodništvu izjemoma kolesarjenju in konjeništvu, če je to ni v
nasprotju z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Označitev varovanih območij, ki jih vključujejo tematske poti se izvaja
v skladu s predpisi, ki določajo označevanje v zavarovanih območij.
|
|
(16)
Kulturno-zgodovinski, doživljajski, naravoslovni turizem se usmerja v
Črnomelj in druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter na
druge turistične točke in območja, povezana s prezentacijo kulturne
dediščine, kot so gradovi in spominska obeležja, in z ogledom naravnih
vrednot in kakovosti v KP Lahinja in Kolpa ter naravnih posebnosti
(vrtače, jame, brezna). Obstoječe in nove tematske turistične poti,
kolesarske poti, izletniške in pohodniške poti ter vinske ceste se
vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, urejajo pa se tudi
nove kolesarske, konjeniške, učne, romarske in druge tematske poti.
|
|
(17) Turizem, povezan
z geotermičnimi viri, se razvija na potencialnih novih območjih z
možnostjo izrabe geotermične energije in morebitnih zdravilnih
učinkovin, predvsem na prostoru med Dragatušem in Brdarci. Izrabo
geotermičnih virov se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in z
možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih virov.
|
|
(18) Naselja na
obrobju KP se v funkcionalnem in oblikovnem smislu urejajo kot vstopne
točke v območje parkov, v ta namen se v teh naseljih omogoči razvoj
dejavnosti v okviru turistične ponudbe. Na območjih obeh parkov se v
okviru naselij uredijo informacijska središča, prednostno v prenovljenih
obstoječih objektih. |
|
(19) V Črnomlju in
večjih lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v
obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa je kakovostno
oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne
značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine
prepoznavnosti občine. |
|
(20) V manjših
naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih
naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni,
oddajanje sob in apartmajev). |
|
(21) Prostori za
kampiranje se urejajo predvsem ob Kolpi: Vinica, Prelesje in na drugih
lokacijah po predhodnih preveritvah z vidika varstva narave in kulturne
dediščine. V bližini Črnomlja oziroma priključkov na cesto v okviru 3.
razvojne osi se po predhodnih strokovnih prostorskih preveritvah
zagotovijo lokacije za avtokampe z vso ustrezno infrastrukturno opremo
(npr. v okviru območja TRIS Kanižarica). |
|
(22) Območje
spodbujanja razvoja turistične in rekreativne dejavnosti: Turistična
ponudba in ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo v manjšem
obsegu, lokalno koncentrirano, nemnožično in v okoljsko manj
obremenjujočih oblikah. Prednostno se razvijajo turizem na kmetiji,
izletniški in doživljajski turizem. |
|
(23) Zaradi kakovosti
in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo
kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se
spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v povezavi s
kmetijstvom, tudi vinogradniški turizem. |
|
(24) Na
izpostavljenih in pomembnih kraških območjih se pri načrtovanju turizma
ob naravnih posebnostih upošteva občutljivost teh območij, zato se
dejavnosti uskladi z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave. |
|
(25) Spodbuja se
specializirana in raznolika lokalna ponudba, vendar v merilu in obsegu,
ki ne razvrednoti kakovosti prostora. |
|
(26) V pomembnejših
lokalnih središčih, lokalnih središčih in podeželskih naseljih ter
zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za
širitev kmetij in urejanje novih objektov za ureditev nočitvenih
kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s
turizmom. |
|
(27) Nove
prenočitvene kapacitete se prednostno ureja v že obstoječih
stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo ali
novogradnjo na mestu obstoječih objektov. |
|
(28) Pri
zagotavljanju drugih turističnih kapacitet se prednostno preurejajo in
posodabljajo obstoječi objekti, pri čemer se ohranja temeljne
značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. |
|
(29) Počitniška
gradnja se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove
širitve na nepozidanih površinah na območjih ohranjanja narave ter v
skladu z in varstvenimi usmeritvami zavarovanih območij (predpisi o KP
Kolpa in KP Lahinja). |
|
(30) Zagotavlja se
prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih bodo izražene
utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe. |
|
(31) Na območju
Kočevskega roga se uveljavlja lovni turizem. |
|
(32) Na območju KP
Kolpa in KP Lahinja se upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave:
|
|
– V območjih z
naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne
oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično
in rekreacijsko infrastrukturo zagotavlja na območjih naselij in na
območju predvidenih za rekreacijo v skladu z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
|
|
– Z načrtovanjem in
vzpodbujanjem trajnostnih oblik turizma in rekreacije v neposredni
bližini reke Kolpe se razbremenjuje pritisk na ožji priobalni pas in se
ga varuje ter ureja v skladu z varstvenimi režimi in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Ob vodotoku se
turistične in prostočasne dejavnosti kvalitativno programsko
prestrukturira, prostorsko uravnoteži in definira z Upravljavskim
načrtom za KP Kolpa. |
|
– Zaradi
preprečevanja poškodb habitatnega tipa HT 3260 in vplivov na ekološke
zahteve kvalifikacijskih vrst ter na njihovo ugodno ohranitveno stanje,
se ob načrtovanih rekreativnih dejavnosti, v sklopu upravljavskega
načrta KP Kolpa in KP Lahinja pripravijo izhodišča za usklajevanje
rekreacije in varstva narave, kot to določa Operativni program
upravljanja z območji Natura 2000 (v nadaljevanju OPAN). |
|
– V okoljskem
poročilu se temeljito prouči možnosti predlaganih rekreacijskih površin
in njihove vplive na habitatne tipe ter na ugodno ohranitveno stanje
prisotnih ogroženih vrst. Predlagane lokacije se opredeli tudi glede na
določila OPAN in glede na veljave predpise s področja ohranjanja narave.
|
|
– Rekreacijskih
površin (ZS površine), kjer je pogoj tudi parkirišče, ureditev sanitarij
(začasnih ali stalnih) ter drugih infrastrukturnih objektov, ki hkrati
terjajo neoviran dostop, pa predlagane lokacije te možnosti nimajo, ni
možno načrtovati, če tako predpisuje tudi predpisi o KP Kolpa in drugi
predpisi oziroma če se za te ureditve ne pridobi soglasij s področja
ohranjanja narave in okolja. |
|
– Na rekreacijskih
površinah ob Kolpi in Lahinji, ki potrebujejo tudi parkirne površine, se
le-ta umestijo izven naravnega spomenika, izven I. varstvenega območja
(VO) KP Kolpa in skladno z varstvenim režimom (VR) predpisa o KP Kolpa,
izvede se jih v travni izvedbi in naj bodo le začasne narave. V primeru
KP Lahinja se za ta namen predvidi parkirišče znotraj naselij Pusti
Gradec, Veliki Nerajec in Belčji Vrh. |
|
– Začasne turistične
objekte namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se
izjemoma načrtuje in ureja v robnem območju površin za turizem (BT
površine), na infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih, na
lokacijah, ki imajo neoviran, že urejen javni dostop za motorna vozila
in drugo potrebno infrastrukturo. |
|
(33) Lokacije z
večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so
prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. III.,
lokacije turističnih in prostočasnih dejavnosti pa so prikazane v
strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI. |
|
42. člen |
|
(izkoriščanje
mineralnih surovin) |
|
(1) Izkoriščanje
mineralnih surovin se izvaja organizirano s ciljem, da se zagotovi
uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini ter ob tem
upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva
prepoznavnosti prostora. |
|
(2) Območji
izkoriščanja dolomita in apnenca sta Suhor pri Vinici in Hrast pri
Vinici (I in II). |
|
(3) Ohranjajo se
perspektivna in potencialno zanimiva nahajališča tehničnega kamna na
lokacijah Izgornik, Poljanska gora – Gaj (oboje apnenec) in Gorica 1
(dolomit). |
|
(4) Nelegalne kope v
občini se evidentira in sanira. Sanacije opuščenih kopov na območjih v
bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtuje z uvedbo ustreznih
nadomestnih rab, ki ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na
naravno ohranjenih območjih se sanacije zagotavljajo predvsem s
prepuščanjem naravni sukcesiji. |
|
(5) V času
izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo
ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev
ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot. |
|
43. člen |
|
(upravljanje z
vodami) |
|
(1) Pri načrtovanju
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se
upošteva: |
|
– da se prostorske
ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umešča izven območij,
kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku tako,
da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna
dostopnost; |
|
– da se z ureditvami
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo
izravnalni ukrepi; |
|
– da se ohranjajo
retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna
vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda;
|
|
– da se premostitve
voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da
je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in
vodni režim. |
|
(2) Zagotavlja se
neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča splošno rabo vodnega
dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih
določajo zakonski predpisi o vodah. |
|
(3) Na vodnem ali
priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir,
ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. |
|
(4) Upravljanje voda:
v prostorskem razvoju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo
poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev
pri načrtovanju tako, da se na poplavnih in erozijskih območjih ne
načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo. |
|
(5) Redno vzdrževanje
vodotokov je še naprej usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi
sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi
in drugi objekti, ki se redno obnavljajo. |
|
(6) V obvodnih
krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in
obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v
katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in
obrežja. |
|
(7) Na Kolpi se
opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti
vodnega režima. Glede na to se vzpostavi tudi ustrezne režime rabe in
vzdrževanja obvodnega prostora Kolpe ter pritokov, prav tako se vzdržuje
vse vodne objekte na teh vodotokih. |
|
(8) Sanacija jezov se
prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov
kritičen nizek vodostaj in je zato tudi ogroženo življenje v vodi. Pri
neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz
njih, ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavlja primerne
pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba
zajezitve zagotavlja in ohranja obseg, celovitost in povezanost
habitatov vrst vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa
pred zajezitvijo in po njej. |
|
(9) Varstvo pred
škodljivim delovanjem voda: Prostorske ureditve na področju vodne
infrastrukture, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim
delovanjem voda, so, kadar vplivajo na območje dveh ali več občin,
prostorske ureditve državnega pomena. Zagotavlja se varnost naselij in
najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem
uveljavlja načelo sonaravnosti in upošteva naravna dinamika vodotokov.
|
|
(10) Ohranjajo se
retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se zadržujejo v
povirnem delu. |
|
(11) Raba vode in
ureditve v obvodnem prostoru: Reka Kolpa se skladno s prostorskimi
možnostmi nameni turističnim, rekreacijskim in prostočasnim dejavnostim,
pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju
morfoloških značilnosti Kolpe in obvodnega prostora ter značilnosti
posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne
krajine. |
|
(12) Na vodnem in
priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v
pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. |
|
(13) Reka Kolpa je
območje kopalnih voda. Prostori za kopanje se skladno z veljavnimi
predpisi urejajo predvsem na delih Kolpe, kjer so že vzpostavljena
šotorišča in kampi, če ti niso na poplavnem območju ter kjer so že
vzpostavljene ureditve za rekreacijo in športne dejavnosti ob vodi ali
na njej. |
|
(14) Rekreacijska
območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike
dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in
kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih
ekosistemov. |
|
(15) Obstoječa mala
hidroelektrarna na Lahinji (Črnomelj) se ohranja. Izkoriščanje vode kot
naravnega vira, kot so odvzemi vode za namakanje ali za morebitne nove
male vodne elektrarne, mora biti predhodno utemeljeno kot sprejemljivo z
vidika vplivov na okolje in z vidika vplivov na območje ohranjanje
narave (naravna vrednota in posebno varstveno območje, umestitve v
krajino) in skladno s predpisi, ki urejajo vrsto posegov in način
izkoriščanja naravnih virov. |
|
(16) V ureditve v
obvodnem prostoru se vključuje tudi ustrezno obnovo in prenovo starih
mlinov in žag skupaj z jezovnimi zgradbami. Poleg prvotni namembnosti se
lahko namenijo tudi pridobivanju električne energije ob upoštevanju
naravovarstvenih in kulturno varstvenih smernic in pogojev.
|
|
(17) Pri zajezitvah
vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in
obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za
zajezitvijo. |
|
(18) Oskrba z vodo:
Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo in varujejo vsi obstoječi in
potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja varčna in smotrna raba
pitne vode. |
|
(19) Oskrba s pitno
vodo in z vodo za gospodarsko rabo in prostočasne dejavnosti se še
naprej zagotavlja iz povodja reke Kolpe. V ta namen se ohranjajo njeno
kemijsko in ekološko stanje ter obnovljivost naravnega vira, pa tudi
ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini, vključno z
ustvarjenimi prvinami vodnega sveta. |
|
(20) Skrb za
ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov tudi v
prihodnosti vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih
območij, zlasti pa urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda. S tem se hkrati ohranjajo možnosti za izkoriščanje še neodkritih
in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki v prihodnosti lahko
povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
|
|
(21) Na območjih
ohranjanja narave, vezanih na vode, se zagotavlja: |
|
– Načrtovanje
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih
zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
|
– Vodna
infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. |
|
– Urejanje vodotokov
se vsestransko pretehta in upošteva naravno dinamiko porečja. Izvaja se
s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev
naravne rečne dinamike. |
|
– Na reguliranih
vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.
|
|
– Mehansko čiščenje
vodotokov se načrtuje tako, da se v obdobju treh let očisti največ 30 %
površine vodotoka znotraj con kvalifikacijskih vrst.
|
|
– V načrtovanje
posegov v vodotoke se vključujejo ekološke zahteve kvalifikacijskih
vrst, zlasti da se ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov,
predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve
rokave, tolmune in plitvine. Ohranja se vodna dinamika (pretočnost,
hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka ter obseg
poplavnih območij). |
|
– V conah
kvalifikacijskih vrst se ohranja mokrišča in vodne površine v gozdu
(mlake, luže in kaluže). |
|
– Načrtuje se
ohranitev in sanacija kalov (mlake, lokve), ki se namenjajo
tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim dejavnostim, s tem da
se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. |
|
7.2 Usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih |
|
44. člen |
|
(splošne usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih) |
|
(1) Na območjih
prepoznavnosti in naravnih kakovosti se ohranja krajinske prvine in
naravne procese ter rabo prostora, s katero se ohranijo najpomembnejše
prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg zgodovinsko pogojenega
razvoja je pomembno varovati tudi naravne sestavine prostora ter
tradicionalno ekstenzivno kmetijsko rabo. Za območja prepoznavnosti, ki
se stikajo z območjih sosednjih občin, se predvidi izdelava krajinskih
zasnov oziroma posebnih strokovnih podlag za urejanje krajine v
sodelovanju ob upoštevanju razvojnih potreb sosednjih občin. Poleg
naravovarstvenih izhodišč se v tem prostoru varujeta tudi vsebinska
povezanost območja in njegov kulturno-zgodovinski pomen, ki ga
obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in urejanja krajine ter
objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki jih družba prepoznava kot
posebne vrednote. |
|
(2) Za območja
prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija
ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven območij
naselij, se pripravijo OPPN ali regulacijski načrti, ki temeljijo na
strokovnih prostorskih preveritvah in utemeljitvah. |
|
45. člen |
|
(usmeritve za
ohranjanje prepoznavnosti) |
|
(1) Ohranjanje
prepoznavnosti krajin se zagotavlja na celotnem območju, predvsem pa na
območjih prepoznavnosti – dolini zgornje Kolpe pod Starim trgom, pri
Marindolu, na območju Dobličice pri Jerneji vasi ter območje KP Lahinja.
|
|
(2) Ohranja se tudi
naravne in ustvarjene prvine prepoznavnosti, ki se pojavljajo po
celotnem območju občine: oblika naselij in posamičnih kakovostnih
arhitekturnih objektov ter njihova umeščenost v prostor, sklenjena
gozdna območja, vrtače, delane vrtače in plitva erodirana tla do
kamninske podlage, breze, steljniki, obdelovalne terase, drobna parcelna
struktura njivskih krajin na uravnanem in blago valovitem reliefu,
vinogradi z drobno strukturo parcel in vrstami po padnici ter z
zidanicami ter Kolpa, Lahinja in Dobličica z objekti in obvodnim
prostorom. Varujejo se ekološki procesi sonaravnega gospodarjenja v
kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.
|
|
(3) Vinogradniška
območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami in
gospodarskimi objekti za spravilo sadja in orodja ter s samotnimi
kmetijami, domačijami, zaselki. Urejajo se kot območja, pomembna za
prepoznavnost prostora. |
|
(4) Usmeritve za
ohranjanje prepoznavnosti krajin se vključi v prostorske, razvojne in
sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine,
pa tudi druge kulturne dediščine. |
|
46. člen |
|
(usmeritve za varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1) Z načrtovanjem
prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine,
ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom
življenja ter ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega
prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial.
|
|
(2) Dediščina se
varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna,
memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede
na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena, varstvena
območja dediščine in preostala registrirana dediščina). |
|
(3) Varstvo dediščine
na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina)
se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem
prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom
gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in
drugi. |
|
(4) Posebno pozornost
se posveti ohranitvi izredno ogrožene etnološke dediščine (stare kmečke
hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) in se jo v
večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za
grajske stavbe (Črnomelj, Vinica, Pobrežje, Turn pri Brezniku ter
lokaciji Brdarci in Pusti Gradec). |
|
(5) Kočevarske vasi
se ohranjajo in prezentirajo kot ruševine in se vključujejo v tematske
kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi
objekti in območja memorialne dediščine. |
|
(6) Poleg objektov
dediščine se, kjer je to določeno, varujejo tudi njihova vplivna
območja, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika,
s čimer se smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno
krajino. Vplivna območja se povzamejo tudi v prostorskih aktih s ciljem
ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti,
dominantnosti in možnosti delovanja dediščine. Pomembnejše in prostorsko
izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem
območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev
skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav
in celovitosti. V vplivnem območju varujemo tudi drugo kulturno
dediščino, kadar je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko
širšega območja. |
|
(7) Kulturna
dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. Območja
naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele,
znamenja), vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane stavbne
dediščine (predvsem meščanske stavbe in etnološka dediščina – stare
kmečke hiše, domačije, posamične kašče in zidanice, stavbe v jedru
Črnomlja, gradovi), memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med
2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se praviloma varujejo »in
situ«. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko
varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
|
|
(8) Na območju
kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in
izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne
umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi
predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada. |
|
47. člen |
|
(usmeritve za
ohranjanje naravnih kakovosti) |
|
(1) Območja
ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi
predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok
prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe za
ohranjanje narave ter dovoljenje za poseg v naravo. |
|
(2) Ohranjanje
naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Črnomelj,
predvsem pa na območjih ohranjanja narave: |
|
– zavarovana območja
Krajinski park Kolpa in Krajinski park Lahinja; |
|
– za zavarovanje
predvidena območja regijski park Kočevsko-Kolpa in naravni spomenik
Jelševnik; |
|
– naravne vrednote
različnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka,
geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in
oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote se varuje v skladu z
varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot;
|
|
– pričakovane naravne
vrednote, predvsem nizki kras in nahajališče premoga v Kanižariški
premogovni kadunji. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot se najdbe
mineralov in fosilov prijavi pristojnemu ministrstvu; |
|
– ekološko pomembna
območja (Kočevsko, Stobe, Kolpa, Veliko Bukovje, Lahinja, Dobličica,
Petrišina jama, Bezgovka in Gornji kal). Ohranja se razsežnost
habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja
njihova kvaliteta ter povezanost ter omogoča ponovna povezanost, če je
bila le-ti prekinjena; |
|
– posebna varstvena
območja (območja Natura 2000) (Bezgovka, Veliko Bukovje, Kočevsko,
Kočevsko – Kolpa, Gornji Kal, Petrišina jama, Dobličica, Stobe-Breg,
Kolpa in Lahinja). Ohranja se naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ustrezne lastnosti abiotskih in
biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter
naravne procese ali ustrezno rabo. Ohranja ali izboljšuje se kakovost
habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki
so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za
razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali, ohranja se povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena; |
|
– habitatni tipi, pri
katerih se ohranja naravna razširjenost, specifična struktura in
ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate značilnih rastlinskih in
živalskih vrst. Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti
načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja
ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih
posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar
največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in
naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz
priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te
habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z
varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih
rastlinskih in živalskih vrst. |
|
(3) Naravne vrednote
številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka,
geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in
oblikovana naravna vrednota): naravne vrednote se varujejo v skladu z
varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in
dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih
ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z
naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnost: na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni
vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša
zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere
na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da
se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih
je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti
izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni
procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na
oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo
življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne
vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne
spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na
območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(4) Ohranjajo se tudi
prvine biotske raznovrstnosti krajine kot so travniški sadovnjaki,
mejice, žive meje, posamezna drevesa, skupine dreves, gozdni otoki in
steljniki. |
|
7.3 Območja za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja |
|
48. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Na erozijskih in
plazovitih območjih, ki se kot takšna izkažejo ob podrobnejši preveritvi
pred sprejetjem OPPN oziroma izdajo gradbenega dovoljenja, se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. Na poplavnih območjih, kjer so že obstoječa stavbna zemljišča,
se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture. Dovoljena so vzdrževalna
dela, rekonstrukcije, gradnje in novogradnje na mestih obstoječih
objektov z vodnim soglasjem oziroma ustreznim dovoljenjem pristojnega
organa. |
|
(2) V
vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z
vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno
povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtuje. |
|
(3) Pri posegih v
prostor se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja. |
|
(4) V območjih
naselitev in industrije se velika pozornost posveti opredelitvi in
izvedbi požarnega varovanja. |
|
(5) Glede na stopnjo
potresne ogroženosti so objekti ustrezno protipotresno projektirani in
grajeni. |
|
(6) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
(7) Območja, ogrožena
zaradi škodljivega delovanja voda, se ne smejo spreminjati, razen v
skladu s predpisi o vodah. Kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.
|
|
(8) V občini so
erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se
zagotavlja, da se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor
načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov,
kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se
tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih
strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost
objektov. |
|
(9) Na erozijskih,
plazovitih in plazljivih območjih se omogoči varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s
stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo
življenje ali njegove materialne dobrine. |
|
(10) Upoštevajo se
omejitve zaradi potresne varnosti za območje s potresno nevarnostjo VII.
in VIII. stopnje po MSC lestvici. |
|
(11) Na območjih, ki
so ogrožena zaradi dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in
skladiščenjem nevarnih snovi, to so območja industrijskih dejavnosti, ki
se ukvarjajo s proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih snovi (skladišče
Istrabenz plini v Črnomlju kot vir manjšega tveganja za okolje) in
območja znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na
cestnem omrežju, se razvoj naselij načrtuje in ureja na način, da
prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju
prostorskega razvoja naselij se izogiba območjem, ki so ogrožena zaradi
nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
|
|
(12) Ožje vplivno
območje virov ogroženosti zaradi nevarnih snovi se nameni t.i. blažilnim
območjem, katerih funkcija je zagotovitev čim manjše škode. Raba na
blažilnih območjih obsega dejavnosti, ki so manj ranljive za izide
izrednih dogodkov (eksplozije, požari, izpusti strupenih snovi v zrak in
vode). |
|
(13) Na potencialno
ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene,
arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb,
strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje,
alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne
posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za
obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se
zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih
mejah. |
|
(14) Kjer
vzpostavitev ustreznega varstva ni možna ali ni ekonomsko upravičena, se
opredeli ta območja kot območja povečane ogroženosti ali obstoječo
neustrezno rabo opusti oziroma spremeni. |
|
(15) Pri izvajanju
intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se izvedejo najnujnejši
ukrepi. Pri tem se v največji možni meri omogočijo nadaljnji naravni
procesi, razen če bi to ogrožalo obstoječa naselja oziroma varovane
vrednote kulturne dediščine. |
|
(16) Za primer
naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega
števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Ruševine se odložijo
na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne
površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju,
ki jo določi državni organ za določitev lokacij ob izbruhu epidemije.
Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev
se uredi kot šotorišča na primernih utrjenih površinah v bližini
prizadetega naselja, vendar ne na poplavnih območjih. Regijski
logistični center je na Otovcu. |
|
49. člen |
|
(območja za potrebe
obrambe) |
|
Razvoj obrambnih
dejavnosti v občini ni predviden. |
|
50. člen |
|
(območja za varstvo
vodnih virov) |
|
(1) Vodovarstvena
območja zajetij pitne vode se nahajajo na obrobju Kočevskega roga na
območju Doblič, Sinjega Vrha, Vinice in Adlešičev. Osnovno varstvo
vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi
režimi. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve: |
|
– odpadne vode se
čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
|
|
– odpadne vode iz
objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (pretočne
greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne
naprave ipd.), spodbuja se zamenjava klasičnih nepretočnih greznic s
prej omenjenimi sistemi; |
|
– gnojnične jame in
gnojišča za živinske fekalne vode so brez iztoka in vodotesne, uredijo
se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice
se odvaža na za to primerne površine; |
|
– vse lokalne vodne
vire (izviri, opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali, ribniki,
mlake) se ohrani oziroma očisti in ustrezno vzdržuje. |
|
(2) Vse vodne vire se
zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak
tudi aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru in posege na
vodovarstvenih območjih presoja skozi analize tveganj ter v skladu z
določili pristojnih služb. Posebno pozornost se nameni vodovarstvenemu
območju na zahodnemu delu Občine Črnomelj (Dobliče), kjer se lahko
intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite
podtalnice. |
|
(3) Zagotovi se
dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav
prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se
razišče in ustrezno zaščiti. |
|
51. člen |
|
(območja sanacij
razvrednotenj v krajini) |
|
(1) Sanacije
nelegalnih površinskih kopov na območjih v bližini poselitve ali večjih
prometnic se načrtujejo z uvajanjem ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne
smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno
ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem
naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z
določbami zakona, ki ureja graditev objektov. |
|
(2) Razvrednotena
območja se ureja z načrtovanjem in izvajanjem sanacij, za katere se
pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. |
|
7.4 Območja
infrastrukturnih prostorskih ureditev |
|
52. člen |
|
(usmeritve za
umeščanje prometne infrastrukture) |
|
(1) Trase prometnic
se načrtuje čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih
tako, da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo
in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora.
Čim bolj se izogiba območjem in objektom kulturne dediščine in drugim
območjem in prvin, pomembnih za prepoznavnost ter območij naravnih
vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih varstvenih območij, še posebej na obrobju Kočevskega roga in na
območju KP Lahinja in KP Kolpa. Ureditve ob prometnicah, kot so
oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve
vodotokov, so izvedene ob upoštevanju krajinskih vzorcev območij, preko
katerih potekajo trase. |
|
(2) Na obrobju
Kočevskega roga se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v
okviru naselij, zunaj območja naravnih vrednot. |
|
(3) Nove kolesarske
poti se v naravnem okolju urejajo tako, da ne ogrožajo naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora in v skladu s
potrebnimi smernicami in pogoji. |
|
53. člen |
|
(usmeritve za
umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) |
|
(1) Linijske
infrastrukturne objekte se načrtuje racionalno, v skupnih koridorjih, ki
v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in
površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju
prostora. Čimbolj se izogiba območjem kulturne dediščine in drugim
območjem in prvinam, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnim vrednotam
in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih
varstvenih območij, še posebej na obrobju Kočevskega roga in na območju
KP Lahinja in KP Kolpa. |
|
(2) Novi energetski
in komunikacijski infrastrukturni vodi se izvedejo podzemno, prav tako
se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se
preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih,
ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg
na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s
predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.
|
|
(3) Oskrbo z energijo
pri gozdarskih kočah in logarnic se ob zatečenih zmogljivostih zagotovi
z rabo naravi prijaznih virov. |
|
(4) Objekti izpustov
iz kanalizacijskih sistemov in cestnih prepustov, ki so speljani v
vodotoke na območju mesta Črnomelj, niso vidni, pač pa so zgrajeni z
iztokom pod gladino vode. |
|
(5) Objekti in
naprave namenjeni izrabi obnovljivih virov energije, naj bodo umeščeni v
prostor v skladu z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
|
8 Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
|
54. člen |
|
(usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V izvedbenem delu
tega OPN se določijo območja naslednjih osnovnih namenskih rab zemljišč:
stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna
zemljišča, druga zemljišča, ki se delijo še na PNR. |
|
(2) Stavbna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in
strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju teh
zemljišč in predvideni obseg ter lokacija teh zemljišč. |
|
(3) Najboljša in
druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v
veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke o gozdu (MKGP) in o
stavbnih zemljiščih za širitev naselij. |
|
(4) Gozdna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in
podatka MKGP (maska gozda). |
|
(5) Vodna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu
ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF. |
|
(6) Območja poplav se
določijo na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije
v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni
režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v
fazi priprave PGD. |
|
(7) Druga zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in
ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev. |
|
9 Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
55. člen |
|
(usmeritve za
določitev PIP) |
|
(1) V izvedbenem delu
tega OPN so določeni PIP za naselja, za območje razpršene poselitve in
razpršene gradnje in za odprt prostor po različnih EUP. |
|
(2) PIP določajo
vrste dovoljenih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter
DIP, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov,
merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na GJI in
grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje
kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(3) Določena so tudi
merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter
za pripravo OPPN. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
1 Splošne določbe |
|
56. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Izvedbeni del OPN
določa prostorske izvedbene pogoje (PIP) za posamezna območja
podrobnejše namenske rabe (PNR) in za posamezne enote urejanja prostora
(EUP) ter DIP za posamezna območja namenske rabe in PNR in za posamezne
EUP. |
|
(2) Splošni PIP se
dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za
posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni
PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi
izključujejo splošne ali podrobnejše PIP. |
|
2 Enote urejanja
prostora |
|
57. člen |
|
(enote urejanja
prostora) |
|
(1) Območje občine se
deli na EUP. Te določajo pogoje za urejanje: |
|
– posameznih naselij
oziroma njihovih delov; |
|
– območij razpršene
poselitve vinogradniška območja, razpršena poselitev izven naselij in
posamična razpršena poselitev; |
|
– območij odprtega
prostora. |
|
(2) Za posamezno EUP
veljajo: |
|
– splošni PIP za
urejanje prostora, |
|
– podrobnejši PIP, ki
so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in PNR, |
|
– posebni PIP, ki se
nanašajo na posamezno EUP. |
|
3 Območja namenske
rabe prostora |
|
58. člen |
|
(območja namenske
rabe prostora) |
|
(1) Območje občine se
glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: območja stavbnih
zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja
vodnih zemljišč, območja drugih zemljišč. |
|
(2) Območja osnovne
namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še
podrobneje razdeljene. |
|
(3) Podrobnejši PIP
za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti,
tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov,
dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in
pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so
opredeljeni v členih 101 do 111 tega odloka. |
|
(4) Javne površine so
površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo
na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO), trgi, parki
(ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi – gozdovi s posebnim
namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge
zelene površine (ZD), pokopališča (ZK). |
|
(5) Na območjih
veljavnih OPPN so v kartografskega dela tega OPN okvirno (informativno)
prikazane prevladujoče PNR. |
|
Preglednica 1: Prikaz
območij in površin namenske rabe prostora. |
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
|OBMOČJA |OBMOČJA PODROBNEJŠE |Podrobnejše površine PNR |
|
|
|OSNOVNE NRP |NAMENSKE RABE (PNR) | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
| I. OBMOČJA |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
|
|
| STAVBNIH +------------------------+-------------------------+
|
|
| ZEMLJIŠČ |SS – stanovanjske |SSo – urbana stanovanjska|
|
|
| |površine |pozidava raznolike |
|
|
| | |tipologije |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |SSs – urbana |
|
|
| | |prostostoječa |
|
|
| | |stanovanjska pozidava |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |SSn – urbana strnjena |
|
|
| | |stanovanjska pozidava |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |SSv – urbana |
|
|
| | |večstanovanjska pozidava |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |SB – stanovanjske |SBv – urbana |
|
|
| |površine za posebne |večstanovanjska pozidava |
|
|
| |namene |za posebne namene |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |SK – površine |SKs – površine |
|
|
| |podeželskega naselja |podeželskega naselja s |
|
|
| | |kmetijami in |
|
|
| | |stanovanjskimi hišami |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |SKk – območja kmetij |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |SP – površine | |
|
|
| |počitniških hiš | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH | |
|
|
| |DEJAVNOSTI | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |CU – osrednja območja | |
|
|
| |centralnih dejavnosti – | |
|
|
| |jedra naselij | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| | |CDi – območja dejavnosti |
|
|
| | |izobraževanja, vzgoje in |
|
|
| | |športa, CDz – območja |
|
|
| | |zdravstva |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |CDk – območja kulturnih |
|
|
| | |dejavnosti, javne uprave |
|
|
| |CD – druga območja |in gasilskih domov |
|
|
| |centralnih dejavnosti +-------------------------+
|
|
| | |CDv – območja verskih |
|
|
| | |objektov s pripadajočimi |
|
|
| | |ureditvami |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |CDo – območja trgovskih, |
|
|
| | |oskrbnih, poslovno – |
|
|
| | |storitvenih, gostinskih |
|
|
| | |dejavnosti in manjša obrt|
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH | |
|
|
| |DEJAVNOSTI | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |IP – površine za | |
|
|
| |industrijo | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |IG – gospodarske cone | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |IK – površine z objekti | |
|
|
| |za kmetijsko | |
|
|
| |proizvodnjo | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |BT – površine za | |
|
|
| |turizem | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | |
|
|
| |POVRŠIN | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |ZS – površine za oddih, |ZSk – površine za oddih |
|
|
| |rekreacijo in šport |in rekreacijo ob Kolpi |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |ZP – parki | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |ZD – druge urejene | |
|
|
| |zelene površine | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |ZK – pokopališča | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |P – OBMOČJA PROMETNIH | |
|
|
| |POVRŠIN | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |PC – površine cest | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |PŽ – površine železnic | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |PO – druge prometne | |
|
|
| |površine | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE | |
|
|
| |INFRASTRUKTURE | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE | |
|
|
| |INFRASTRUKTURE | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE | |
|
|
| |POSELITVE | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Av – površine razpršene | |
|
|
| |poselitve v | |
|
|
| |vinogradniških | |
|
|
| |območjih, stanovanja, | |
|
|
| |kmetije | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Az –zidanice in | |
|
|
| |turistični objekti v | |
|
|
| |vinogradniških območjih | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |As – površine razpršene | |
|
|
| |poselitve – površine | |
|
|
| |podeželskega naselja s | |
|
|
| |kmetijami in | |
|
|
| |stanovanjskimi hišami | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Ak – površine razpršene | |
|
|
| |poselitve – kmetije | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Ap – površine razpršene | |
|
|
| |poselitve – površine | |
|
|
| |počitniških hiš | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
| II. OBMOČJA|K – OBMOČJA KMETIJSKIH | |
|
|
| KMETIJSKIH |ZEMLJIŠČ | |
|
|
| ZEMLJIŠČ +------------------------+-------------------------+
|
|
| |K1 – NAJBOLJŠA | |
|
|
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA | |
|
|
| |ZEMLJIŠČA | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
|III. OBMOČJA|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
|
|
| GOZDNIH +------------------------+-------------------------+
|
|
| ZEMLJIŠČ |Gg – gozd gospodarskega | |
|
|
| |pomena | |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Gp – gozd s posebnim |Gpn – gozd s posebnim |
|
|
| |namenom |namenom |
|
|
| | +-------------------------+
|
|
| | |Gpr – gozd s posebnim |
|
|
| | |namenom - rezervat |
|
|
| +------------------------+-------------------------+
|
|
| |Gv – varovalni gozd | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
| IV. OBMOČJA|V – POVRŠINSKE VODE | |
|
|
| VODA +------------------------+-------------------------+
|
|
| |VC – celinske vode | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
| V. OBMOČJA |L – OBMOČJA MINERALNIH | |
|
|
| DRUGIH |SUROVIN | |
|
|
| ZEMLJIŠČ +------------------------+-------------------------+
|
|
| |LN – površine | |
|
|
| |nadzemnega | |
|
|
| |pridobivalnega prostora | |
|
|
+------------+------------------------+-------------------------+
|
|
4 Dopustna izraba
prostora |
|
59. člen |
|
(dopustna izraba
prostora) |
|
(1) DIP je za
načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena v
podrobnejših PIP za PNR oziroma v posebnih PIP za EUP kot odstotni delež
odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev
območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne
površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr.
dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke) glede na
celotno površino EUP oziroma PNR. |
|
(2) DIP je za
načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena v
podrobnejših PIP za PNR, in sicer kot FI in FZ. |
|
(3) V EUP, kjer DIP
ni določena, se glede DIP upoštevajo normativi in standardi za posamezno
dejavnost. |
|
(4) Odstopanja od FI
in FZ, določenih s tem odlokom, je dovoljeno, če gre za rekonstrukcijo
obstoječih stavb. |
|
5 Splošni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
60. člen |
|
(dovoljene
dejavnosti) |
|
(1) PIP glede
dovoljenih dejavnosti so podrobno prikazani v preglednicah, ki so v
členih od 101 do 111 tega odloka, in so opredeljene na podlagi
predpisov, nekatera poimenovanja pa so poenostavljena ali združujejo več
kategorij iz predpisov. |
|
(2) Na območju mesta
Črnomelj, razen na območju ČR/6-OPPNa (mestno jedro Črnomlja), niso
dovoljene dejavnosti, ki so na »Seznamu obveznih dejavnosti v mestnem
jedru Črnomlja« iz 113. člena tega odloka. |
|
Preglednica 2:
Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in
poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti |
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|Poimenovanje dopustnih |Dejavnosti, navedene v predpisu |
|
|
|dejavnosti v tem odloku |o klasifikaciji dejavnosti |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|kmetijstvo |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
|
|
| |ribištvo |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|izkoriščanje mineralnih |B rudarstvo |
|
|
|surovin | |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|predelovalne, proizvodne, |C predelovalne dejavnosti |
|
|
|industrijske dejavnosti | |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|oskrba z energijo |D oskrba z električno energijo, |
|
|
| |plinom in paro |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|– oskrba z vodo |E oskrba z vodo; ravnanje z |
|
|
|– odvajanje in čiščenje |odplakami in odpadki; saniranje |
|
|
|odpadne vode |okolja |
|
|
|– ravnanje z odpadki | |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|gradbeništvo |F gradbeništvo |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|trgovina ter storitvene |G trgovina; vzdrževanje in |
|
|
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|promet in skladiščenje |H promet in skladiščenje |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|gostinstvo in turizem |I gostinstvo |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|poslovne dejavnosti |J informacijske in |
|
|
| |komunikacijske dejavnosti |
|
|
| |K finančne in zavarovalniške |
|
|
| |dejavnosti |
|
|
| |L poslovanje z nepremičninami |
|
|
| |M strokovne, znanstvene in |
|
|
| |tehnične dejavnosti |
|
|
| |N druge raznovrstne poslovne |
|
|
| |dejavnosti |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|dejavnosti javne uprave |O dejavnost javne uprave in |
|
|
| |obrambe; dejavnost obvezne |
|
|
| |socialne varnosti |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|izobraževanje |P izobraževanje |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|zdravstvo in socialno varstvo|Q zdravstvo in socialno varstvo |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|kulturne, razvedrilne, |R kulturne, razvedrilne in |
|
|
|rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti |
|
|
|dejavnosti | |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
|druge dejavnosti |S druge dejavnosti |
|
|
| |T dejavnost gospodinjstev z |
|
|
| |zaposlenim hišnim osebjem; |
|
|
| |proizvodnja za lastno rabo |
|
|
| |U dejavnost eksteritorialnih |
|
|
| |organizacij in teles |
|
|
+-----------------------------+---------------------------------+
|
|
(3) Na območjih
stanovanj se v objektih, v katerih se na dan uveljavitve tega
prostorskega načrta izvaja dovoljena nestanovanjska raba, dovoli
novogradnja v obsegu prilagoditve objekta nujnim tehničnim zahtevam za
ohranitev izvajanja dejavnosti, ki ne moti bivalnega okolja. |
|
61. člen |
|
(splošni PIP o vrstah
dovoljenih objektov glede na namen) |
|
(1) V EUP so na
površinah PNR dopustne gradnje vseh vrst objektov, tudi nezahtevnih in
enostavnih, ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali posebnih PIP za
EUP. |
|
(2) Dopustna je
gradnja objektov GJI, namenjena komunalnemu opremljanju stavbnih
zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja,
voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi. |
|
62. člen |
|
(namembnost objektov
in vrste posegov v prostor) |
|
PIP glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov so podrobno opredeljeni v
preglednicah v členih od 101 do 111 tega odloka. |
|
63. člen |
|
(vrste dovoljenih
gradenj) |
|
(1) Na vseh območjih
je dovoljena gradnja in rekonstrukcija objektov GJI, skladno z določili
tega odloka. |
|
(2) Gradnje,
dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter odstranitve objektov, kot tudi
spremembe namembnosti objektov so dovoljene na območjih, kjer je to
skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP. Odstranitve
objektov ali delov objekta kulturne dediščine so dovoljene le, če je v
ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa. Novogradnja
objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne
dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov
upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna javna služba ali so
določeni v kulturnovarstvenem soglasju. |
|
(3) Prenove objektov
imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter
območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in
oblikovanju upošteva prostorski kontekst. |
|
(4) Za dozidave in
vse vrste razširitev objektov veljajo osnovna določila za gradnjo novih
objektov. |
|
(5) Vzdrževalna dela
so dovoljena na vseh legalno zgrajenih objektih. Pri vzdrževanju se
ohranja oziroma zagotovi prvotne kakovostne fasadne elemente.
|
|
(6) Dovoljene so
rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov izven stavbnih zemljišč,
širitve objektov niso dovoljene. |
|
64. člen |
|
(lega objektov in
odmiki) |
|
(1) Odmiki od mej
sosednjih zemljišč: |
|
– 5,0 m – za nove
stavbe na območjih IG in IP, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih
dejavnosti in posebnih območij, |
|
– 3,0 m – za vse
zahtevne in manj zahtevne objekte – za stavbe (nad terenom in pod njim),
razen v primeru gradnje v nizu, |
|
– 1,5 m – za vse
nezahtevne in enostavne objekte, razen za ograje, škarpe, oporne zidove,
urbano opremo ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen
del odmaknjen minimalno 0,5 m. |
|
(2) Na notranjo stran
zemljiške parcele se (ne glede na določila prejšnjega odstavka) lahko
postavijo oziroma zgradijo naslednji NEO: |
|
– utrjene dovozne
poti in dvorišča; |
|
– pomožne
infrastrukturne objekte, razen male komunalne čistilne naprave, objekte
s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem in pomožne objekte za
spremljanje stanja okolja, kjer je potreben odmik minimalno 1,5 m;
|
|
– poljsko pot, gozdno
cesto ali vlako, planinsko pot, trimsko in kolesarsko stezo;
|
|
– obore in ograje za
pašo živine; |
|
– urbano opremo ter
podzemne NEO. |
|
(3) Ne glede na
določila prvega in drugega odstavka so manjši odmiki objektov od meje
sosednjega zemljišča dovoljeni s pisnim soglasjem lastnika tega
zemljišča. Manjši odmiki brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča so
dovoljeni le v primeru nadomestne gradnje na mestu legalno zgrajenih
objektov v istih tlorisnih in vertikalnih gabaritih. |
|
(4) Odmiki novih
objektov od cestnega telesa javnih cest morajo biti v skladu s
cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste,
upoštevaje določila tega odloka v zvezi z gradbenimi linijami in
gradbenimi mejami. |
|
(5) Odstopanje od
določil prejšnjega odstavka je možno v soglasju z upravljavci javnih
cest in kadar stavbe sledijo obstoječi razpoznavni gradbeni liniji
naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji
varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Pri umeščanju
objektov se upoštevajo gradbene linije, kjer te niso določene v
kartografskem delu OPN, se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih
objektov na območju. |
|
(7) Pri odmikih se
upoštevajo odmiki od najbolj izpostavljenih delov objektov.
|
|
(8) Za gradnjo
objektov ob javnih površinah je izhodišče za določanje kote pritličja
objekta kota javnega prostora, ob katerem bo stal objekt. Kota pritličja
ne sme biti več kot 1,5 m pod koto ali nad koto javne poti ali javne
ceste, ob kateri stoji, če je odmik objekta od javnega prostora manj kot
8,0 m. Kota terena zasebnega zemljišča ob meji z javnim prostorom lahko
odstopa največ 1,0 m od kote terena javnega prostora, na katerega meji. |
|
65. člen |
|
(velikosti in
oblikovanje objektov) |
|
(1) Vsi objekti in
prostorske ureditve se prilagodijo kvalitetnim objektom in ureditvam v
okolici po stavbnih volumnih, višini in gradbenimi linijami ter
gradbenimi mejami, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovnih značilnosti prostora. |
|
(2) Vsi objekti na
gradbeni parceli ter znotraj EUP so medsebojno oblikovno usklajeni:
|
|
– Gabariti: pri
določanju višine objektov se upošteva tudi pretežno višino kakovostnih
okoliških objektov znotraj EUP, tako da novi objekti po višini ne
izstopajo iz silhuete naselja in da ustrezno izkoriščajo terenske
danosti. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki
oziroma višji gabariti od obstoječih. |
|
– Strehe: obliko,
naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni
podobi v prostorski enoti. Kritine so temnih, ne bleščečih barv (naravne
opečne na območjih tradicionalne tipologije gradnje, drugje lahko tudi
sive do grafitno sive ali rjave). V območjih brez javnega vodovoda so
dovoljene le opečne ali nebarvane betonske kritine, odvisno od
tipologije gradnje v naselju. Dovoljene so travnate strehe. Osvetlitev
podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi
oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in
morajo biti na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Na strešinah se
dovoli namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena
streh. Smer slemena stavbe mora biti vzporedno s plastnicami nagnjenega
terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na
plastnice. |
|
– Fasade: pri
oblikovanju fasad se smiselno upošteva kakovostne oziroma prevladujoče
okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri,
nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in barve oziroma drugo
(struktura, materiali). |
|
– Barve fasad:
prepovedana je uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična,
živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in
kombinacija vpadljivih kontrastnih barv. Barva fasade je skladna z barvo
strehe in stavbnega pohištva. Niso dovoljene poslikave fasad in podobno,
izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne
dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. |
|
(3) Ob javnih
površinah se ob upoštevanju gradbenih linij in gradbenih mej zagotovi
glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega
prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se
ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter
parki, trgi in igrišča. |
|
(4) Odstopanja od
prejšnjih določil so dovoljena pri dominantah v prostoru (cerkve,
kapelice, spominska obeležja in podobno) in objektih javnega pomena.
|
|
(5) Urejanje vaškega
jedra: upošteva se tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških
jeder in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robove). Fasade
objektov, ki mejijo na javni prostor jedra naselja, se oblikujejo kot
glavne fasade, pri čemer se stremi k enotni podobi naselja.
|
|
(6) Podrobnejši PIP
glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v členih od 101
do 111 tega odloka. |
|
66. člen |
|
(ureditve zunanjih
površin) |
|
(1) Na vseh območjih
se v pretežni meri ohranja zdrava obstoječa avtohtona vegetacija, pri
novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste
listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma
preglednosti. V okolici javnih objektov se ne uporabljajo visokoalergene
vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
|
|
(2) Pri urejanju
okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na
posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 3,0 m glede na
obstoječi teren. |
|
(3) Pri
preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah
območja urejanja. |
|
(4) Višinske razlike
na zemljišču so urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so
dovoljeni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna
drugačna zavarovanja brežin. Gradnja višjega opornega zidu je dovoljena
le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav ali kadar gre
za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri opornih
zidovih višjih od 1,5 m se v sklopu projektne dokumentacije pripravi
strokovne prostorske preveritve za oblikovanje in ozelenitve, skladno z
oblikovanjem okoliških ureditev in pozidave. |
|
(5) Dostopne poti in
gospodarske površine se oblikujejo po terenu. Dovozi se utrdijo.
|
|
(6) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavaruje vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
sanira poškodbe, odstrani začasne objekte in naprave, odvečni gradbeni
material ter uredi okolico. |
|
(7) Pri urejanju
območij zelenih površin in zelenih površin v sklopu drugih NRP se
upošteva in zagotovi: |
|
– značilnosti terena,
predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
|
|
– oblikovno skladnost
in povezanost z okolico, |
|
– programsko
ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške
skupine, trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih
materialov ter ukrepov za zadrževanje voda in ustrezne rastiščne pogoje
za obstoječo in načrtovano vegetacijo. |
|
(8) Območja zelenih
površin (ZS, ZSk ZP, ZK, ZD) se lahko komunalno opremijo v skladu z
določili tega odloka. Urejanje in vzdrževanje odprtih površin je
dovoljeno v skladu z osnovno namembnostjo območja. |
|
(9) Območje
tlakovanega dela gradbene parcele se, ob upoštevanju zahtev za varstvo
voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakuje s propustnimi materiali.
Načrtuje se prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike. |
|
(10) V primeru
urejanja novih tlakovanih površin s površino večjo od 300 m2 se zagotovi
predhodno preveritev vplivov na vodni režim na podlagi hidrološko –
hidravličnega izračuna. |
|
(11) Za tlakovanje
površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali,
zagotovi se kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih
površin so usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi
zunanjimi ureditvami. Ni dovoljena uporaba agresivnih barv in drsečih
materialov. |
|
(12) V ureditve
javnih površin se vključi avtohtono drevje kot lipa, divji kostanj, oreh
in podobno ter postavitev urbane opreme (vodnjaki, razpela, oglasne
deske, klopi, konfini). |
|
(13) Ekološki otoki
se postavijo izven osrednjih delov naselja, če to ni mogoče, se
postavijo v zelene niše, na mesta, ki vidno niso izpostavljena. |
|
67. člen |
|
(zasaditve) |
|
(1) Na območjih
kmetijskih zemljišč se ohranja obstoječa drevesa in živice. Obrežne
drevnine, razen sanitarnih sečenj, ni dovoljeno odstranjevati. Če je
odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, se jih
nadomesti oziroma sanira. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju
pomembnejših dreves se izdela načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in
živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohraniti, se jih
nadomesti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred
odstranitvijo, ali pa se zasaditev izvaja skladno z zasaditvenim načrtom
v okviru posameznih prostorskih ureditev. |
|
(2) Na območju
naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Zagotovijo se
tudi nove zasaditve. |
|
(3) Minimalni pogoji
za gradnjo na vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
|
|
– v primeru
tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost in
količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom.
Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na
drevo. Ta površina ne sme biti povozna; |
|
– gradbišča ni
dovoljeno organizirati na vplivnem območju obstoječih pomembnejših
dreves; kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo,
se z načrtom zavarovanja predvidi ustrezne varnostne ukrepe in zagotovi
sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s
primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno in petkrat presajeno sadiko.
|
|
(4) Obstoječe
drevorede se ohranja in obnavlja. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno, se jih nadomesti z enako ali podobno vrsto dreves,
skladno s šestim odstavkom tega člena in z uporabo najmanj 10-letnih,
petkrat presajenih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla in
krošnje, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu. |
|
(5) Živa meja ob
cestišču je lahko visoka največ 100 cm, merjeno od nivoja cestišča do
vrha žive meje. Če je med cestiščem in živo mejo pločnik, mora biti
zasajena 50 cm od zunanjega roba pločnika. Če je živa meja ali drevo ob
cestišču, morata biti zasajena 100 cm od roba cestišča. Drevesa ne smejo
segati nad vozišče tako, da bi ovirala promet. |
|
(6) Zasaditve površin
v javni rabi vključujejo drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so
minimalni pogoji: |
|
– za parkirišča na
nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje na najmanj 2,5 m na
5 parkirnih mest; drevesa so po parkirišču enakomerno razporejena,
|
|
– ob mestnih
vpadnicah se zasadijo obojestranski drevoredi, enostranski pa le v
primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom in v primerih, v
katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče, |
|
– zasaditve javnih
površin se izvaja s funkcionalnimi drevesi (drevo z obsegom 25–30 cm na
višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m,
posajeno ob cesti, na kateri je dovoljen tovorni promet. |
|
(7) Izbor rastlin za
zasaditve upošteva rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve,
zato se uporablja vrste, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal in sušo
ter sol (npr. javor, lipa, koprivovec, gledičija, robinija, ginko).
Minimalni pogoji so: |
|
– na javnih
površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dovoljena uporaba
strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, |
|
– pri drevesnih
vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst, kot topol in vrba
z izjemo obvodnega prostora ter jesenolistni javor in vrst, ki so
poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z
določili pristojnih služb za varstvo rastlin; |
|
– na ekološko
pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dovoljena le
avtohtona vegetacija, |
|
– uporaba eksotičnih
vrst je dovoljena le v izjemnih primerih in sicer na parkovnih površinah
in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena. |
|
(8) Za vsako
stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji se zagotovi najmanj 15 m2
zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za
počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo
za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin
namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0
m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene
površine. |
|
(9) Površine iz
prejšnjega odstavka za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od
stanovanj do 100 m površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do
300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2,
najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in
mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok so odmaknjena od
prometnic oziroma zavarovana pred njimi. |
|
(10) V stanovanjskih
objektih za posebne namene (SB) se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8
m2 zelenih površin. |
|
(11) Če na gradbeni
parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev
zadostnih zelenih površin, investitor manjkajoče zelene površine, razen
površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotovi na drugi
ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m tako, da je
stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. |
|
(12) Normativi iz
prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet
stanovanj) pridobijo s preureditvijo obstoječih stavb na območju
naselja. |
|
(13) Kadar se zaradi
novogradnje objekta odstrani obstoječa drevesa, se odstranjena drevesa
nadomesti na območju gradbene parcele novega objekta oziroma v skladu z
določbo 4. odstavka tega člena. |
|
(14) Ozelenitev
parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele
objekta. |
|
68. člen |
|
(gradbene parcele) |
|
(1) Za gradnjo stavbe
se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika. Za
gradnjo stavbe na predhodno določeni gradbeni parceli se preveri
ustreznost njene velikosti, lege in oblike. |
|
(2) Pri določitvi
gradbenih parcel se upošteva: |
|
– položaj, namembnost
in velikost gradbenih parcel; |
|
– urbanistične
zahteve – obvezen je dostop z javne ceste ali poti do vsake gradbene
parcele, na kateri so ustrezne parkirne površine (glede na namembnost
objektov), utrjene površine in funkcionalno zelenje; |
|
– namembnost in
velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter
njihovo vzdrževanje; |
|
– sanitarno-tehnične
zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave
in glede na razmestitev bivalnih prostorov v stavbi, prezračevanje –
proste površine, interventne poti); |
|
– določen FZ ali FI,
minimalne odmike od posestnih meja ter omejitve, ki jih določajo
gradbene meje in gradbene linije. |
|
(3) Najmanjša
velikost gradbene parcele za gradnjo novih objektov se določi skladno s
pogoji: |
|
– za prostostoječo
stanovanjsko stavbo na območju SSs najmanj 550 m2, |
|
– za strnjeno
stanovanjsko gradnjo na območju SSn najmanj 300 m2 za en objekt v nizu,
|
|
– za površine
podeželskega naselja na območju SKs najmanj 600 m2, |
|
– za območja kmetij
na območju SKk najmanj 1000 m2. |
|
(4) Določila iz
prejšnjega odstavka ne veljajo: |
|
– za območja vaških
in trških jeder, mestnega jedra Črnomlja, |
|
– za stanovanjska
območja višje gostote (na območju SSv in SSn), |
|
– druga območja, kjer
je dovoljena gradnja večjih objektov, |
|
– za EUP: ČR/14h,
ČR/14i, ČUS/3, DRE/2, DRE/3a, DRE/3b in LOK/8. |
|
(5) Za območja iz
prejšnjega odstavka se gradbena parcela določi glede na predpisano
izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.
|
|
(6) Za kmetije in
kmetijske objekte se poleg pogojev iz drugega odstavka tega člena
velikost gradbene parcele določi še ob upoštevanju velikosti, potreb po
modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega
manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski
prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in
vitalnosti kmetije. |
|
(7) Pri stavbah v
območjih centralnih dejavnosti (CD) in v posebnih območjih (SB) se poleg
pogojev iz drugega odstavka tega člena velikost gradbenih parcel določi
na osnovi oblikovanosti terena, programa dejavnosti in pogojev za
izkoriščenost gradbene parcele, za katere se izvaja prostorska ureditev
ali gradnja. |
|
(8) Delitev
zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dovoljena pod
pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in
da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.
|
|
(9) Ne glede na
prejšnji odstavek je delitev zemljiških parcel možna za potrebe gradnje
GJI v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
|
|
(10) Ne glede na
določila prejšnjih odstavkov se v postopkih določanja gradbenih parcel
obstoječim objektom, ki gradbene parcele še nimajo določene, se določi
gradbena parcela glede na namembnosti objekta v smiselni optimalni
površini, ki omogoča kontinuirano namembnost objekta ali stavbe ali
sklopa objektov z zunanjimi ureditvami. |
|
(11) Na območjih
razpršene poselitve in razpršene gradnje, določene s tem odlokom, so
minimalne velikosti gradbenih parcel lahko tudi manjše od minimalnih
velikosti, določenih s tem odlokom, če se pri določitvi gradbene parcele
upoštevajo minimalne zahteve za zagotavljanje normalne uporabe objektov. |
|
69. člen |
|
(nezahtevni in
enostavni objekti) |
|
(1) Vrste dovoljenih
NEO so opredeljene v preglednicah v prilogah 1a in 1b tega odloka.
|
|
(2) Na območjih,
varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so NEO
dovoljeni, če je gradnja skladna s PIP za varstvo kulturne dediščine.
|
|
(3) Splošni PIP za
gradnjo NEO so: |
|
– oblikujejo se
skladno z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte v okviru
gradbene parcele in osnovnega objekta oziroma zaokroženega ureditvenega
območja, |
|
– višina je
pritličje, brez kleti, |
|
– strehe so enake
osnovni stavbi, |
|
– če je pomožni
objekt prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice,
|
|
– čopi so dovoljeni
le na kmetijsko gospodarskih objektih, če je to značilen vzorec
oblikovanja, |
|
– strešne frčade niso
dovoljene, izjemoma so dovoljene v primeru objektov za spravilo sena
skladno s tradicionalno izvedbo. |
|
(4) Ne glede na
določila prejšnjega odstavka se strehe nižjega naklona do 10o lahko
uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov,
zimskih vrtov, nadstreškov in pergol ali če je zaradi funkcionalnosti
osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna
kritina nadstreškov je lahko tudi prosojna. |
|
(5) Poleg določil iz
prejšnjih odstavkov, se za gradnjo posameznih NEO določajo naslednji
pogoji: |
|
– na gradbeni
parceli, ki pripada osnovni stavbi, se lahko zgradi največ po en
nadzemni objekt za lastne potrebe iste vrste; |
|
– pri enostanovanjski
stavbi ti objekti v skupni površini ne smejo presegati 90 m2 in FZ in
nad skupno površino 45 m2 ne smejo imeti skupnih konstrukcijskih
elementov; |
|
– gradnja nadzemnih
NEO objektov (razen vetrolovov, ograj, opornih zidov, parternih
ureditev, bazenov in nadstreškov v obliki pergole) med javno potjo in
gradbeno linijo oziroma glavnim objektom na parceli ni dovoljena;
|
|
– na vinogradniških
območjih morajo biti rezervoarji za gorivo in zbiralniki kapnice
vkopani. Zbiralniki za kapnico ne smejo biti posebej nadkriti, razen če
so sestavni del objekta. Izjema so brajde na vinogradniških območjih;
|
|
– ograje povzemajo
tip in material ograj območja EUP na katerem se nahajajo. Uporabljajo se
žive meje iz avtohtonega grmičevja ter žične, kovinske ali lesene
ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del osnovnega
objekta; |
|
– škarpe in podporni
zidovi se arhitekturno oblikujejo oziroma obdelajo z naravnimi materiali
in ozelenijo oziroma se oblikujejo skladno z arhitekturo objekta, ki mu
pripadajo; |
|
– spominsko obeležje
v obliki kapelice se oblikuje po vzoru tradicionalnih v bližnjem
prostoru; strehe so lahko simetrične dvokapnice, dovoljene so tudi
trikapne strehe, naklon je od 40 do 50 stopinj, kritina je opečni
zareznik ali bobrovec; zvonik ni dovoljen; |
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: Dovoljena je gradnja pomožnih infrastrukturnih
objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo
EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne ograje se na
območjih naselij lahko gradijo le do višine 2,20 m od nivelete ceste.
Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi strokovne prostorske
preveritve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi
elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno
oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških
objektov prostora ter okoliške pozidave. Palisade, lovilne mreže in
prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na
strminah se izvajajo tako, da niso vidno moteče. Od meje sosednjega
zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo; |
|
– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja. Zaradi
premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč kmetije se NEO lahko
gradijo tudi v območju 40 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo
območja stavbnih zemljišč s PNR SKs, Skk, IK, Av, As, Ak, pod pogojem,
da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene
parcele že izpolnjena. Na kmetijskih zemljiščih je dovoljena ureditev
zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč in napajanja živine. Čebelnjaki, krmišča, molzišča
in rastlinjaki so dovoljeni tudi izven 40 m pasu. Dovoli se
rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na
istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v radiju 30 m, če se s tem
izboljša raba kmetijskih zemljišč; |
|
– čebelnjaki zunaj
območij kmetij so praviloma premični ali postavljeni na točkovnih
temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali premičnih morajo biti
določeni tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na
poselitveno območje. Postavitev je možna na podlagi pozitivnega mnenja
čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na
katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in
čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko
organizacijo za kranjsko čebelo; |
|
– začasni objekti: se
postavljajo za čas prireditve ali sezonske turistične ponudbe in se po
končani uporabi odstranijo, na zemljišču se po končani uporabi vzpostavi
prvotno stanje; |
|
– urbana oprema: za
izbor in oblikovanje urbane opreme se uporablja Katalog mestne opreme
Občine Črnomelj. Uporablja se za vse ostale elemente urbane opreme, ki
sooblikujejo javni prostor. Objekte in naprave za oglaševanje na javnih
površinah je dovoljeno postavljati v skladu z določili občinskega
predpisa o oglaševanju. Ni dovoljena uporaba urbane opreme v obliki
kozolca ali drugih kvazi oblik. Na območjih odprtega prostora
tradicionalnih in ruralnih naselij, KP Kolpa in KP Lahinja se izbor iz
Kataloga mestne opreme smiselno uporablja, če ni z drugimi predpisi
drugače določeno. Za ta območja se praviloma uporablja urbana oprema,
izdelana v kombinaciji z lesom. |
|
(6) Na celotnem
območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dovoljene raziskave in
izraba geotermičnih virov pod pogojem, da trajno ne spreminjajo in
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po izvedbi
zemljišča vrnejo v prvotno stanje. |
|
6 Prometna, okoljska,
energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
70. člen |
|
(gradnja gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra) |
|
(1) Vsa GJI se
načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in
tehničnimi normativi. |
|
(2) Vsi posegi na GJI
ter v varovalnem pasu GJI se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
|
(3) Vodi GJI potekajo
po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali
drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
|
(4) Ob upoštevanju
zadostnih medsebojnih odmikov vodi GJI potekajo v skupnih koridorjih,
pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih
odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. |
|
(5) Vsi vodi in
objekti GJI potekajo oziroma so umeščeni v prostor tako, da je možno
priključevanje vseh objektov na območjih urejanja. |
|
(6) Vsi vodi in
objekti GJI potekajo oziroma so umeščeni v prostor tako, da sta
omogočeni njihova nemotena obratovanje in vzdrževanje. |
|
(7) Gradnja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture poteka usklajeno.
|
|
(8) Ob gradnji novih
ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega
posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in
naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih
razlogov neustrezni. |
|
(9) Vode GJI na
urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine se izvede
podzemno oziroma skladno s pogoji služb za varovanje narave in kulturne
dediščine. |
|
(10) PIP glede
priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro so podrobno
opredeljeni v preglednicah v členih od 101 do 111 tega odloka.
|
|
(11) Površine za
cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in urejanju objektov in
naprav za promet cestnih in tirnih vozil ter za spremljajoče objekte
(pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča,
usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti). Gradnja
parkirišč, poti za pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega
zelenja so dovoljene tudi izven prometnih površin. |
|
(12) Poteki
komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske
infrastrukture ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi,
vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme
ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo
ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako se zagotovi večnamenskost
energetskih objektov, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše
vključevanje v prostor. |
|
71. člen |
|
(gradnja in urejanje
cestnega in železniškega omrežja) |
|
(1) Načrtovanje,
gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture so skladni z
zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
|
|
(2) Ceste s
pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo
znotraj območjih prometne infrastrukture in območjih predvidenih za
urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega
odloka. |
|
(3) Dovozi in
priključki na cestno mrežo se uredijo tako, da ne ovirajo prometa in v
soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno
cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
|
|
(4) Nove slepo
zaključene ceste imajo na zaključkih obračališča. |
|
(5) V varovalnih
pasovih obstoječih cest so gradnja novih objektov in naprav in
investicijska vzdrževalna dela dovoljena v skladu z določili tega odloka
in ob soglasju upravljavca ceste. |
|
(6) V naseljih se ob
cestah praviloma izvede hodnike za pešce, kolesarske steze in javno
razsvetljavo. Izjemoma ta določba ne velja pri rekonstrukcijah cest z
manjšimi prometnimi obremenitvami. |
|
(7) Vse regionalne
ceste na območju potekov skozi naselja se perspektivno izvedejo najmanj
v profilu: vozišče 2 x 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50
m, kolesarska steza 2 x 1,0 m in hodnik za pešce 2 x 1,50 m.
|
|
(8) Na lokalnih
cestah se vzpostavlja prečni profil za javno cesto z voziščem 2 x 2,75
izven naselja, v naseljih pa 2 x 3,0 m ter glede na prometne
obremenitve, bližino turističnih točk, storitvenih dejavnosti, v
zaposlitvenih delih naselja tudi kolesarska steza 2 x 1,50 m in hodnik
za pešce širine 0,75 m, pri večjem številu pešcev pa tudi 2 x 0,75 m.
Odstopanja se dovolijo pri rekonstrukciji obstoječih cest v naselju
oziroma v primerih, kjer je projektna hitrost do 50 km/h. |
|
(9) Glede na njihovo
funkcijo se ceste delijo na: DC – daljinska cesta, PC – povezovalna
cesta, ZC – zbirna cesta, DP – dostopna cesta in MC – malo prometna
cesta. |
|
(10) Navedene skupine
cest se podrobneje razdelijo na posamezne kategorije na območju UN
Črnomelj na obvozne ceste, na primarne ceste, povezovalne ceste in
sekundarne ceste. V kartografskem delu tega odloka je pregledna karta
cestnega omrežja z označenim tipičnimi prerezi ter shematski prikaz
posameznih tipičnih prečnih profilov. |
|
(11) Vzpostavi se
sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav na državni
ravni ter občinske kolesarske povezave, ki se navezujejo na omrežje
državnih kolesarskih povezav. |
|
(12) Na območju
Črnomlja se kolesarske povezave urejajo ob pomembnejših prometnicah.
Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo
na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge,
pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:
|
|
– z javno
razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni
potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora
ali s smernicami sektorjev), |
|
– z drevoredi oziroma
drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne
prometnice, |
|
– mestoma tudi z
razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene
ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene
z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki,
pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
|
– z drugo urbano
opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za
preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
|
|
(13) Železniški
promet: glede na funkcijo se železniške proge delijo na: HP – hitra
proga, Z1 – glavna železniška proga 1. reda, Z2 – glavna železniška
proga 2. reda, RP – regionalna železniška proga IT – industrijski tir.
Posodobi in razširi se ponudba železniškega potniškega prometa, da bodo
vlaki hitrejši, pogostejši, zmogljivejši in da bo vozni red usklajen z
avtobusnim. |
|
(14) Javni potniški
promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med
večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na območjih novih
pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami
cestnega omrežja. |
|
72. člen |
|
(ureditve vstopno
izstopnih mest za plovbo) |
|
(1) Na območjih ob
rekah Kolpi, Lahinji in Dobličici je dovoljena ureditev vstopno
izstopnih mest za plovni režim na območjih stavbnih zemljišč in na
drugih s tem odlokom določenih mestih. |
|
(2) Lokacije vstopno
izstopnih mest se vidno označi izven poplavnega območja ali na območju
stavbišč ob obstoječih objektih z enotnimi oznakami, na območju KP Kolpa
v skladu z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in se jih uredi na sonaravni
način, da ne posegajo v pretočni profil reke. |
|
(3) Na lokacijah kjer
je predvideno postavljanje premičnih sanitarij se postavitev uredi tako,
da vizualni niso izpostavljeni. V kolikor jih ni možno postaviti
lokacijo, ki ne bo vizualno izpostavljen se le ti ustrezno zakrijejo z
avtohtono zarastjo ali s premičnimi začasnimi elementi iz naravnih
lesenih materialov. |
|
(4) Vstopno izstopna
mesta se uredi v skladu s podrobnimi izvedbenimi pogoji, na območju KP
Kolpa pa v skladu z Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
|
– spodnja meja, pri
kateri je čolnarjenje dovoljeno je 6 m3/s, oziroma 70 cm na vodomerni
postaji v Radencih; |
|
– v času drstitve (do
1. julija) naj se prednostno uporablja naslednja vstopno izstopna mesta:
Prelesje PRE/2, Gorenji Radenci GRA/3, Damelj DAM/2, Vinica VNC/1-OPPN,
Dolenjci GOA/4, Griblje GRI/3; |
|
– za potrebe
množičnega turizma (nad 10 čolnov – kanujev oziroma 5 raftov) naj se
skozi celotno sezono prednostno uporablja vstopno izstopna mesta na
naslednjih lokacijah oziroma EUP: Prelesje PRE/2, Gorenji GRA/3 (parc.
št. 2304, k.o. Radenci), Damelj DAM/2, Vinica VNC/1-OPPN, Dolenjci
GOA/4, Griblje GRI/3. |
|
(5) Za vsak poseg na
vodnem, priobalnem in poplavnem zemljišču je treba predhodno pridobiti
vodno soglasje in naravovarstveno soglasje oziroma dovoljenje za poseg v
naravo. Poseg ne sme biti v nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih
zemljišč. |
|
73. člen |
|
(gradnja in urejanje
parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri novogradnjah
in pri spremembi namembnosti se na gradbeni parceli zagotovi zadostno
število parkirnih mest (PM) kot je razvidno iz preglednice 3.
Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v
kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja
(npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni
parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih
površinah. |
|
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah se čim več PM zagotavlja v kleteh stavb oziroma
v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več
zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
|
|
(3) Pod obstoječimi
PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila
zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
|
|
(4) PM se razporedi
in izvede tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka
ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se ozeleni z
zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju
javnih odprtih površin. |
|
(5) Površine PM,
manipulativnih površin in platojev se utrdi, tako da so nepropustne za
vodo in naftne derivate. Omejijo se z betonskimi robniki in nagnejo
proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
|
|
(6) PM, garaže in
njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.
Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstrani na neškodljiv način. Garaže
in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
|
|
(7) PM in garaže za
tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh
motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je
možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
|
|
(8) Če podzemne
garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo
humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije
ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino,
odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
|
(9) Manipulacijske
površine ob parkiriščih se izvedejo in uredijo tako, da se prepreči
vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(10) Na vseh javnih
parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. |
|
(11) Pri določanju PM
za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je
treba zagotoviti 5 %
PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je manj kot 20PM, je
treba zagotoviti 1PM za funkcionalno ovirane osebe.
|
|
(12) Če posebni
predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb
zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane
osebe. |
|
(13) Na gradbenih
parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je
treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila.
Zagotovi se vsaj 20 %
od števila zahtevanih PM iz prvega odstavka tega člena, vendar ne manj
kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred
vremenskimi vplivi. |
|
(14) Stavbe,
namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za
zaposlene in obiskovalce. |
|
(15) Če posebni
predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali
dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM:
|
|
Preglednica 3:
Število zahtevanih parkirnih mest po dejavnostih oziroma namenskih rabah
prostora |
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Vrste objektov |Število PM |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|1. STAVBE | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Enostanovanjske stavbe |2PM/stanovanje |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Dvostanovanjske stavbe |1,5PM/stanovanje |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Tri in večstanovanjske stavbe |1,5PM/stanovanje |
|
|
| |dodatno 10 % na terenu za |
|
|
| |obiskovalce |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stanovanjske stavbe z |0,8PM/stanovanje |
|
|
|oskrbovanimi stanovanji |od tega 10 % na terenu za |
|
|
|(oskrbovana stanovanja) |obiskovalce |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/12 postelj |
|
|
|namene (dijaški, mladinski | |
|
|
|domovi ipd.) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/4 postelje |
|
|
|namene (študentski domovi, | |
|
|
|internati) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/7 postelj |
|
|
|namene (domovi za ostarele, | |
|
|
|varna hiša) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stanovanjske stavbe za posebne |1PM/3 stanovanja |
|
|
|namene (za socialno ogrožene | |
|
|
|osebe; za izvajanje socialnih | |
|
|
|programov, ki vključujejo | |
|
|
|bivanje) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Hotelske in podobne stavbe za |1PM/3 sobe |
|
|
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|
|
|prenočišča, penzioni) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Gostilne, restavracije, |1PM/6 sedežev in 1PM/tekoči |
|
|
|točilnice, bari |meter točilnega pulta oziroma |
|
|
| |ne manj kot 2PM |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Druge gostinske stavbe za |1PM/10 sob |
|
|
|kratkotrajno nastanitev | |
|
|
|(mladinska prenočišča) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe javne uprave |1PM/40 m2 |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1PM/35 m2 |
|
|
|(pisarniški in upravni prostori | |
|
|
|ter druge storitve) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Druge upravne in pisarniške |1PM/40 m2 |
|
|
|stavbe (mešani poslovni | |
|
|
|programi) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Trgovske stavbe |1PM/50 m2 ne manj kot 2 PM |
|
|
|(trgovina lokalna pod 500 m2) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Trgovske stavbe |1PM/80 m2 ne manj kot 2PM |
|
|
|(trgovina z neprehrambenimi | |
|
|
|izdelki) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Trgovske stavbe |1PM/35 m2 |
|
|
|(nakupovalni center do 2500 m2) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Trgovske stavbe |1PM/30 m2 |
|
|
|(nakupovalni center nad 2500 m2)| |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Trgovske stavbe |1PM/40 m2 |
|
|
|(odprte in pokrite tržnice) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za druge storitvene |1PM/30 m2 ne manj kot 2PM |
|
|
|dejavnosti (obrtno servisne | |
|
|
|dejavnosti: frizer, urar, | |
|
|
|čistilnica, fizioterapija, | |
|
|
|avtopralnice, lekarne ipd.) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Trgovske stavbe (večnamenski |1PM/30 m2 |
|
|
|trgovsko zabaviščni, poslovni | |
|
|
|centri) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Bencinski servisi |1PM/30 m2 prodajnih površin |
|
|
| |ne manj kot 3PM |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Industrijske stavbe (do 200 m2) |1PM/30 m2 površine oziroma ne |
|
|
| |manj kot 2PM |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Industrijske stavbe (več kot 200|1PM/60 m2 površine |
|
|
|m2) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Industrijske stavbe |6PM/popravljalno mesto |
|
|
|(delavnice za servis motornih | |
|
|
|vozil) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1PM/5 sedežev |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Muzeji in knjižnice |1PM/80 m2 |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/učilnico in dodatno |
|
|
|znanstvenoraziskovalno delo |1PM/oddelek prve triade za |
|
|
|(osnovne šole) |kratkotrajno parkiranje |
|
|
| |staršev |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za izobraževanje in |1,25PM/učilnico |
|
|
|znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|
|(srednje šole) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/7 učencev in dodatno |
|
|
|znanstvenoraziskovalno delo |1PM/oddelek za kratkotrajno |
|
|
|(posebne šole za ovirane v |parkiranje staršev |
|
|
|razvoju) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/30 m2 |
|
|
|znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|
|(visoke šole) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za izobraževanje in |1PM/10 otrok in dodatno |
|
|
|znanstvenoraziskovalno delo |1PM/oddelek za kratkotrajno |
|
|
|(otroški vrtci) |parkiranje staršev |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)|1PM/5 postelj |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni|1PM/30 m2 ne manj kot 2PM |
|
|
|dom, ambulante, veterinarske | |
|
|
|ambulante) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za zdravstvo (zavetišče |1PM/150 m2 ne manj kot 2PM |
|
|
|za živali) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Športne dvorane s prostori za |1PM/50 m2 in dodatno 1PM/200 |
|
|
|gledalce |sedežev za avtobus |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Športne dvorane (večnamenske |1PM/25 m2 |
|
|
|dvorane, pretežno namenjene | |
|
|
|razvedrilu, wellness, | |
|
|
|fizioterapija, fitnes ipd.) | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Druge nestanovanjske kmetijske |1PM/150 m2 |
|
|
|stavbe | |
|
|
|Stavbe za spravilo pridelka | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Stavbe za opravljanje verskih |1PM/20 sedežev |
|
|
|obredov | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Športna igrišča |1PM/20 sedežev |
|
|
|(stadion ipd.) |in dodatno 1PM/250 sedežev za |
|
|
| |avtobus |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Drugi gradbeni inženirski |1PM/600 m2 |
|
|
|objekti za šport, rekreacijo in | |
|
|
|prosti čas | |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
|Pokopališča |1PM/30 grobov oziroma ne manj |
|
|
| |kot 10PM |
|
|
+--------------------------------+------------------------------+
|
|
74. člen |
|
(gradnja in urejanje
vodovodnega omrežja) |
|
(1) Javno vodovodno
omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne
potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni
rabi. |
|
(2) Vsi obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, so
priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje
zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja
upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba
lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica,
cisterna. |
|
(3) Vsi objekti na
območjih, na katerih vodovodno omrežje ni urejeno, zagotovijo lasten
sistem za oskrbo z vodo. |
|
(4) Vodovodi za
požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne
varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer
namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti so praviloma
umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih
površin. Izjemoma je dovoljena umestitev na utrjenih površinah v
strnjenih, mestnih, trških in vaških jedrih. |
|
(5) Objekti na
vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) so
umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema,
da so ustrezno oblikovani in umeščeni v prostor. |
|
(6) Najožja območja
zajetij in vodohranov se zavarujejo z zaščitno ograjo za preprečitev
nepooblaščenega pristopa. |
|
75. člen |
|
(gradnja in urejanje
kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko
omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz
stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih javnih površin. |
|
(2) Kanalizacija je
zgrajena v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan
sistem kanalizacije. Kanalizacija se gradi vodotesno. |
|
(3) Vsi obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, se
priključijo na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko
omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko
na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja
dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave
ali nepretočne greznice. Za veliko oddaljenost se šteje tista
oddaljenost, pri kateri gradnja javnega kanala v primerjavi z gradnjo
lastne čistilne naprave ter ob upoštevanju vzdrževalnih in obratovalnih
stroškov ni ekonomična. |
|
(4) Odpadne vode iz
vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni
urejeno javno kanalizacijsko omrežje, se odvaja v male čistilne naprave
ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice se redno
vzdržujejo in evidentirajo pri izvajalcu javne službe za odvajanje in
čiščenje odpadne vode. |
|
(5) Na območjih, na
katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, se
zagotovi bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s
strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista
padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne
ali tehnološke potrebe. |
|
(6) Kjer ponikanje
padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v
obstoječi mešani sistem kanalizacije. |
|
(7) Padavinske vode z
zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. |
|
(8) Padavinske vode s
streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo
pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja mejaša. |
|
(9) Trase in jaški
kanalizacijskih vodov praviloma potekajo izven vozišča; kadar to ni
možno, so jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
|
(10) Če prostorske
razmere to omogočajo, so čistilne naprave umeščene v prostor tako, da so
zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da lokacija
omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok
iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom.
Čistilni napravi se uredi ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila
upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne naprave
se zagotovi zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno ograjo. |
|
76. člen |
|
(objekti in ureditve
za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke
se zbira v smetnjakih. |
|
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke je praviloma v objektu ali na gradbeni parceli
objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoziroma Če to
zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno mestno službo za promet
in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini.
|
|
(3) Odjemna mesta za
komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti
na prometnih površinah. |
|
(4) Za ločeno
zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih
locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice so
postavljene na utrjene površine javnega značaja z zabojniki za ločene
frakcije. Vsi odpadki se odlagajo v za to namenjene zaprte posode, ki se
postavijo na ustrezno urejene površine. |
|
(5) Obstoječa zbirna
mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost
zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih
upravljavca in občinskih predpisov o čiščenju javnih površin ter
obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov. |
|
(6) Za zbiranje vseh
frakcij in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema
frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo,
predelavo ali odstranjevanje se uredi zbirni center. Zbirni center se
zaradi dobre dostopnosti locira v bližini pomembnejših mestnih cest,
izvede pa se ga z vratarnico, nadstreškom in ograjo za preprečitev
nepooblaščenega dostopa. |
|
(7) Posebne odpadke
se skladišči na območjih IP in IG, kjer nastanejo, v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali
končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. |
|
(8) Objekti za
ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje, začasno
skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na območja IP
in IG ali na druga območja, če so vplivi zmanjšani na minimum in če s
tem soglašajo mejaši. |
|
(9) Ureditve za
zbiranje odpadkov se umesti v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih
območij in površin. Njihovo ureditev in oblikovanje se uskladi s
preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta
mesta, objekti in ureditve niso vidno moteči. |
|
(10) Odlaganje
gradbenih odpadkov se izvaja na za to določenih deponijah v kamnolomu
Suhor in Podcentru za ravnanje z odpadki Vranoviči. Dovoljeno je tudi
odlaganje inertnih gradbenih odpadkov v opuščenih površinskih kopih, pri
čemer se zagotovi, da se z odlaganjem ne povzroči vidne motnje in drugih
negativnih vplivov na okolje. Po končanem odlaganju se zagotovi sanacijo
z rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri zaraščanja
zasutih površin; način sanacije se določi glede na rabo in značilnosti
prostora v okolici. |
|
77. člen |
|
(gradnja in urejanje
plinovodnega omrežja) |
|
(1) Pri načrtovanju
in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se
zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati
prepreči škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevajo se
varnostni odmiki plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih
in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki
določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega
tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri navadnem obratovanju
ipd. Upoštevajo se tudi varstveni režimi v prostoru. |
|
(2) Objekti na
območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do
njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za
utekočinjeni naftni plin. Na območjih, na katerih je po podatkih
upravljavca priključitev na plinovodno omrežje možna, se po izgradnji na
plinovodno omrežje priključijo vsi objekti, ki kot energent uporabljajo
utekočinjeni naftni plin. |
|
78. člen |
|
(gradnja in urejanje
elektroenergetskega omrežja in naprav) |
|
(1) Elektroenergetsko
omrežje visoke, srednje in nizke napetosti se na območju naselja
praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko
omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj se na območju naselja zgradi v
kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dovoljena, kadar podzemna izvedba
tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
|
(2) Izven območja
naselja je dovoljena tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega
omrežja. |
|
(3) Elektroenergetsko
omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, ne sme potekati v območjih
vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.
|
|
(4) Elektroenergetsko
omrežje se načrtuje in gradi tako: |
|
– da v čim manjši
možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter
|
|
– da so izpolnjene
zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
(5) Za gradnjo
objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je
treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe
sistemskega operaterja prenosnega omrežja. |
|
(6) V koridorjih
daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se
nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano
parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne
materiale. |
|
(7) Razdelilne
transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti,
zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij se izvedejo
v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi
na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne
površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in
transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih
objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje se zaščitijo pred
nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se
izvedejo s podzemnimi kabli. |
|
(8) Transformatorske
postaje so samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na
območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in
večjih območij proizvodnih dejavnosti umeščajo v večje objekte. Zagotovi
se ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri
razporeditvi prostorov v objektu pa se upošteva določila predpisov o
električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje
morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna
izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje in podobno. |
|
(9) Gradnja sistemov
za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dovoljena na
objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da
postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
|
(10) Gradnja malih
vodnih elektrarn (do 36 kW) je dovoljena, in sicer v okviru prenove
obstoječih mlinov in ostalih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih,
ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in
1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delov
vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno
zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dovoljena. Morebitne
gradnje vodnih elektrarn se utemelji na podlagi ocen vplivov na okolje
in s strani strokovne organizacije določi ekološko sprejemljiv pretok
ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. |
|
(11) Javne površine
se opremijo z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne
površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov
v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja. |
|
79. člen |
|
(gradnja in urejanje
komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, se izvede s podzemnimi
kabli, v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dovoljena tudi gradnja
nadzemnih vodov. |
|
(2) Na območjih S, C,
B, I se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo
zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z
najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
|
(3) Na območjih, ki
še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko
telefonsko mrežo in jo poveže s telefonsko centralo. |
|
(4) Gradnja objektov
v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in
Telekoma Slovenije je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh
povezav. |
|
(5) Signal brezžičnih
komunikacijskih povezav se predvsem izboljša v prostoru ob reki Kolpi,
kjer se zaradi vizualne izpostavljenosti baznih postaj postavitev skrbno
načrtuje s strokovnimi prostorskimi preveritvami njihove vidne
izpostavljenosti ter upošteva sodobne principe umestitve in zakrivanja
baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na
posameznih predelih Kočevskega roga, Poljanske gore in doline Kolpe ter
drugih vodotokov, pa tudi nekaterih vzpetinah na območju Velikega
Bukovja. |
|
(6) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja mobilne telefonije se upošteva predpise s
področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter
naslednje usmeritve in pogoje: |
|
– objekte in naprave
mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih,
zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se
lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da se ne
zmanjša kakovost bivanja v okoliških stanovanjih; |
|
– objekte in naprave
mobilne telefonije je dovoljeno umeščati tudi na območja in v objekte,
namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni
dejavnosti (C, I, P, E, O, T); |
|
– objekte in naprave
mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da so v čim večji meri v
obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih koridorjih in napravah;
|
|
– objekte in naprave
mobilne telefonije je dovoljeno postaviti na kmetijska in gozdna
zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova
proizvodna funkcija; |
|
– objekte in naprave
mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti v prostor na
podlagi strokovne prostorske preveritve, tako da je vpliv na vidne
kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe
objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti;
|
|
– objekti in naprave
mobilne telefonije se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in
območij kulturne dediščine. Izjemoma je objekte in naprave mobilne
telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne
dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo
variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane
lastnosti dediščine; |
|
– posebno pozornost
se nameni oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in
anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele
objektov) in da so ti objekti in naprave čim manj moteči. |
|
80. člen |
|
(prostorski razvoj na
varovanih območjih obstoječe GJI) |
|
(1) Varovalni pasovi
posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne
določajo drugače, znašajo na vsako stran: |
|
– hitre ceste 35 m,
glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 8 m, javne poti
6 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta; |
|
– progovnega pasu
železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 6 m od
osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi skrajnih tirov izven naselja;
|
|
– progovnega pasu
industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri čemer znaša
širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov; |
|
– od osi nadzemnega
večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;
|
|
– od osi podzemnega
kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; |
|
– od osi nadzemnega
večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10
m; |
|
– od osi podzemnega
kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m;
|
|
– od zunanje ograje
razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje
napetosti 0,4 kV 2 m; |
|
– prenosnega
plinovoda 100 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno od osi
plinovoda; |
|
– vodovoda,
kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s
kabelskim razdelilnim sistemom, in od drugih vodov, ki služijo določeni
vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno
korist, razen priključkov nanje znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega
voda. |
|
(2) Posegi v
varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja. |
|
(3) Za vsak poseg v
varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
|
|
(4) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je
prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
|
|
(5) Posegi v
varovalni pas elektroenergetskih vodov morajo biti v skladu s predpisom
o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
|
|
(6) Obvezni osni
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru
morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in
uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne
odprte površne. |
|
(7) Kmetijska
dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi
plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je
prepovedano: |
|
– saditi rastline,
katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, |
|
– obdelovati
zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad
temenom cevi; |
|
– postavljati opore,
namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
(8) Gradnja
oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno merilnega sprejemnika je
dovoljena le na podlagi soglasja Agencije za pošto in elektronske
komunikacije Republike Slovenije. |
|
81. člen |
|
(prostorski razvoj na
varovanih območjih predvidene GJI) |
|
(1) Varovalni koridor
posameznih objektov GJI znaša: |
|
– za državne ceste 25
m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m in za kolesarske poti 10
m, merjeno levo in desno od načrtovane osi; |
|
– vzdolž nadzemnega
večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV, merjeno
levo in desno od načrtovane osi voda 15 m; |
|
– vzdolž podzemnega
kabelskega sistema nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV, merjeno levo in
desno od načrtovane osi voda 5 m; |
|
– za plinovodno
omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in desno od
osi voda 5 m; |
|
– za plinovodno
omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in
več, merjeno levo in desno od osi voda 3 m; |
|
– za vodovodno
omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda, 3 m;
|
|
– za kanalizacijsko
omrežje dimenzije 1200 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda, 5
m. |
|
(2) V varovalnih
koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več so
na obstoječih objektih dovoljena investicijska vzdrževalna dela in
gradnja pomožnih funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu
(garaže, parkirišča, lope). |
|
(3) V varovalnih
koridorjih GJI je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega
koridorja. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna
dela. |
|
(4) V varovalnih
koridorjih GJI je gradnja objektov, ki niso v skladu z namembnostjo
varovalnega koridorja, dovoljena le pod posebnimi pogoji upravljavca
omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v skladu s predpisi.
|
|
(5) Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine se upošteva
omejitve zaradi zračnega prometa: |
|
– objekti,
inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100 m; |
|
– vsi objekti,
inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m; |
|
– za ovire pod
zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
|
(6) Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe
za zračni promet, objekt pa se označi in zaznamuje v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
82. člen |
|
(splošni PIP glede
minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na GJI) |
|
(1) Gradnja objektov
(razen objektov GJI) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
|
|
(2) Ne glede na
določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na
komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe
opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi
objektov ali če tako določa posebni predpis. |
|
(3) Šteje se, da je
zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske stavbe, če ima
zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje
odpadnih voda in dostop do javne ceste. |
|
(4) Šteje se, da je
zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe na
območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno
energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
|
|
(5) Šteje se, da je
zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe izven
območja naselja, če ima zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo, lastno
oskrbo z električno energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in dostop do
javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča
priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je
mogoča priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo. |
|
(6) Priključitev
objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o
minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve
predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost
priključitve. |
|
(7) Ne glede na
določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, je s soglasjem
upravljavca posamezne GJI gradnja objektov dopustna tudi v primeru, da
tehnične možnosti ne omogočajo priključitve objekta na posamezno omrežje
GJI. Minimalna komunalna oskrba se v tem primeru začasno ali stalno
zagotovi s pomočjo alternativnih sistemov oskrbe: |
|
– alternativni sistem
oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje deževnice in sodobni načini
filtriranja oziroma lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, kadar je
glede na predpise o oskrbi s pitno vodo ta dovoljena; |
|
– alternativni sistem
oskrbe z elektriko, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije, z
izjemo vetrne energije, katere izraba v tem primeru ni dopustna;
|
|
– alternativni
sistemi odvajanja odpadne vode, kot sta mala čistilna naprava in
nepretočna greznica. |
|
(8) Zagotavljanje
odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega upravljavca javnega
omrežja za odvajanje voda lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo
individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava
ali nepretočna greznica). |
|
(9) Če nestanovanjska
stavba na območju naselja ali izven naselja glede na namen za normalno
obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali
odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za
minimalno komunalno opremo. |
|
(10) Najkasneje v
šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega
omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključijo na
javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. |
|
7 Varstvo kulturne
dediščine, narave, okolja, gozdov in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
83. člen |
|
(splošni PIP za
varstvo kulturne dediščine, narave, okolja, gozdov in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Gradnje in
prostorske ureditve so dovoljene v vseh območjih urejanja, če v okolju
ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev
posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s
sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost
povzroča. Pri vseh gradnjah je treba upoštevati normativne določbe glede
varovanja okolja. Vsak poseg v okolje se načrtuje in izvede tako, da
povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. |
|
(2) Pred začetkom
izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti
presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v
okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
|
(3) Pogoj za
poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna
pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje
varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
|
|
(4) Javne odprte
površine se v primeru izrednih dogodkov lahko uporabljajo za namene
zaščite in reševanja ter obrambe. |
|
(5) Ne glede na
določbe prvega odstavka tega člena velja, da so v območjih, varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dovoljene gradnje in
prostorske ureditve, ki so skladne s PIP za varstvo kulturne dediščine.
Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi
dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na teh območjih dopustni le
izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru
dozidave in nadzidave, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja
ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje
pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi
izvedbenimi pogoji, ki velja za ta objekt ali območje. |
|
84. člen |
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
(1) Za posege v
registrirano kulturno dediščino, vpisano v register nepremične kulturne
dediščine do dne uveljavitve tega odloka, varstvena območja dediščine
ali kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne
dediščine in kulturnih spomenikov je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ,
pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
|
(2) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske
dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline se pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobi podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
|
(3) Za poseg v objekt
ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot to
določajo s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
|
|
(4) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki: |
|
– prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, |
|
– dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(5) Območja varovana
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so prikazana v
Prikazu stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN, in v drugih uradnih
evidencah. |
|
85. člen |
|
(kulturni spomenik) |
|
Za kulturne spomenike
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo splošne
usmeritve za kulturno dediščino ter konkreten akt o razglasitvi
kulturnega spomenika. Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna
območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega. |
|
86. člen |
|
(varstvena območja
dediščine) |
|
Za varstvena območja
dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje
varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji
določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območji
dediščine. |
|
87. člen |
|
(registrirana
kulturna dediščina) |
|
(1) Za registrirano
kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine velja, da so posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane
kulturne dediščine, prepovedani. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. |
|
(2) V registrirano
kulturno dediščino se lahko posega na način, da se upošteva in ohranja
njene varovane vrednote določene v tem členu. |
|
(3) Pri stavbni
registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
|
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
|
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
|
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
|
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine) zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
|
(4) Pri naselbinski
registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), |
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
|
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
|
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
|
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.) zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(5) V območjih
kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
|
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
|
|
– odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
|
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
|
|
– tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
|
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
|
(6) Pri memorialni
registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– avtentičnost
lokacije, |
|
– materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
|
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
(7) Pri arheološki
registrirani kulturni dediščini se varujejo arheološke ostaline in
njihov vsebinski in prostorski kontekst. |
|
(8) Pri drugi
registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
|
– materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
|
– lokacija in
prostorska pojavnost, |
|
– vsebinski in
prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
88. člen |
|
(registrirana
arheološka najdišča) |
|
(1) Poleg upoštevanja
določb iz prvega, drugega in sedmega odstavka prejšnjega člena na
območjih arheoloških najdišč, ki so registrirana kulturna dediščina
velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. |
|
(2) Izjemoma so v
posamezna registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi kot jih
omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
|
– če ni možno najti
drugih rešitev in |
|
– če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
(3) Obseg in čas
potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo
kulturne dediščine. |
|
(4) V primeru, da se
območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
89. člen |
|
(arheološke ostaline) |
|
(1) Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
(2) Zaradi varstva
arheoloških ostalin se pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije omogoči dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
90. člen |
|
(vplivno območje
kulturne dediščine) |
|
(1) V vplivnem
območju kulturnega spomenika velja pravni režim varstva, kot ga
opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
|
|
(2) V vplivnih
območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji pravni režim
varstva: |
|
– ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
|
|
– prepovedane so
ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
|
|
(3) Dovoljene so
ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
|
91. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje
naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Na območjih
ohranjanja narave je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje. |
|
(2) Na zavarovanih
območjih je treba upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
zavarovanih območij, ki so podani z varstvenimi režimi in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave v sprejetih aktih o
zavarovanju Krajinskega parka Lahinja in Krajinskega parka Kolpa.
|
|
(3) Na za zavarovanje
predlaganih območjih, regijski park Kočevsko – Kolpa in naravni spomenik
Jelševnik, veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti
izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave. |
|
(4) Z naravnimi
vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in
dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali
tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
|
|
– na površinski in
podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti
izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali
bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen
za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši
možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
|
– na drevesni naravni
vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša
zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere
na rastišču, |
|
– na botanični in
zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske
razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za
naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno
preživetje, |
|
– na ekosistemski
naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema
ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno
ravnovesje, |
|
– na krajinski
vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se
ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov
ter njihove razporeditve v prostoru, |
|
– na oblikovani
naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere
za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne
zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne
lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne
dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. |
|
(5) Na ekološko
pomembnih območjih Kočevsko, Stobe, Kolpa, Veliko Bukovje, Lahinja,
Dobličica, Petrišina jama, Bezgovka in Gornji kal, ki niso tudi posebna
varstvena območja se posegi in dejavnosti načrtujejo na način, da se v
čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov
rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost
habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z
načrtovanim posegom prekinjena. |
|
(6) Na posebnih
varstvenih območjih (območja Natura 2000), Bezgovka, Veliko Bukovje,
Kočevsko, Kočevsko – Kolpa, Gornji Kal, Petrišina jama, Dobličica,
Stobe-Breg, Kolpa in Lahinja se posege in dejavnosti načrtujejo tako, da
se v čim večji možni meri: |
|
– ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst; |
|
– ohranja ustrezne
lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
|
|
– ohranja ali
izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske
faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
|
– ohranja se
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
|
(7) Pri izvajanju
posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi
možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe,
rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
|
– živalim prilagodi
tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši
možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo
umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev,
razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja; |
|
– rastlinam prilagodi
tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike
razmnoževanja; |
|
– na posebna
varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
|
(8) Na območjih
habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v
obsegu: |
|
– da se v kar
največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva; |
|
– da se v kar
največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in
naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz
priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; |
|
– da se ohranja
ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih
vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
|
92. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Dejavnosti, ki
onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v industrijska območja.
Lastnik vira onesnaženja mora poskrbeti za meritve onesnaženosti in
izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave se
upošteva tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije
zraka. |
|
(2) Za zmanjšanje
onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti
vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja
povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena
območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje. |
|
(3) Pri novogradnjah
se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije. |
|
93. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Za vsak poseg, ki
lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, se po
potrebi izdela hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki
ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
|
(2) Prečkanja vodov
GJI pod strugo vodotoka se načrtujejo tako, da se ne zmanjša prevodna
sposobnost struge vodotoka. |
|
(3) Za gradnjo na
vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda
pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja se upoštevajo
predpisi, ki se nanašajo na ta območja. |
|
(4) Vse obstoječe
vodne vire se varuje pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju občine.
|
|
(5) Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda
ter za ohranjanje narave. |
|
(6) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme,
ki jih določajo predpisi o upravljanju voda. Za obstoječe objekte in
naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je
na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali
obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
|
|
(7) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki
bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in
obvodnih organizmov. |
|
(8) Pri načrtovanju
poteka trase GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na
delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, le-ta ne sme posegati na
priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dovoljeni le
izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene,
vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. Prečkanja vodov GJI pod strugo vodotoka se načrtujejo tako,
da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(9) Spremembe mlinov
in žag za potrebe turizma in za urejanje MHE so dovoljene ob
zagotavljanju varstva naravnih vrednot in obstoječih ekoloških razmer
prisotnih rastlinskih in živalskih vrst, oziroma kvalifikacijskih
rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov in pod pogojem, da
objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov
in obvodnega prostora. |
|
(10) Poplavna območja
v občini so v obvodnem prostoru Kolpe, v manjšem obsegu pa tudi ob
Lahinji in Dobličici. Na poplavnih območjih gradnja ni dovoljena, kljub
obstoječemu stavbnemu zemljišču. Na obstoječih stavbnih zemljiščih, ki
se nahajajo v območju poplav je dovoljena rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih
objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja. Za vsak opisan poseg na
poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
|
|
(11) Pred
podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora se upošteva prepoved gradnje na
poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 15 m širokem pasu
(oziroma 40 m zunaj naselij) ob Kolpi in v 5 m širokem pasu ob manjših
vodotokih. Za vsak poseg na poplavnem območju v 15 m pasu v naseljih in
40 m pasu zunaj naselij je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
|
|
(12) Z namenom
zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi ustrezno
odvajanje in čiščenje odpadne vode, skladno z določili 75. člena tega
odloka (gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja). |
|
94. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Pri gradnji
objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in deponira ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabi za rekultivacije, zunanje ureditve ali
izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
(2) Pri poseganju v
tla na območju vodotokov in razgaljenih površinah je po koncu del
potrebno izvesti sanacijska in zasaditvena dela, da se preprečijo
erozijski pojavi. |
|
(3) Pri uporabi in
skladiščenju nevarnih snovi se dela izvedejo na način, ki onemogoča
izliv v okolico. |
|
95. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) V večnamenskih
gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko
ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih – ko so
nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi
funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano,
poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
|
|
(2) Umeščanje
energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se v čim
večji meri upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje
pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
|
|
(3) V prostoru z
majhnim deležem gozda se objekte linijske infrastrukture načrtuje tako,
da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega
drevja in obvodni vegetaciji. |
|
(4) Pri gradnji z
ograjami zavarovanih prometnic se zagotovi prehode za divjad na krajih,
kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst
divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
|
(5) Nove objekte se
načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega
gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih
lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni
lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi
zaradi zagotovitve varnosti objektov. |
|
(6) Negozdna
zemljišča znotraj gozda se pogozdujejo le v primeru, če je to predvideno
v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(7) Pri izbiri
najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh posegih v
gozdove poleg navedenih kriterijev upošteva tudi kriterij najmanjše
izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij
najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij. |
|
(8) Dovoljeni so
naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
|
– izvajati
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
|
– izvedba gozdnih in
drugih učnih poti; |
|
– ureditev planinskih
in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh; |
|
– gradnja in
rekonstrukcija gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z
gozdom; |
|
– gradnja in
rekonstrukcija javnih poti namenjenih gospodarjenju z gozdom in
turističnim namenom (urejanje kolesarskih in drugih poti; |
|
– priprava ali
gradnja vlak za spravilo in prevoz lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije;
|
|
– postavitev stalne
gozdne žičnice; |
|
– postavitev
premičnih čebelnjakov; |
|
– ureditev stojišč
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na
pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene
čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo; |
|
– postavitev lovskih
prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko
gojitvenim načrtom. |
|
(9) Posegi iz
prejšnjega odstavka so dovoljeni le, če ne vplivajo negativno na gozdni
ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba
pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. |
|
(10) Posege se
načrtuje tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne
vrste objektov se zagotovi naslednje minimalne odmike: |
|
– ostali objekti,
posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, so odmaknjeni od gozdnega
roba najmanj 1 m; |
|
– če ureditve na
kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte,
morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
|
|
(11) Nove objekte se
načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega
gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih
lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni
lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi
zaradi zagotovitve varnosti objektov. Za vse posege v 25 m širok pas ob
gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne
gozdarske službe. |
|
96. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Stopnje varstva
okolja pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na
občutljivost za škodljive učinke hrupa, so določene v skladu s predpisom
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
(2) Na območjih
naselij se v splošnem določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen na
območju družbene infrastrukture površine za zdravstvo v neposredni
okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, na območju stanovanj čiste
stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in
površine počitniških hiš, na posebnem območju, ki je namenjeno površini
za turizem, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom, ter za
območja proizvodnih dejavnosti (I) in površine drugih območij (BD), na
katerih se določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(3) Območja II.
stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v potrditev
na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži dokumentacijo iz
katere je razvidno, da so na predlaganih območjih izpolnjene zahteve II.
stopnje varstva pred hrupom. |
|
(4) Za površine cest
(PC), površine železnic (PŽ), letališča (PL), heliporte (PH) in za
območja komunikacijske infrastrukture (T), območja energetske
infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O), se določa IV.
stopnja varstva pred hrupom. |
|
(5) Novi viri hrupa
na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne
obremenitve območja s hrupom. |
|
(6) Za nove vire
hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali
obratovanja virov hrupa. |
|
(7) Pri izbiri
ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije
hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v
okolju. |
|
(8) Upravljavec vira
hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s
hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva
predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
|
(9) Pri načrtovanju
dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se predvidi
ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred
hrupom. |
|
(10) Podrobnejša
ravnanja in obveznosti v zvezi z okoljskim hrupom so opredeljena z
zakonom o varstvu okolja in njegovimi podzakonskimi akti s področja
varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom. |
|
97. člen |
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Viri
elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti določeni s
predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem
in življenjskem okolju. |
|
(2) Novogradnja
objekta ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir
sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja na območju I. in
II. stopnje varstva pred sevanjem, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
|
(3) V okviru namenske
rabe prostora so opredeljena območja povečanega varstva pred sevanjem
ter območja, kjer je dopusten s sevanjem bolj moteči poseg v okolje.
Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
|
a) I. stopnja varstva
pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem. To so območja: |
|
– v okviru namenske
rabe C: bolnišnic, zdravilišč, okrevališč, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, |
|
– v okviru namenske
rabe S: čisto stanovanjsko območje, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,
|
|
– v okviru namenske
rabe B: turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
|
|
– v okviru namenske
rabe Z: območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin; |
|
b) II. stopnja
varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v
okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje
brez stanovanj, |
|
– v okviru namenske
rabe I: namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni
dejavnosti, |
|
– v okviru namenske
rabe P: transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga
območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje;
|
|
c) II. stopnja
varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju
namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
|
(4) Za gradnjo
objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno
vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni
elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih
vrednosti. |
|
(5) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma
občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov
je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. |
|
98. člen |
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na plazovitem
območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče
tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače
ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
|
|
– zadrževanje voda z
gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
|
|
– poseganje, ki bi
lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
|
|
– izvajati zemeljska
dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje
zemljišča, |
|
– krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
|
(2) Za vse posege v
plazovitih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
|
|
(3) Projekti za
gradnjo objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu
prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi,
nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati
študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(4) Objekti se
gradijo protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s
potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Na celotnem
območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da
stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo. |
|
(5) Za zaklanjanje
prebivalstva se gradijo zaklonišča. Zaklonišča osnovne zaščite se morajo
graditi v vseh objektih namenjenih za javno zdravstveno službo z več kot
50 posteljami, vzgojno varstvene ustanove za več kot 50 otrok; redno
izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa, javne
telekomunikacijske in poštne centre, nacionalno televizijo in radio,
javni potniški, železniški in avtobusni promet (centralne postaje),
pomembno energetsko in industrijsko dejavnost. Za vsa nova zaklonišča in
za vse posege v obstoječa zaklonišča je obvezna revizija projektne
dokumentacije. |
|
(6) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih
poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih občine se pri
načrtovanju objektov, ki so pod nivojem terena, obvezno preveri gibanje
nivoja podtalne vode. |
|
(7) Gradnja na
poplavnih in ogroženih območjih je dovoljena izjemoma pod pogoji
pristojne službe za vodno gospodarstvo ter na podlagi utemeljitve,
izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za vse posege v poplavnih
območjih se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo
voda. |
|
(8) Pri graditvi
objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske,
gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. Na območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali
prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi
ter za materialne dobrine in naravo. |
|
(9) Na območju
tveganj zaradi industrijskih nesreč skladno s predpisi se prostorske
ureditve načrtuje tako, da se preprečujejo verižne nesreče, preprečuje,
zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo
posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite
in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma
objekti. |
|
(10) Za primer
naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega
števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo
prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter
za regijski logistični center se upoštevajo določila 48. člena tega
odloka. |
|
8 Podrobnejši PIP za
posamezne podrobnejše namenske rabe in tipologije |
|
99. člen |
|
(ureditve za območja
posameznih podrobnejših namenskih rab) |
|
Splošna merila in
pogoji veljajo za vse posamezne sklope PNR na celotnem območju občine,
razen če ni s posebnimi pogoji za posamezno EUP določeno drugače. |
|
100. člen |
|
(tipologija gradnje) |
|
(1) Območje občine se
glede na tipologijo objektov deli na naselja oziroma območja naselij s
tradicionalno tipologijo, z mešano tipologijo, s suburbano in urbano
gradnjo (Črnomelj). |
|
(2) Za naselja s
tradicionalno tipologijo se glede meril in pogojev za oblikovanje
upoštevajo PIP v nadaljevanju tega člena, za vse ostale tipologije pa
veljajo ostali PIP tega odloka. |
|
(3) Območja naselij
oziroma delov naselij s tradicionalno tipologijo se delijo na:
|
|
– območja z objekti,
kjer se lahko gradi uskoški dvor, |
|
– območja z objekti,
kjer se lahko gradi belokranjski dvor, |
|
– območja z objekti
kočevarskega tipa, |
|
– območja z objekti
belokranjskega tipa. |
|
(4) Za izbor
tipologije za posamezno naselje se uporablja spodnja tabela. Če je
označena več kot ena tipologija, se izbere le ena izmed danih možnosti. |
|
+----------+--------------------------------------------+-----------+
|
|
|Tipologija| Tradicionalna tipologija objektov | Mešana |
|
|
| objektov/| | tipologija|
|
|
| gradnje | | gradnje |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Naselje |Belokranjska|Kočevarska|Belokranjski|Uskoški|oblikovanje|
|
|
| | tipologija |tipologija| dvor | dvor | po |
|
|
| | | | | | določilih |
|
|
| | | | | | NRP |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Adlešiči | · | | • | • | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Balkovci | • | | • | • | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Bedenj | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Belčji Vrh| • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Bistrica | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Blatnik | | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Bojanci | • | | • | • | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Brdarci | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Breg | • | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Breznik | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Butoraj | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Cerkvišče | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Črešnjevec| • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Črnomelj | | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Čudno selo| • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Daljne | • | • | | | |
|
|
|Njive | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Damelj | • | • | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dečina | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Desinec | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Deskova | | • | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dobliče | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Doblička | • | • | | | • |
|
|
|Gora | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dolenja | | • | | | |
|
|
|Podgora | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dolenja | • | | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dolenjci | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dolenji | | • | | | |
|
|
|Radenci | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dolenji | • | | • | | • |
|
|
|Suhor | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dolnja | • | | | | • |
|
|
|Paka | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Draga | • | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dragatuš | | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dragoši | • | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Dragovanja| | | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Drenovec | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Drežnik | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Fučkovci | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Golek | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Golek pri | • | | • | | • |
|
|
|Vinici | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Gorenja | | • | | | |
|
|
|Podgora | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Gorenjci | • | | • | • | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Gorenji | | • | | | |
|
|
|Radenci | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Gorica | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Gornja | • | | • | | • |
|
|
|Paka | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Gornji | • | | • | | • |
|
|
|Suhor | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Griblje | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Grič pri | • | • | | | • |
|
|
|Dobličah | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Hrast pri | • | | • | | • |
|
|
|Vinici | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Hrib | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Jankoviči | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Jelševnik | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Jerneja | • | | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Kanižarica| | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Knežina | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Kot ob | | • | | | |
|
|
|Kolpi | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Kot pri | • | • | | | |
|
|
|Damlju | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Kovačji | • | | | | |
|
|
|Grad | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Kovača vas| | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Kvasica | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Lokve | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Mala | • | | • | | |
|
|
|Lahinja | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Mala Sela | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Mali | • | | | | • |
|
|
|Nerajec | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Marindol | • | | • | • | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Mavrlen | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Mihelja | • | | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Miklarji | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Miliči | • | | | • | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Močile | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Naklo | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Nova Lipa | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Obrh pri | • | | • | | • |
|
|
|Dragatušu | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Ogulin | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Otovec | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Paunoviči | • | | | • | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Pavičiči | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Perudina | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Petrova | • | | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Pobrežje | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Podklanec | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Podlog | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Prelesje | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Preloka | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Pribinci | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Purga | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Pusti | • | | | | |
|
|
|Gradec | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Rim | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Rodine | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Rožanec | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Rožič Vrh | • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Ručetna | • | | | | • |
|
|
|vas | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Sečje selo| • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Sela pri | • | | | | • |
|
|
|Dragatušu | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Sela pri | • | | | | • |
|
|
|Otovcu | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Selce pri | • | • | | | |
|
|
|Špeharjih | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Sinji Vrh | • | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Sodevci | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Srednji | | • | | | |
|
|
|Radenci | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Stara Lipa| • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Stari trg | | • | | | • |
|
|
|ob Kolpi | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Stražnji | • | • | | | • |
|
|
|Vrh | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Svibnik | | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Šipek | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Špeharji | • | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Talčji Vrh| • | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Tanča Gora| • | • | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Tribuče | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Tušev Dol | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Učakovci | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Velika | • | | | | • |
|
|
|Lahinja | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Velika | • | | • | | • |
|
|
|Sela | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Veliki | • | | • | | |
|
|
|Nerajec | | | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Vinica | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Vojna vas | | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Vranoviči | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Vrhovci | • | | • | • | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Vukovci | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Zagozdac | | • | | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Zajčji Vrh| • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Zapudje | • | | • | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Zastava | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Zilje | • | | • | | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Zorenci | • | | | | • |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
|Žuniči | • | | | • | |
|
|
+----------+------------+----------+------------+-------+-----------+
|
|
(5) PIP v primeru
oblikovanja uskoškega dvora (posebnosti): |
|
– Dvor kot celota |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|posebnost |majhna »utrdba« – z vseh strani zaprto |
|
|
| |dvorišče z dvokrilnimi lesenimi vrati, |
|
|
| |zunanje odprtine so le na stanovanjski |
|
|
| |hiši, ostalo line za zračenje |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|tlorisna zasnova |poljuben štirikotnik, razmerje stranic: |
|
|
| |od 1 : 1 do 1 : 1,5 |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|dvorišče |nepozidano – tlakovano ali zatravljeno, |
|
|
| |površine do 70 m2 |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|višinski gabariti / |K+P v primeru nagnjenega terena, samo P |
|
|
|naklon |na ravnem terenu / od 40o do 48o |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|vrsta kritine / |opečni zareznik, lahko slama / |
|
|
|napušči |minimalni, za širino dveh strešnikov |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|dimnik / frčade |opečni s strešico / frčade niso |
|
|
| |dovoljene |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|pomožni objekti |niso dovoljeni – vse funkcije domačije |
|
|
| |se uredijo znotraj dvora |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
– Vezni objekt |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|tlorisna zasnova |podolgovata, razmerje stranic: od 1 : |
|
|
| |2,5 do 1 : 3 |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|širina / dolžina / |do 3,00 m / 9,00 m / K+M |
|
|
|višina | |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|konstrukcija |v celoti lesena ali K zidana, M lesena |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|streha /sleme |simetrična ali asimetrična dvokapnica, |
|
|
| |prisekana na kozla / sleme po dolžini |
|
|
| |objekta, višina kapne lege na dvoriščni |
|
|
| |strani je lahko do 2,00 m, izdelano kot |
|
|
| |gank |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|fasada: | |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|– zatrepi |široke vertikalne deske |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|– barve, materiali |nebarvan les smreke ali kostanja, grobi |
|
|
| |apneni omet, odtenki naravnih barv |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|– dekoracija, |lahko dekoracija ograje ganka |
|
|
|členitev | |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|– vhodna vrata |enostavno oblikovano |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
– Vhod |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|širina / dolžina / |do 0,50 m / odvisno od zasnove dvora / |
|
|
|višina |do 3,00 m |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|konstrukcija |zidana z velikimi lesenimi dvojnimi |
|
|
| |vrati |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|streha / fasada |simetrična dvokapnica / omet, les, |
|
|
| |odtenki naravnih barv |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
(6) PIP v primeru
oblikovanja Belokranjskega dvora (posebnosti): |
|
– Dvor kot celota |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|tlorisna zasnova |oblika črke U, lahko tudi L, razmerje |
|
|
| |stranic: od 1 : 1 do 1 : 1,5 |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|dvorišče |nepozidano – tlakovano ali zatravljeno, |
|
|
| |površine do 70 m2 |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|višinski gabariti |odvisno od terena: K+P ali samo P |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|vrsta kritine / |opečni zareznik, lahko slama / naklona |
|
|
|naklon |od 40o do 48o |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|napušči |minimalni, za širino dveh strešnikov |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|dimnik / frčade |opečni s strešico / frčade niso |
|
|
| |dovoljene |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|pomožni objekti |dovoljena je postavitev na zadnjo stran |
|
|
| |domačije |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
– Dvoriščni vhod |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|širina / dolžina |do 0,50 m / odvisno od zasnove dvora |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|višinski gabariti |do 3,00 m |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|konstrukcija |zidana z velikimi lesenimi dvojnimi |
|
|
| |vrati |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|streha / fasada |simetrična dvokapnica / apneni omet, |
|
|
| |les, odtenki naravnih barv |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
(7) PIP za
oblikovanje stanovanjskih in gospodarskih objektov za Belokranjski tip,
Uskoški dvor in Belokranjski dvor: |
|
– Stanovanjski
objekti |
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
| |Belokranjski tip, |Kočevarski tip |
|
|
| |Uskoški dvor, | |
|
|
| |Belokranjski dvor | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|tlorisna |podolgovata, razmerje |podolgovata, razmerje|
|
|
|zasnova |stranic od 1 : 1,5 do |stranic od 1 : 1,4 do|
|
|
| |1 : 2,5 |1 : 2 |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|širina / |od 6,00 – 7,5 m / od |od 6,50 do 9,5 m / od|
|
|
|dolžina |12,00 do 15,00 m |12,00 do 15 m |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|višinski |K + P, P, v primeru |K + P, P |
|
|
|gabariti |dvora K+P le na | |
|
|
| |nagnjenem terenu | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|naklon / |od 40o do 48o / če so |od 40o do 50o / če so|
|
|
|čopi |na območju običajni |na območju običajni |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|vrsta |betonski nebarvani ali |betonski nebarvani |
|
|
|kritine |opečni zareznik, slama |ali opečni zareznik, |
|
|
| | |lesene skodle |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|kolenčni zid |dovoljen je le v |dovoljen je le v |
|
|
| |primeru, ko je kap |primeru, ko je kap |
|
|
| |strehe v enaki višini |strehe v enaki višini|
|
|
| |tal ali talne |tal ali talne |
|
|
| |konstrukcije podstrešne |konstrukcije |
|
|
| |etaže |podstrešne etaže |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|streha / |simetrična dvokapnica |simetrična dvokapnica|
|
|
|frčade |tudi nad gankom/ niso |tudi nad gankom / |
|
|
| |dovoljene |niso dovoljene |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|napušč |na čelni fasadi do 40 |na čelni fasadi do 40|
|
|
| |cm, daljši nad gankom |cm, daljši nad gankom|
|
|
| |in vhodom, na zadnji |in vhodom, na zadnji |
|
|
| |strani največ 40 cm |strani največ 40 cm |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|gank |na vzdolžni stran; na |gank ni obvezen, |
|
|
| |čelni strani lahko v |lahko pa je na |
|
|
| |primeru pritličnega |vzdolžni strani |
|
|
| |objekta, pri pritličnem | |
|
|
| |objektu ni obvezen | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|fasada: | | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– osna |– streha simetrična na |– streha simetrična |
|
|
|zasnova: |objekt in gank; |na objekt in gank; |
|
|
| |– odprtine kleti in |– odprtine razen na |
|
|
| |pritličja simetrične na |čelnem zatrepu niso |
|
|
| |objekt, |nujno simetrično |
|
|
| |– odprtine na trikotnem |razporejene |
|
|
| |zatrepu simetrične na | |
|
|
| |sleme | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– zatrepi |široke vertikalne deske |omet ali široke |
|
|
| |s pokrivnimi ozkimi |vertikalno |
|
|
| |letvicami, lahko omet |postavljene deske |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– podstavki |kletni del ometan v |kletni del ometan v |
|
|
| |grobem ali zaglajenem |grobem ali zaglajenem|
|
|
| |ometu; obloge s kamnom |ometu; obloge s |
|
|
| |niso dovoljene |kamnom niso dovoljene|
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– barve |odtenki naravnih barv, |odtenki naravnih |
|
|
| |nebarvan les |barv, nebarvan les |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– materiali |les, opeka, kamen, omet |les, opeka, kamen, |
|
|
| | |omet |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– členitev, |lahko okenske obrobe v |lahko okenske obrobe |
|
|
|obrobe |ometu oziroma les na |v ometu oziroma les |
|
|
| |leseni fasadi |na leseni fasadi, |
|
|
| | |lahko členitev fasade|
|
|
| | |v ometu |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– dekoracija |na veter letvi in |ni običajna |
|
|
| |deskah zatrepa ter | |
|
|
| |pokrivnih letvic; | |
|
|
| |zračne odprtine na | |
|
|
| |zatrepu (krogi, križi, | |
|
|
| |kelihi, rombi); na | |
|
|
| |ograji ganka; | |
|
|
| |izrezljana vhodna vrata | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|okna: | | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– |dve okni na čelni |dva ali tri okna na |
|
|
|razporeditev |fasadi |čelni fasadi v |
|
|
| | |pritličju, v kleti |
|
|
| | |majhne odprtine |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– razmerje |3 : 2 polja |3 : 2 polja |
|
|
|velikosti | | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|– oblika |manjša stoječa |manjša stoječa |
|
|
| |pravokotna okna; |pravokotna okna; |
|
|
| |dovoljene tudi večje |dovoljene tudi večje |
|
|
| |zastekljene površine, v |zastekljene površine |
|
|
| |primeru Uskoškega dvora |in strešna okna v |
|
|
| |le na dvoriščno stran, |ravnini strehe |
|
|
| |in strešna okna v | |
|
|
| |ravnini strehe | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|vrata |lesena dvokrilna |lesena enokrilna |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|prizidki/izzidki|niso dovoljeni, tudi ne |niso dovoljeni, tudi |
|
|
| |kot vetrolovi; izjemoma |ne kot vetrolovi; |
|
|
| |WC na ganku |izjemoma WC na ganku |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ograje |konstrukcija ganka je |konstrukcija ganka je|
|
|
| |oprta v ostrešje; |oprta v ostrešje; |
|
|
| |ograja: široke |ograja: široke |
|
|
| |vertikalne deske, lahko |vertikalne deske, |
|
|
| |z ornamenti v obliki |ornamenti niso |
|
|
| |src, rombov, kelihov |običajni |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
– Gospodarski objekti |
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
| |Belokranjski tip|Kočevarski |Uskoški dvor, |
|
|
| | |tip |Belokranjski |
|
|
| | | |dvor |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|tlorisna |podolgovata |podolgovata |podolgovata |
|
|
|zasnova | | | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|širina |od 5,00 do 10,00|od 5,00 do |do 6,00 m |
|
|
| | |10,00 | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|dolžina |od 10,00 do |od 10,00 do |do 15,00 m |
|
|
| |15,00 |15,00 | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|razmerje |od 1 : 1,5 do |od 1 : 1,4 do|od 1 : 1,5 do |
|
|
|stranic |1 : 2 |1 : 2 |1 : 2,5 |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|višinski |v primeru delno |v primeru s |V primeru |
|
|
|gabariti / |vkopane kleti |treh strani |višinskih |
|
|
|naklon |K+P, P / od 40o |vkopane kleti|razlik reliefa |
|
|
| |do 48o |K+P, P / od |K+P, P, P+M |
|
|
| | |40o do 50o |/ od 40o do |
|
|
| | | |48o |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|čopi |če so na območju|če so na |če so na |
|
|
| |običajni |območju |območju |
|
|
| | |običajni |običajni |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|vrsta |betonski |betonski |betonski |
|
|
|kritine |nebarvani |nebarvani |nebarvani |
|
|
| |zareznik, opečni|zareznik, |zareznik, |
|
|
| |zareznik, slama |opečni |opečni |
|
|
| | |zareznik, |zareznik, |
|
|
| | |lesene skodle|slama |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|streha, |simetrična |simetrična |simetrična |
|
|
|sleme |dvokapnica, |dvokapnica |dvokapnica v |
|
|
| |asimetrična (na | |primeru K+P in |
|
|
| |kozla) v primeru| |P, asimetrična |
|
|
| |P+M | |(na kozla) v |
|
|
| | | |primeru P+M |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|kolenčni zid |ni; v primeru |ni; na |ni; v primeru |
|
|
| |strehe na kozla |vzdolžni |strehe na |
|
|
| |do 2,00 m, na |vhodni strani|kozla do 2,00 |
|
|
| |vzdolžni vhodni |je lahko |m, na vzdolžni |
|
|
| |strani je lahko |skrit pod |vhodni strani |
|
|
| |skrit pod |napuščem |je lahko skrit |
|
|
| |napuščem | |pod napuščem |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|napušč |minimalen, na |minimalen, na|minimalen, na |
|
|
| |vzdolžni vhodni |vzdolžni |vzdolžni |
|
|
| |strani je lahko |vhodni strani|vhodni strani |
|
|
| |daljši |je lahko |je lahko |
|
|
| | |daljši |daljši |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|frčade |ena manjša na |ni |ni |
|
|
| |»firtoh« na | | |
|
|
| |podstrešju hleva| | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|konstrukcija |– v primeru |– v primeru |– v primeru |
|
|
| |hleva zidana |hleva zidana |hleva zidana |
|
|
| |– v primeru |– v primeru |– v primeru |
|
|
| |skednja v celoti|skednja v |skednja v |
|
|
| |lesena po zgledu|celoti lesena|celoti lesena |
|
|
| |tradicionalnih: |ali delno |po zgledu |
|
|
| |vhodni del po |zidana v delu|tradicionalnih:|
|
|
| |sistemu |za hlev; |vhodni del po |
|
|
| |vstavljanja |skedenj – |sistemu |
|
|
| |plohov v utore |vogali |vstavljanja |
|
|
| |stebrov in |zidani, |plohov v utore |
|
|
| |zavetrovanja z |polnilo |stebrov in |
|
|
| |vidnimi |vertikalne |zavetrovanja z |
|
|
| |diagonalami, |široke deske |vidnimi |
|
|
| |zadnji del obit |ali v celoti |diagonalami, |
|
|
| |z vertikalnimi |lesen |zadnji del |
|
|
| |širokimi deskami| |obit z |
|
|
| | | |vertikalnimi |
|
|
| | | |širokimi |
|
|
| | | |deskami |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|fasada | | | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|– zatrepi |široke |široke |široke |
|
|
| |vertikalne |vertikalne |vertikalne |
|
|
| |deske, lahko s |deske |deske, lahko s |
|
|
| |pokrivnimi | |pokrivnimi |
|
|
| |letvicami | |letvicami |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|– barve |nebarvan les: |nebarvan les:|nebarvan les: |
|
|
| |smreka, kostanj,|smreka, |smreka, |
|
|
| |grobi omet v |kostanj, |kostanj, grobi |
|
|
| |primeru hleva, |grobi omet v |omet v primeru |
|
|
| |odtenki naravnih|primeru |hleva, odtenki |
|
|
| |barv |hleva, |naravnih barv |
|
|
| | |odtenki | |
|
|
| | |naravnih barv| |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|– dekoracija |poudarek na |ni dekoracije|poudarek na |
|
|
| |diagonalnem | |diagonalnem |
|
|
| |zavetrovanju, | |zavetrovanju, |
|
|
| |zračne odprtine | |zračne |
|
|
| |na zatrepih, | |odprtine na |
|
|
| |enostavno | |zatrepih, |
|
|
| |okrasje na | |enostavno |
|
|
| |vhodnem zatrepu;| |okrasje na |
|
|
| |na hlevih ni | |vhodnem |
|
|
| |dekoracije | |zatrepu; na |
|
|
| | | |hlevih ni |
|
|
| | | |dekoracije |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|okna |line za |manjša, |line za |
|
|
| |zračenje; hlevi:|pravokotno |zračenje; |
|
|
| |manjša |ležeča okna |hlevi: manjša |
|
|
| |pravokotna |na hlevu, |pravokotna |
|
|
| |ležeča okna |line za |ležeča okna |
|
|
| | |zračenje v | |
|
|
| | |kleti | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|vrata |velika lesena |lesena, |velika lesena |
|
|
| |dvokrilna vrata,|enostavno |dvokrilna |
|
|
| |enostavno |oblikovana; |vrata, |
|
|
| |oblikovana |vrata v klet |enostavno |
|
|
| | |lahko kamniti|oblikovana |
|
|
| | |lok | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
|prizidki/izzidki|niso dovoljeni |niso |niso dovoljeni |
|
|
| | |dovoljeni | |
|
|
+----------------+----------------+-------------+---------------+
|
|
101. člen |
|
(podrobnejši PIP za
območja stanovanj) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za urbano stanovanjsko pozidavo raznolike tipologije (SSo): |
|
+-------------------------------------------------------------+
|
|
|SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije |
|
|
+-------------------------------------------------------------+
|
|
|Merila in pogoji: Pri načrtovanju v okviru OPPN na teh |
|
|
|območjih se smiselno upoštevajo PIP za SSs in/ali SSv in/ali |
|
|
|SSn. Določitev, katere od teh treh PNR se uveljavi v |
|
|
|konkretni EUP in kakšno naj bo površinsko razmerje znotraj |
|
|
|EUP med njimi, je predpisana s posebnimi PIP za posamezno |
|
|
|EUP. Če to razmerje v EUP ni določeno, se vsako od |
|
|
|predpisanih PNR načrtuje v deležu vsaj 20 % celotne EUP. |
|
|
+-------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ namenjena bivanju in spremljajočim |
|
|
|dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
|
|
|SS – stanovanjske površine namenjene bivanju brez dejavnosti |
|
|
|ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno |
|
|
|bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.|
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: SSs – urbana prostostoječa stanovanjska |
|
|
|pozidava |
|
|
|stanovanjska prostostoječa hiša |
|
|
+-----------------------+-----------------------+---------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: od 0,15 do največ |FI: od 0,30 do |
|
|
|parceli: |0,35 |največ 0,70 |
|
|
+-----------------------+-----------------------+---------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Poleg bivanja so dovoljene tudi |
|
|
|poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, razen |
|
|
|vzdrževanja in popravila motornih vozil in druge dejavnosti |
|
|
|(površina prostorov za dejavnost do 60 m2), ki ne generirajo |
|
|
|tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni |
|
|
|naslednji pogoji: |
|
|
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|
|
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z |
|
|
|zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 8 parkirnih|
|
|
|mest) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in |
|
|
|obiskovalcev; |
|
|
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|
|
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|
|
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|
|
|na obstoječe obremenitve; |
|
|
|– urbanistična oziroma prostorska in okoljska utemeljitev v |
|
|
|projektni dokumentaciji, ki je obvezna za vse dejavnosti razen |
|
|
|bivanja; |
|
|
|– dejavnosti so dovoljene v pritličju objektov. Izjemoma so |
|
|
|dejavnosti dovoljene tudi v celotnem objektu, če gre za |
|
|
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, |
|
|
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstveni |
|
|
|center, nastanitve za potrebe turizma in podobno. |
|
|
|V stanovanjskih stavbah se dovoli še urejanje turističnih |
|
|
|nastanitvenih prostorov. Dovoljene so obstoječe gostinske |
|
|
|dejavnosti, novih se ne dovoli. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske |
|
|
|stavbe, gradbeno inženirski objekti ter otroška in druga javna |
|
|
|igrišča ter večnamenska igrišča za športe na prostem, trgi, |
|
|
|zelenice. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: Gradnje novih objektov, dozidave in |
|
|
|nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. Odstranitve |
|
|
|objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, |
|
|
|če je odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI oziroma urejanja |
|
|
|javnih površin in če je predvidena rekultivacija. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|Lokacija: |
|
|
|– vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni |
|
|
|določena v kartografskem delu, se povzame iz stanja na terenu. |
|
|
|Glavno fasado se postavi ob javni prostor naselja. |
|
|
|Gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med |
|
|
|osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2, dovoljeno je dodajanje|
|
|
|in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. |
|
|
|oblike), razen v naseljih in na objektih tradicionalne |
|
|
|(avtohtone) tipologije gradnje; |
|
|
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali|
|
|
|delno vkopana klet ter etažnost objektov (K)+P ali (K)+P+M, do |
|
|
|največ (K)+P+1 v primeru popolnoma vkopane kleti. Na nagnjenem |
|
|
|terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dovoljena etažnost je|
|
|
|K+P, K+M ali K+P+M; |
|
|
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod |
|
|
|kapjo strehe. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– dovoljene so simetrične dvokapne strehe, smer slemena je |
|
|
|vzporedna z daljšo stranico objekta; |
|
|
|– naklon streh je od 30° do 45°. Izven območij strnjenih |
|
|
|tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi enokapne in ravne|
|
|
|strehe z nižjim naklonom. Dovoljeno je kombiniranje dvokapnih |
|
|
|streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih |
|
|
|teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd.; |
|
|
|– dovoljeni so strešna okna in čopi na strmih strehah, kjer so |
|
|
|prevladujoči; |
|
|
|– dovoljene so frčade na strmih strehah, to je na naklonih od |
|
|
|30 stopinj dalje. Odprtine in strehe vseh frčad na eni strehi |
|
|
|se oblikujejo enako; |
|
|
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih sprejemnikov, |
|
|
|vendar ti ne smejo segati nad sleme strehe in se postavljajo na|
|
|
|manj izpostavljeno strešino, ki ne leži ob gradbeni liniji; |
|
|
|– kritina je opečna oziroma glede na prevladujoč tip kritine v |
|
|
|naselju lahko tudi v sivi in temni sivi barvi. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|
|
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|
|
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s kakovostnimi oziroma |
|
|
|prevladujočimi obstoječimi objekti. S prizidki se zagotovi |
|
|
|skladnost celotne podobe objekta; |
|
|
|– na območjih urbane in suburbane tipologije gradnje se dovoli |
|
|
|sodobne oblikovne pristope (enostavnejše členitve fasad, |
|
|
|uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), |
|
|
|posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo (SSn): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in |
|
|
|spremljajočim dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
|
|
|SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez |
|
|
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno |
|
|
|ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih |
|
|
|socialnih skupin. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: SSn – urbana strnjena stanovanjska |
|
|
|pozidava: hiše v nizu, vrstne hiše |
|
|
+-----------------------+-----------------------+---------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: od 0,25 do največ |FI: od 0,50 do |
|
|
|parceli: |0, 50 |največ 1,00 |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: |
|
|
|kot pri SSs, z izjemo dovoljene površine prostorov za |
|
|
|dejavnost, ki pri SSn znaša do 30 m2 |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: Gradnje novih objektov, dozidave in |
|
|
|nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. Odstranitev |
|
|
|objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, |
|
|
|če je odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI oziroma urejanja |
|
|
|javnih površin. Ostali pogoji: |
|
|
|– dozidave so dovoljene na fasadi, ki je obrnjena na zasebni |
|
|
|vrt, ki ne meji na javni prostor in ne presega gradbene linije,|
|
|
|v primeru končnega objekta v nizu in ob upoštevanju DIP ter |
|
|
|splošnih pogojev glede odmikov; |
|
|
|– dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so|
|
|
|dovoljene, če se skladnost obuličnega fasadnega niza s tem ne |
|
|
|poslabša in ne presega gradbene linije; |
|
|
|– nadzidave so dovoljene, če se uredijo po celotnem nizu, |
|
|
|vrsti; |
|
|
|– prenove: zagotovi se skladno prenovo niza, vrste oziroma |
|
|
|medsebojno usklajenost posamičnih prenov v nizu. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: Obvezna je poenotenost |
|
|
|osnovnih gabaritov, stavbnega pohištva, streh in fasad osnovnih|
|
|
|in pomožnih objektov v nizih, dovoli se barvna raznovrstnost, |
|
|
|ki je skladna z barvno študijo, ki je del projektne |
|
|
|dokumentacije. |
|
|
|Gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, dovoljeno je |
|
|
|dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris |
|
|
|glede na določila o dovoljenih dozidavah za SSn; |
|
|
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali|
|
|
|delno vkopana klet ter etažnost objektov (K)+P ali (K)+P+M, do |
|
|
|največ (K)+P+1+M v primeru popolnoma vkopane kleti. Na |
|
|
|nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dovoljena |
|
|
|etažnost je K+P ali K+M ali K+P+M. |
|
|
|Strehe: |
|
|
|– naklon dvokapnih in enokapnih streh je od 35° do 45°; naklon |
|
|
|enokapnih streh nad sodobno oblikovanimi objekti in nad |
|
|
|pomožnimi objekti pa je nizek, do največ do 20°; |
|
|
|– dovoljene so dvokapne, enokapne in/ali ravne strehe; |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,|
|
|
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in|
|
|
|drugih dozidav; |
|
|
|– dovoljeni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa tudi |
|
|
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha, ob |
|
|
|pogoju, da osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu, in da so |
|
|
|vse frčade v nizu poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene na |
|
|
|strmih strehah, ki imajo naklon več kot 30 stopinj; |
|
|
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih zbiralnikov, |
|
|
|vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; |
|
|
|– kritina celotnega niza je enotna je rdeča, dovoljena je tudi |
|
|
|siva, temno siva in temno rjava barva, usklajena s kakovostnimi|
|
|
|oziroma prevladujočimi objekti v območju. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter|
|
|
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov |
|
|
|naj bodo enostavni. S prizidki se zagotovi skladnost celotne |
|
|
|podobe objekta in niza; |
|
|
|– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov |
|
|
|(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in |
|
|
|drugih sodobnih materialov). |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(4) Podrobnejši PIP
za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim|
|
|
|dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
|
|
|SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju in |
|
|
|spremljajočim dejavnostim, tudi za občasno ali stalno bivanje |
|
|
|ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
|
|
|večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, bloki, bloki v |
|
|
|nizih, karejih ipd. |
|
|
+---------------------+-------------------+---------------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: od 0,15 do |FI je lahko večji v |
|
|
|parceli: |največ 0,50 |primeru večjega |
|
|
| | |števila podzemnih |
|
|
| | |etaž , če ni drugih |
|
|
| +-------------------+omejitev in če je v |
|
|
| |FI: od 0,40 do |posebnih PIP za EUP |
|
|
| |največ 2,00 |določena višja |
|
|
| | |etažnost |
|
|
+---------------------+-------------------+---------------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: kot pri SSs, pri čemer se bivanje uredi|
|
|
|v vseh etažah, dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, pa le v |
|
|
|pritličjih objektov. Dovoli se odstopanje: površina prostorov |
|
|
|za dejavnost lahko znaša do 100 m2, ob pogoju, da se za potrebe|
|
|
|zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna parkirišča na |
|
|
|skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih etažah. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: Gradnje novih objektov, dozidave in |
|
|
|nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. Odstranitev |
|
|
|objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, |
|
|
|če je odstranitev potrebna zaradi GJI oziroma urejanja javnih |
|
|
|površin. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|Gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila |
|
|
|blok in blok. Dovoli se združevanje blokov v nize in kareje; |
|
|
|– višinski gabarit: do 3K+P+2 ali do 3K+P+3 ali do 3K+P+4, v |
|
|
|odvisnosti višin sosednjih objektov, pri čemer so kleti |
|
|
|popolnoma vkopane. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– dovoljene so enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo in|
|
|
|večkapne strehe, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico |
|
|
|objekta; |
|
|
|– naklon dvokapnih in enokapnih streh je do 40° (v odvisnosti |
|
|
|od naklonov okoliških objektov). Naklon enokapnih streh nad |
|
|
|sodobno oblikovanimi objekti in nad pomožnimi objekti pa je |
|
|
|nizek – do največ 20°; |
|
|
|– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z |
|
|
|ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, |
|
|
|vetrolovov, zimskih vrtov ipd, dovoljeni so strešna okna, |
|
|
|strešne terase ipd.; |
|
|
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih sprejemnikov, |
|
|
|vendar ti ne smejo segati nad sleme strehe; |
|
|
|– dovoljena je kritina v rdeči, črni, sivi, temni sivi, opečni |
|
|
|in temno rjavi barvi, usklajeno s kakovostnimi oziroma |
|
|
|prevladujočimi objekti v območju. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter|
|
|
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov |
|
|
|naj bodo enostavni in skladni po celi fasadi, nizu; |
|
|
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve |
|
|
|fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
|
|
|materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja se parkovne in športne |
|
|
|površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja. Niso dovoljene |
|
|
|neorganizirane gradnje objektov in ureditev, ki zadovoljujejo |
|
|
|le potrebe posameznih stanovalcev. V primeru zamenjave |
|
|
|stavbnega pohištva, balkonskih ograj, montaže senčil ipd. so |
|
|
|novi elementi enotni po celotnem stanovanjskem objektu. |
|
|
|Zasteklitve ali zapiranja balkonov in lož, postavitve |
|
|
|satelitskih anten, klima naprav itd. se izvedejo v skladu z |
|
|
|idejnim načrtom, potrjenim s strani skupnosti lastnikov in |
|
|
|avtorja projekta večstanovanjskega objekta. |
|
|
|Dovoljena je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu, kot en |
|
|
|objekt. Konstrukcija je lahko transparentna kovinska, streha |
|
|
|ravna, kritina transparentna ali barvna pločevina. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(5) Podrobnejši PIP
za urbano večstanovanjsko pozidavo za posebne namene (SBv): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SBv – urbana večstanovanjska pozidava za posebne namene |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim|
|
|
|dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: SB – stanovanjske površine|
|
|
|za posebne namene, ki so namenjene za občasno ali stalno |
|
|
|bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin |
|
|
|ter spremljajočim dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: SBv – urbana večstanovanjska pozidava za|
|
|
|posebne namene |
|
|
|tri in večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, bloki, |
|
|
|bloki v nizih, kareji |
|
|
+---------------------+-------------------+---------------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: od 0,15 do |FI je lahko večji v |
|
|
|parceli: |največ 0,45 |primeru večjega |
|
|
| | |števila kletnih etaž,|
|
|
| +-------------------+če ni drugih omejitev|
|
|
| |FI: od 0,40 do |in če je v posebnih |
|
|
| |največ 1,50 |PIP za EUP določena |
|
|
| | |višja etažnost |
|
|
+---------------------+-------------------+---------------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Poleg bivanja so dovoljene spremljajoče|
|
|
|dejavnosti in sicer zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, |
|
|
|razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo in |
|
|
|turizem, ter druge dejavnosti, ob pogojih: |
|
|
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|
|
|površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z |
|
|
|zadostnimi parkirnimi površinami; |
|
|
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|
|
|– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na|
|
|
|bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih |
|
|
|emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri SSv |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot pri SSv, poleg tega pa |
|
|
|še: |
|
|
|Zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj imajo |
|
|
|objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov (npr. |
|
|
|kapela) lasten arhitekturni izraz. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: kot pri SSv |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(6) Podrobnejši PIP
za podeželska naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami (SKs): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SKs – površine podeželskega naselja s kmetijami in |
|
|
|stanovanjskimi hišami |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim|
|
|
|dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine podeželskega|
|
|
|naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi in |
|
|
|drugimi dovoljenimi dejavnostmi in bivanju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: SKs – površine podeželskega naselja, |
|
|
|mešano kmetije in stanovanjske hiše: stanovanjske stavbe, |
|
|
|kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd., tudi |
|
|
|spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja in objekti, |
|
|
|namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,40 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |0,50 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Poleg bivanja in kmetijstva so |
|
|
|dovoljene tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na |
|
|
|kmetiji oziroma na podeželju, trgovina ter storitvene |
|
|
|dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina |
|
|
|prostorov za dejavnost do 120 m2), ki ne generirajo večjega |
|
|
|tovornega niti večjega osebnega prometa in hrupa, če so |
|
|
|izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|
|
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z |
|
|
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta - |
|
|
|stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; |
|
|
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; |
|
|
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|
|
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|
|
|na obstoječe obremenitve; |
|
|
|– urbanistična oziroma prostorska in okoljska utemeljitev, ki |
|
|
|je obvezna za vse dejavnosti razen bivanja. |
|
|
|Dovoljene so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da je |
|
|
|nova namembnost v skladu z namensko rabo območja. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: : kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri SSs. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|a) Stanovanjske stavbe: |
|
|
|Lokacija: |
|
|
|– vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni |
|
|
|določena v kartografskem delu, se povzame iz stanja na terenu. |
|
|
|Glavno fasado se postavi ob javni prostor naselja. |
|
|
|Gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima |
|
|
|stranicama je od 1:1,3 do 1:2,0, najdaljša stranica meri do |
|
|
|največ 16,00 m; |
|
|
|– dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni |
|
|
|tloris, lahko tudi v L obliki; |
|
|
|– višinski gabarit v naseljih oziroma delih naselij z mešano in|
|
|
|suburbano tipologijo: dovoljena etažnost K+P, K+P+M, P+1, |
|
|
|kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe. Na nagnjenem terenu |
|
|
|mora biti klet vsaj delno vkopana. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– dovoljene so simetrične dvokapne strehe, smer slemena je |
|
|
|vzporedna z daljšo stranico objekta; |
|
|
|– naklon streh je od 35° do 45°. Izven območij strnjenih |
|
|
|tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi enokapne in ravne|
|
|
|strehe z nižjim naklonom. Dovoljeno je kombiniranje dvokapnih |
|
|
|streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih |
|
|
|teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd.; |
|
|
|– dovoljeni so strešna okna in čopi na strmih strehah, kjer so |
|
|
|prevladujoči; |
|
|
|– frčade so dovoljene na strmih strehah, ki imajo naklon več |
|
|
|kot 30 stopinj. Odprtine in strehe vseh frčad na eni strehi se |
|
|
|oblikujejo enako; |
|
|
|– na strešinah, razen na starih objektih tradicionalne |
|
|
|tipologije, je dovoljena namestitev sončnih sprejemnikov, |
|
|
|vendar ti ne smejo segati nad sleme strehe in se postavljajo na|
|
|
|manj izpostavljeno strešino, ki ne leži ob gradbeni liniji; |
|
|
|– kritina je opečna oziroma glede na prevladujoč tip kritine v |
|
|
|naselju lahko tudi v sivi in temni sivi barvi. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|
|
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|
|
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s kakovostnimi oziroma |
|
|
|prevladujočimi obstoječimi objekti. S prizidki se zagotovi |
|
|
|skladnost celotne podobe objekta; |
|
|
|– na območjih urbane in suburbane tipologije gradnje se dovoli |
|
|
|sodobne oblikovne pristope (enostavnejše členitve fasad, |
|
|
|uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), |
|
|
|posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; |
|
|
|– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom. Pri |
|
|
|lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso |
|
|
|dovoljena. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|b) Gospodarske stavbe: |
|
|
|Lokacija in gabariti: |
|
|
|– vzporedno ali pravokotno na stanovanjski objekt, pri čemer so|
|
|
|možna odstopanja v primeru, da je zaradi nagiba terena ali lege|
|
|
|GJI to nemogoče; |
|
|
|– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali okoli |
|
|
|dvorišč, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za|
|
|
|vrstni tip organizacije dvorišča; |
|
|
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med |
|
|
|osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2, največ dolžine 16 m; |
|
|
|– višinski gabarit: (K)+P ali P+1, vendar ne višji od |
|
|
|stanovanjskega objekta. Pri določanju višine stavb se poleg |
|
|
|predpisanih dovoljenih višin upošteva tudi vertikalni gabarit |
|
|
|kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, |
|
|
|da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja (da niso višje,|
|
|
|lahko pa so nižje); kolenčni zid, razen na tradicionalno |
|
|
|zasnovanih objektih je do največ 0,80 m; |
|
|
|– izjemoma se dovolijo objekti večjih tlorisnih gabaritov, ko |
|
|
|je to nujno zaradi funkcioniranja kmetije ali tradicionalne |
|
|
|zasnove, kadar objekt ni vidno izpostavljen in se ne povečajo |
|
|
|vplivi na bivalno okolje oziroma jih je možno ustrezno omiliti |
|
|
|(predvsem sodobne tehnologije reje, pa tudi omilitve z |
|
|
|vegetacijo, ograjami ipd.). Dovoljena so tudi odstopanja, če so|
|
|
|potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve |
|
|
|zahtevam nove zakonodaje, ki morajo biti posebej utemeljena na |
|
|
|podlagi strokovnih prostorskih preveritev kot priloga k |
|
|
|projektni dokumentaciji. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– dovoljene so klasične dvokapne strehe z naklonom skladnim s |
|
|
|stanovanjskim objektom oziroma tradicionalno tipologijo; |
|
|
|– smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta; |
|
|
|– čopi so dovoljeni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; |
|
|
|– na strešinah, ki imajo naklon več kot 30 stopinj so dovoljene|
|
|
|enokapne frčade za vnašanje sena in namestitev sončnih |
|
|
|sprejemnikov, razen na starih objektih tradicionalne |
|
|
|tipologije, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; |
|
|
|– kritina je enaka kritini na celotnem gospodarstvu; |
|
|
|– na območjih suburbane gradnje so pri objektih večjih |
|
|
|tlorisnih gabaritov so dovoljene ravne, enokapne ali dvokapne |
|
|
|strehe nizkih naklonov do 10 stopinj. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|
|
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|
|
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi |
|
|
|gospodarskimi objekti. S prizidki se zagotovi skladnost celotne|
|
|
|podobe objekta; |
|
|
|– dovoli tradicionalno oblikovanje in uporaba materialov; |
|
|
|– zatrepi gospodarskih objektov se obijejo s širokimi |
|
|
|vertikalno postavljenimi deskami oziroma v temnejši fasadni |
|
|
|barvi; |
|
|
|– pri lesenih fasadah se uporablja rezan les; polkrožna bruna |
|
|
|se ne dovolijo. |
|
|
|c) Druge stavbe: |
|
|
|Druge stavbe za dejavnosti (razen rastlinjakov, zimskih vrtov |
|
|
|ipd.) so po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju|
|
|
|streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in gospodarskimi |
|
|
|objekti. Za objekte večjih dimenzij se upoštevajo pogoji za |
|
|
|gospodarske objekte, za objekte manjših dimenzij pa za |
|
|
|stanovanjske. Pri drugih objektih na gradbeni parceli |
|
|
|(nadstreški, garaže, pergole, zimski vrtovi, ipd.), so |
|
|
|dovoljene ravne, enokapne ali dvokapne strehe nizkih naklonov |
|
|
|do 10 stopinj. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(7) Podrobnejši PIP
za območja kmetij (SKk): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SKk – območja kmetij |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim|
|
|
|dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine podeželskega|
|
|
|naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi |
|
|
|dejavnostmi in bivanju, območje kmetij izven naselij. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: SKk – območja kmetij: stanovanjska |
|
|
|stavba v okviru kmetije, kmetijski objekti: hlevi, kašče, |
|
|
|skednji, kozolci in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim |
|
|
|na kmetiji ipd. |
|
|
+-----------------------+---------------------------------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,40, dovolijo se |
|
|
|parceli: |odstopanja (do največ 50 %) na območju |
|
|
| |kmetij, kjer je tako strnjena gradnja |
|
|
| |tradicionalna. |
|
|
| +---------------------------------------+
|
|
| |FI: največ 0,50 |
|
|
+-----------------------+---------------------------------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti : kot pri SKs, pri čemer so trgovina, |
|
|
|storitve, gostinstvo, poslovne in podobne dejavnosti omejene s |
|
|
|površino prostorov do 80 m2 (za turizem na kmetiji in |
|
|
|dopolnilne dejavnosti so površine lahko večje). |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot pri SKs, poleg tega še: |
|
|
|objekti v okviru kmetije so oblikovno poenoteni (enotna |
|
|
|kritina, kompatibilne barve fasad idr.). Na robovih območij |
|
|
|proti kmetijskim površinam se zasadi avtohtono drevje in sadno |
|
|
|drevje na visokih podlagah. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(8) Podrobnejši PIP
za površine počitniških hiš (SP): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|SP – površine počitniških hiš |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena|
|
|
|občasnemu bivanju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: SP – površine počitniških |
|
|
|hiš |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: |
|
|
|Enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči objekti|
|
|
|v okviru počitniškega naselja. |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,25 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |0,40 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Občasno bivanje, ne dovoli se stalno |
|
|
|bivanje. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski |
|
|
|objekti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri SSs |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: v naseljih s tradicionalno |
|
|
|tipologijo objektov se objekte prenavlja in gradi po vzoru |
|
|
|tradicionalne tipologije. |
|
|
|a) Počitniške stavbe: |
|
|
|Gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (od 6,00 m do |
|
|
|največ 8.00 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je od |
|
|
|1:1,5 do 1:2,0, s tem, da meri najdaljša stranica največ 15,00 |
|
|
|m; |
|
|
|– višinski gabarit: na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj |
|
|
|delno vkopana, višina objekta je lahko največ (K)+P. Na ravnem |
|
|
|terenu mora biti klet popolnoma vkopana, dovoljuje se gabarit |
|
|
|(K)+P+M. Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih |
|
|
|dovoljenih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega |
|
|
|oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe|
|
|
|ne izstopajo iz silhuete naselja (da niso višje) in da ustrezno|
|
|
|izkoriščajo terenske danosti; |
|
|
|– kolenčni zid je največ 0,60 m. |
|
|
|Streha: kot pri SKs |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, |
|
|
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
|
|
|drugih fasadnih elementov se uskladi z obstoječimi oziroma |
|
|
|tradicionalnimi objekti; |
|
|
|– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine|
|
|
|so pokončne oblike. |
|
|
|b) Druge stavbe: |
|
|
|Vsi drugi objekti na gradbeni parceli in pomožni objekti se |
|
|
|uskladijo z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad, |
|
|
|vendar so manjši in nižji od nje. |
|
|
|Nadstreški se dovolijo le v obliki pergole. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
102. člen |
|
(podrobnejši PIP za
območja centralnih dejavnosti) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za osrednja območja centralnih dejavnosti - jedro naselij (CU): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|CU – osrednja območja centralnih dejavnosti - jedro naselij |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: C |
|
|
|OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI v jedrih naselij, ki so namenjena|
|
|
|oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: CU |
|
|
|Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za |
|
|
|prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, |
|
|
|socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, |
|
|
|verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave |
|
|
|Objekti v nizu ali prostostoječe hiše, objekti srednje |
|
|
|velikosti (predvsem javnega značaja). |
|
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ in Fi: obstoječe, dovoljeno je |
|
|
|parceli: |minimalno povečanje v skladu z |
|
|
| |drugimi določili tega odloka |
|
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Poleg bivanja so dovoljene dejavnosti: |
|
|
|trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, turizem, poslovne |
|
|
|dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo, |
|
|
|socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, verske, rekreacijske, |
|
|
|športne dejavnosti in druge podobne dejavnosti. |
|
|
|Pri starih stanovanjskih stavbah, ki so bile v celoti |
|
|
|spremenjene v poslovno ali drugo namembnost, je ob prenovi |
|
|
|obvezno vzpostaviti najmanj eno stanovanje, če to omogoča |
|
|
|velikost objekta. |
|
|
|Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih |
|
|
|objektov je dovoljena pod pogojem, da se v objektu ohranja vsaj|
|
|
|eno stanovanje (ki naj ne bo v pritličju) in v skladu z |
|
|
|dovoljenimi dejavnostmi v okviru določene PNR. |
|
|
|Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske |
|
|
|namene. |
|
|
|V primerih, ko je v stavbi poslovna in stanovanjska raba, se |
|
|
|stanovanjska raba vedno umešča v isto ali višjo etažo objekta |
|
|
|kot poslovna dejavnost. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri SSs, velja pa še NEO so dovoljeni |
|
|
|le za potrebe stanovanjskih hiš. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje |
|
|
|Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, |
|
|
|vzdrževanje objektov. |
|
|
|Odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši |
|
|
|stavbni red, če je odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI |
|
|
|oziroma urejanja javnih površin in če se z novogradnjo |
|
|
|nadomesti obstoječ nekakovosten objekt. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje |
|
|
|8.1 Gabariti |
|
|
|– na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek |
|
|
|obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri |
|
|
|določanju višine novega slemena se obvezno upošteva silhueto |
|
|
|naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celotne podobe |
|
|
|jedra; |
|
|
|– pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in razmerja |
|
|
|istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka; |
|
|
|– v celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih |
|
|
|dominant v prostoru. |
|
|
|8.2 Streha |
|
|
|– streha je v naklonu 38–49 stopinj, kritina pa opečni zareznik|
|
|
|ali bobrovec. Dovoljena je bakrena ali druga ustrezna barvna |
|
|
|pločevina za prekrivanje nizkih naklonov frčad ipd.; |
|
|
|– pri določanju naklona in kritine strehe ter smeri slemena se |
|
|
|upoštevajo obstoječi kakovostni objekti na območju EUP; |
|
|
|– na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah |
|
|
|objektov (primer: cerkev, sodišče) je dovoljen drugačen naklon |
|
|
|strehe in kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.|
|
|
|8.3 Oblikovanje fasad, materiali |
|
|
|Pri obdelavi fasad historičnih objektov se uporablja izvorne |
|
|
|materiale, pri eventualnih novih fasadah pa materiale, ki so |
|
|
|skladni z okolico (po možnosti avtohtona gradiva: belokranjski |
|
|
|kamen, apneni ometi). Ohranja se obstoječe dekorativne |
|
|
|elemente, če ti niso prisotni, se fasado ustrezno oblikuje v |
|
|
|sodobnem duhu, v skladu z objekti znotraj EUP. Novi materiali |
|
|
|(les, jeklo, steklo in umetni kamen) ne smejo predstavljati |
|
|
|prevladujočega elementa na fasadi. |
|
|
|Fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu s smernicami |
|
|
|službe za varstvo kulturne dediščine in tako, da se ohranijo |
|
|
|fasadna členitev, razmestitev in velikost odprtin ter barve in |
|
|
|materiali. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: Za vse večje posege v območju jedra |
|
|
|je treba pridobiti celovite strokovne rešitve v variantah |
|
|
|oziroma z javnimi natečaji. Drugi pogoji: |
|
|
|– urbana oprema je predmet posebnega izbora na podlagi kataloga|
|
|
|mestne opreme; pri postavitvi in oblikovanju se upoštevajo |
|
|
|urbanistično arhitektonske in krajinske značilnosti prostora; |
|
|
|– namestitev zabojnikov za odpadke na za to označena mesta ne |
|
|
|sme razvrednotiti spomeniško-varstvenih in drugih kvalitet |
|
|
|prostora; |
|
|
|– dovoljeni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, |
|
|
|oblikovani skladno s stavbo, na katero so nameščeni. Minimalna |
|
|
|svetla višina do izveskov oziroma senčnikov, ki segajo v ulični|
|
|
|prostor je 2,50 m, širina pa ne sme presegati polovice širine |
|
|
|pločnika; |
|
|
|– plakatiranje je dovoljeno na posebnih, za ta namen |
|
|
|oblikovanih stebrih in panojih ter na posebej rezerviranih |
|
|
|mestih. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za območja centralnih dejavnosti (CD): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: C Območja centralnih dejavnosti, ki so|
|
|
|namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter |
|
|
|bivanju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: CD – druga območja |
|
|
|centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, z |
|
|
|manjšim deležem stanovanj. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |2,0 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti |
|
|
|Poleg bivanja so dovoljene tudi dejavnosti: trgovina ter |
|
|
|storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne |
|
|
|dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo |
|
|
|in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
|
|
|športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti, ki nimajo |
|
|
|škodljivih posledic na bivalno okolje. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: nestanovanjske stavbe, v katerih so |
|
|
|dopustni stanovanjski deli, gradbeno inženirski objekti ter |
|
|
|otroška in druga javna igrišča, večnamenska igrišča za športe |
|
|
|na prostem, trgi, zelenice. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: |
|
|
|Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, |
|
|
|vzdrževanje in odstranitev objektov. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|Lokacija in gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: niso poenoteno predpisani, vendar pa se |
|
|
|pri njihovem določanju še posebej upošteva splošna določila |
|
|
|tega odloka glede velikosti in oblikovanja objektov in se s |
|
|
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagodi pogojem, ki |
|
|
|veljajo za območja, na katere mejijo območja CD, posebej če |
|
|
|mejijo na stanovanjska območja (glej relevantne preglednice |
|
|
|SSs, SSn, SSv, SBv, SKs, SKk in SP); |
|
|
|– v mestnem prostoru se dovoli združevanje objektov v nize, |
|
|
|kareje; |
|
|
|– pri umeščanju teh stavb v prostor se upošteva gradbene linije|
|
|
|ob javnem mestnem prostoru, vertikalni gabarit kakovostnega |
|
|
|oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe|
|
|
|ne izstopajo (navzgor ali navzdol) iz silhuete območja. To ne |
|
|
|velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki|
|
|
|oziroma na območjih, za katere je s posebnimi PIP to posebej |
|
|
|določeno. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in |
|
|
|večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih in višinskih |
|
|
|gabaritov; |
|
|
|– dovoljeno je kombiniranje dvo in večkapnih ter enokapnih |
|
|
|streh z ravnimi strehami; |
|
|
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd. Frčade|
|
|
|so dovoljene na strmih strehah, ki imajo naklon več kot 30 |
|
|
|stopinj; |
|
|
|– dovoljena je namestitev sončnih sprejemnikov tako, da ne |
|
|
|segajo nad sleme strehe; |
|
|
|– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni in |
|
|
|temno rjavi barvi, usklajeno s prevladujočo v območju. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter |
|
|
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov |
|
|
|naj bodo enostavni in poenoteni na celi fasadi, nizu, kareju |
|
|
|oziroma območju; |
|
|
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve |
|
|
|fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
|
|
|materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov |
|
|
|ipd.); |
|
|
|– glavni vhod v javno stavbo se, če stoji ob pomembnem mestnem |
|
|
|prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Tako fasado objekta se |
|
|
|oblikuje mestotvorno. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja se parkovne, športne ali |
|
|
|druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 15 % območja. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa ter zdravstva
(CDi, CDz): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. CDz –|
|
|
|območja zdravstva |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDi – dejavnosti |
|
|
|izobraževanja, vzgoje in športa |
|
|
|CDz – zdravstvo |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |1,0 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti |
|
|
|Izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, |
|
|
|razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa |
|
|
|tudi kompatibilne spremljajoče dejavnost kot trgovina ter |
|
|
|storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, za potrebe |
|
|
|osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski|
|
|
|objekti ter otroška in druga javna igrišča, večnamenska igrišča|
|
|
|za športe na prostem, trgi, zelenice. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot pri CD, poleg tega pa |
|
|
|velja še: |
|
|
|– območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno, kot posebni |
|
|
|poudarki v prostoru in točke identifikacije; |
|
|
|– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je |
|
|
|obvezna pridobitev rešitev z javnim urbanistično-arhitekturnim |
|
|
|natečajem oziroma pridobitev rešitev z izdelavo variantnih |
|
|
|rešitev. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja se parkovne površine, ki |
|
|
|zavzemajo najmanj 20 % območja. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(4) Podrobnejši PIP
za območja kulturnih dejavnosti, javne uprave ter za gasilski dom (CDk): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|CDk – območja kulturnih dejavnosti, javne uprava in gasilskih |
|
|
|domov |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDk – kulturna dejavnost, |
|
|
|javna uprava, gasilski dom |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |1,50 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti |
|
|
|Dejavnosti javne uprave, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in|
|
|
|športne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovina ter |
|
|
|storitvene dejavnosti in druge podobne dejavnosti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri CDi |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot pri CD, poleg tega pa |
|
|
|še: |
|
|
|– območja oziroma objekti za kulturo in upravo se oblikujejo |
|
|
|prepoznavno; |
|
|
|– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je |
|
|
|obvezna pridobitev rešitev z javnim urbanistično-arhitekturnim |
|
|
|natečajem oziroma pridobitev strokovne rešitve z izdelavo |
|
|
|variantnih rešitev. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: kot pri CDi. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(5) Podrobnejši PIP
za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDv – verski objekti s |
|
|
|pripadajočimi ureditvami |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,30 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |0,70 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Dejavnosti verskih organizacij ter |
|
|
|spremljajoče dejavnosti in bivanje. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot pri CD, poleg tega pa |
|
|
|še: |
|
|
|– za verske objekte smiselno veljajo določila za CDi, s |
|
|
|posebnim poudarkom na pogojih v zvezi z varstvom kulturne |
|
|
|dediščine; |
|
|
|– za stanovanjske objekte veljajo določila SSs. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: kot pri CDi, velja pa še: upoštevajo |
|
|
|se predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja |
|
|
|okolja. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(6) Podrobnejši PIP
za območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih
dejavnosti in manjše obrti (CDo): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, |
|
|
|gostinskih dejavnosti in manjša obrt |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDo – trgovske, oskrbne, |
|
|
|poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |2,0 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Trgovina ter storitvene dejavnosti, |
|
|
|gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne |
|
|
|uprave, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne |
|
|
|dejavnosti ter druge dejavnosti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: na območju mesta Črnomelj |
|
|
|kot pri CD, na območju preostalih naselij pa je obvezna |
|
|
|uskladitev gabaritov z objekti na stičnih območjih. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: kot pri Cdi, velja pa še: dovoljena |
|
|
|je postavitev baznih postaj mobilne telefonije. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
103. člen |
|
(podrobnejši PIP za
območja proizvodnih dejavnosti) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za območja za industrijo (IP): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|IP – površine za industrijo |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih dejavnosti, ki|
|
|
|so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in |
|
|
|spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: IP – površine za |
|
|
|industrijo |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |1,00 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Predelovalne (proizvodne in druge) |
|
|
|dejavnosti, oskrba z energijo, trgovina ter storitvene |
|
|
|dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in turizem, |
|
|
|poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
|
|
|športne dejavnosti ter druge dejavnosti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno |
|
|
|inženirski objekti |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: Gradnje novih objektov, dozidave in |
|
|
|nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev objektov.|
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|Lokacija in gabariti: |
|
|
|– poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti |
|
|
|se organizirajo ob javnem prostoru in so vidno ter simbolno |
|
|
|ločene od proizvodnega dela. Po merilu, gostoti, oblikovanju in|
|
|
|rastru javnih komunikacij so usklajeni s preostalo pozidavo |
|
|
|širšega prostora. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti |
|
|
|kompleksov; |
|
|
|– tlorisni gabariti: niso predpisani oziroma se upoštevajo |
|
|
|določila za posamezno EUP; |
|
|
|– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; |
|
|
|– višinski gabariti: pri umeščanju objektov v prostor se |
|
|
|upošteva vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega|
|
|
|tipa obstoječih objektov, nove stavbe ne smejo izstopati iz |
|
|
|silhuete območja. To ne velja za stavbe, ki so zaradi |
|
|
|funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi|
|
|
|ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno |
|
|
|oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije; |
|
|
|– objekti v ozadju kompleksa so nižji od glavnih stavb (ob |
|
|
|javnem prostoru). Dovoljene so izjeme zaradi funkcionalnih |
|
|
|zahtev dejavnosti; |
|
|
|– objekti in ureditve se prilagajajo reliefu v skladu s |
|
|
|splošnimi pogoji tega odloka. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– strehe, razen na upravnih objektih ipd., so v enem kompleksu |
|
|
|poenotene; |
|
|
|– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne, shed strehe,|
|
|
|lahko pa tudi polkrožne in enokapne strehe nižjega naklona; |
|
|
|– dovoljena je namestitev sončnih sprejemnikov; |
|
|
|– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno |
|
|
|rjavi ali temno zeleni barvi. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje |
|
|
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in |
|
|
|poenoteni na celotni fasadi, nizu, kareju oziroma območju; |
|
|
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve |
|
|
|fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih |
|
|
|materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); |
|
|
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se |
|
|
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim |
|
|
|oblikovanjem se zagotavljajo kakovostni ambienti. |
|
|
|Dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških |
|
|
|zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja se parkovne ali druge |
|
|
|zelene površine, ki zavzemajo najmanj 10 % območja. Spodbuja se|
|
|
|vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna |
|
|
|gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih |
|
|
|virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za |
|
|
|kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. Parcelna mreža |
|
|
|in shema pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki |
|
|
|razmeroma pravilne (po možnosti) ortogonalne mreže, ki se |
|
|
|prilagodi obstoječim reliefnim posebnostim in omrežju cest. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za gospodarske cone (IG): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|IG – gospodarske cone |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih dejavnosti, ki|
|
|
|so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter|
|
|
|spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: IG – gospodarske cone |
|
|
|Več funkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, |
|
|
|skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in |
|
|
|spremljajočim dejavnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |1,00 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: kot pri IP |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri IP |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri IP |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot IP, ob tem pa se |
|
|
|upošteva še naslednje pogoje: |
|
|
|– na območju gospodarske cone se urejajo oblikovno poenoteni |
|
|
|sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih |
|
|
|in storitvenih objektov; |
|
|
|– omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, kolesarskih |
|
|
|stez, lahko z drevoredi in urbano opremo) mora biti enostavno |
|
|
|in čitljivo, na smiselnih mestih opremljeno z javnimi odprtimi |
|
|
|prostori in dobro označeno; |
|
|
|– parcelna mreža in shema pozidave na območju urejanja se |
|
|
|zasnujejo v obliki razmeroma pravilne (po možnosti) ortogonalne|
|
|
|mreže, ki se prilagodi obstoječim reliefnim posebnostim. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: kot pri IP. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za kmetijsko proizvodnjo (IK): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih dejavnosti – |
|
|
|kmetijska proizvodnja |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: IK – površine z objekti za|
|
|
|kmetijsko proizvodnjo |
|
|
|Kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo |
|
|
|živali (objekti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice |
|
|
|ipd.) ter žage, kot dopolnitev kmetijski dejavnosti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,50 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |1,00 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti: Kmetijstvo ter dejavnosti, ki so vezane|
|
|
|na kmetijstvo: proizvodne (predelovalne) dejavnosti, žage |
|
|
|(razrez lesa), trgovina, storitvene dejavnosti, promet in |
|
|
|skladiščenje. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: nestanovanjski objekti, od tega kmetijske |
|
|
|stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali (objekti|
|
|
|v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice ipd.), žage |
|
|
|(sušilnice, decimirnice, pokrita in odprta skladišča, |
|
|
|kotlovnice za kogeneracijo na lesno biomaso, silosi za |
|
|
|žagovino, proizvodni objekti ipd.) in gradbeno inženirski |
|
|
|objekti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri IP |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: odstopanja od splošnih |
|
|
|pogojev tega odloka glede velikosti in oblikovanja objektov so |
|
|
|dovoljena v primeru tehnoloških zahtev. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
104. člen |
|
(podrobnejši PIP za
območja posebnih dejavnosti) |
|
Podrobnejši PIP za
območja za turizem (BT): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|BT – površine za turizem |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: B – posebna območja, ki so namenjena |
|
|
|posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, sejmišča in |
|
|
|prireditveni prostori, športni centri in podobno. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: BT – površine za turizem, |
|
|
|ki se namenjajo |
|
|
|gostinskim objektom, hotelom, bungalovom, apartmajem in drugim |
|
|
|objektom za nastanitev ter drugim objektom za potrebe turizma v|
|
|
|povezavi z oddihom, športom in rekreacijo (kamp, šotorišče, |
|
|
|taborni prostor, planinski, lovski, gozdarski dom, mlin idr.) |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,30 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |1,5 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dovoljene dejavnosti |
|
|
|Bivanje, gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti kot |
|
|
|npr. trgovina ter storitvene dejavnosti, kulturne, razvedrilne,|
|
|
|rekreacijske, športne dejavnosti, ipd. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dovoljeni objekti: kot pri SSs, poleg tega pa še objekti za |
|
|
|rekreacijo in prosti čas, avtokamp ipd. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dovoljene gradnje: kot pri CD |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|Gabariti: |
|
|
|– tlorisni gabariti: niso poenoteno predpisani, upoštevajo se |
|
|
|splošna določila tega odloka. S tlorisnimi in vertikalnimi |
|
|
|gabariti se vsi posegi prilagodijo pogojem, ki veljajo za |
|
|
|sosednja območja, še posebej, če so to stanovanjska območja |
|
|
|(glej preglednice SSs, SSn, SSv, SBv, SKs, SKk in SP) in |
|
|
|območja tradicionalne tipologije; |
|
|
|– objekti namenjeni turizmu se lahko združujejo v večje ali |
|
|
|manjše turistične komplekse. Izražajo jasno strukturo in |
|
|
|razmerja med večjimi osrednjimi stavbami (hotel ali upravno |
|
|
|administrativni objekt, lahko tudi športni objekt ali objekt za|
|
|
|druge podobne dejavnosti) ter ostalimi manjšimi enotami |
|
|
|(bungalovi, apartmaji ipd.); |
|
|
|– pri vseh objektih in ureditvah (tako pri posameznih objektih |
|
|
|kot pri večjih kompleksih) so dovoljena tudi večja odstopanja; |
|
|
|– tudi objekti v ruralnem prostoru so lahko sodobno |
|
|
|arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in |
|
|
|prepoznaven poudarek v prostoru. |
|
|
|Streha: |
|
|
|– dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi |
|
|
|objekti v širšem javnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in |
|
|
|novosti, če se s tem doseže novo urbanistično - arhitekturno |
|
|
|kakovost; |
|
|
|– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko|
|
|
|pa tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona; |
|
|
|– kritina je opečna, dovoljena je tudi siva, temno siva in |
|
|
|temno rjava barva, usklajeno s kakovostnimi oziroma |
|
|
|prevladujočimi objekti v območju. Kritina ne sme biti trapezna |
|
|
|ali valovita pločevina; |
|
|
|– dovoljeni so: strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma |
|
|
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z |
|
|
|enakim naklonom kot osnovna streha. Odprtine in strehe vseh |
|
|
|frčad na eni strehi se oblikujejo enako, v primeru |
|
|
|tradicionalno oblikovanih objektov se jih locira nad vhodom v |
|
|
|objekt. Frčade so dovoljene na strmih strehah, ki imajo naklon |
|
|
|več kot 30 stopinj. |
|
|
|Fasade: |
|
|
|– horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje |
|
|
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in |
|
|
|poenoteno na celotni fasadi oziroma na vseh objektih v |
|
|
|kompleksu; |
|
|
|– dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških |
|
|
|zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje. |
|
|
|Pri gabaritih in oblikovanju posameznih dislociranih objektov |
|
|
|(lovski, gozdarski ipd. domovi), ki se urejajo izven večjih |
|
|
|turističnih kompleksov, se upoštevajo pogoji za območje SKs. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja se parkovne, športne ali |
|
|
|druge zelene površine s površino najmanj 20 % območja. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
105. člen |
|
(podrobnejši PIP za
zelene površine) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Površine za rekreacijo in šport, namenjene |
|
|
|preživljanju prostega časa na prostem, predvsem rekreaciji in |
|
|
|športu. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dopustna stopnja izkoriščenosti za gradnjo |
|
|
|Gradbeno parcelo objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in |
|
|
|športne površine (ZS) je dovoljeno pozidati v razmerje 80 % |
|
|
|pozidanih : 20 % nepozidanih površin gradbene parcele. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljeni objekti: |
|
|
|– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno |
|
|
|z nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite, |
|
|
|klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami;|
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|– zabaviščni parki; |
|
|
|– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in |
|
|
|športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše |
|
|
|okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in |
|
|
|zaposlenim v območju, površina prostorov za dejavnost pa je do |
|
|
|60 m2; |
|
|
|– nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti. |
|
|
|Na območjih niso dovoljene spremljajoče rabe, ki zahtevajo |
|
|
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti |
|
|
|zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in|
|
|
|javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko |
|
|
|uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga |
|
|
|je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti|
|
|
|in sanirati brežine brez večjih zemeljskih del. Dovoljeni so |
|
|
|ureditve in objekti za oddih, športne in rekreacijske |
|
|
|dejavnosti in NEO, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega|
|
|
|odloka. Dovoljeni so tudi čolnarna in dostop do vode, začasni |
|
|
|objekti kot so paviljoni in stojnice, ureditve počivališč z |
|
|
|urbano opremo (npr. klopi, koši za smeti, označitve, |
|
|
|informativne table, igrala ipd.) ter postavitev objektov in |
|
|
|naprav za opazovanje narave. Dovoljena je gradnja objektov in |
|
|
|naprav GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Če |
|
|
|je območje v sklopu naselja in je gradbena parcela dovolj |
|
|
|velika, so dovoljeni tudi gostinski in podobni objekti, če |
|
|
|površina teh objektov ne presega 60 m2. Na poplavnih območjih |
|
|
|objekti niso dovoljeni. Izjema so začasni objekti, kot so |
|
|
|pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in |
|
|
|naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dovoljeni|
|
|
|objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Dovoljene gradnje in druga dela |
|
|
|Na območjih niso dovoljene spremljajoče rabe, ki zahtevajo |
|
|
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti večja |
|
|
|zemeljska dela, trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in |
|
|
|javne dostopnosti. |
|
|
|Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem|
|
|
|prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti |
|
|
|(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez|
|
|
|večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege,|
|
|
|se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini |
|
|
|stanovanjskih sosesk so dovoljene tudi trim steze, sprehajalne |
|
|
|peš poti, konjeniške poti, kolesarske poti, učne poti. Gradnja |
|
|
|baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za |
|
|
|brezžični prenos signalov ni dovoljena razen na obstoječih |
|
|
|objektih pod pogojem, da niso vizualno izpostavljene. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|5 Drugi pogoji: Ureditve, objekti, naprave in ograje se na |
|
|
|celotnem kompleksu oblikovno poenotijo ter smiselno uskladijo z|
|
|
|zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za površine za oddih in rekreacijo ob Kolpi (ZSk): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|ZSk – površine za oddih in rekreacijo ob Kolpi |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Površine za rekreacijo in šport, namenjene |
|
|
|preživljanju prostega časa na prostem v obvodnem prostoru |
|
|
|Kolpe, predvsem kopanju v naravi in dostopom do vode. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: Dovoljeni so ureditve in objekti za oddih,|
|
|
|športne in rekreacijske dejavnosti in NEO, ki so navedeni v |
|
|
|preglednicah v prilogi tega odloka, čolnarna, počivališča z |
|
|
|urbano opremo (npr. klopi, koši za smeti, označitve, |
|
|
|informativne table, igrala ipd., ki naj bodo praviloma iz |
|
|
|naravnih materialov (les, kamen), postavitev objektov in naprav|
|
|
|za opazovanje narave, razen če PIP za EUP določa drugače. |
|
|
|Dovoljena je gradnja objektov in naprav GJI in gradnja drugih |
|
|
|gradbeno-inženirskih objektov, Na poplavnih območjih objekti |
|
|
|niso dovoljeni. Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi|
|
|
|in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno |
|
|
|soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dovoljeni objekti v |
|
|
|skladu z vodnim soglasjem. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: ureditev tabornih prostorov |
|
|
|in šotorišč z mobilnimi ali stalnimi sanitarnimi enotami ter |
|
|
|lesenimi zasloni, dostopov do vode, vstopno izstopnih mest za |
|
|
|plovbo, začasnih travnatih parkirišč, postavitev ekoloških |
|
|
|otokov, razen če PIP za EUP določa drugače. Dovoljeno je |
|
|
|urejanje peš poti, konjeniških in kolesarskih poti – po trasah |
|
|
|obstoječih poti. Na poplavnih območjih taborni prostori in |
|
|
|šotorišča ter ekološki otoki niso dovoljeni. Na priobalnih |
|
|
|zemljiščih so dovoljeni gradnje in druga dela v skladu z vodnim|
|
|
|soglasjem. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji: Morfologija obrežnega prostora in vegetacija se|
|
|
|v čim večji meri ohranjata. Nasipavanje terena in poseganje v |
|
|
|spremembo reliefa za potrebe ureditev površin za oddih ni |
|
|
|dovoljeno. Parkirišča, ki zahtevajo stalne ureditve se ne |
|
|
|urejajo. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|
|
|objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena. V največji |
|
|
|meri se ohrani vsa obstoječa obvodna drevesa in ostala |
|
|
|vegetacija ob reki, v območju posega v prostor se zagotovi |
|
|
|strokovna sanacija dreves. Razsvetljava se zasnuje ob uporabi |
|
|
|navzdol usmerjenih svetil s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Vse|
|
|
|posege je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo narave |
|
|
|in upravljanje z vodami. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za parke (ZP): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|ZP – parki |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba |
|
|
|Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so |
|
|
|namenjeni preživljanju prostega časa. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti |
|
|
|Poleg NEO so dovoljeni še: paviljoni, stojnice, ureditev |
|
|
|počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje |
|
|
|narave ter druge primerne urbane opreme. Če služijo dejavnostim|
|
|
|v okviru preživljanja prostega časa, so dovoljeni tudi: |
|
|
|gostilne in točilnice, sanitarni prostori, ki služijo |
|
|
|obiskovalcem in zaposlenim na območju, če površina prostorov za|
|
|
|dejavnost do 40 m2. Dovoljena je gradnja GJI. Dovoljena je tudi|
|
|
|gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Na poplavnih |
|
|
|območjih objekti niso dovoljeni. Izjema so začasni objekti, kot|
|
|
|so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in |
|
|
|naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dovoljeni|
|
|
|objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela kot pri ZS |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji: kot pri ZS |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(4) Podrobnejši PIP
za druge urejene zelene površine (ZD): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo |
|
|
|funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene |
|
|
|bariere). |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: |
|
|
|Poleg NEO so dovoljeni še: ureditev informacijskih točk z |
|
|
|urbano opremo (informativne table, počivališča s klopmi, koši |
|
|
|za smeti, varovalne ograje in podobno) ter postavitev objektov |
|
|
|in naprav za opazovanje narave. Dovoljena je gradnja GJI. |
|
|
|Dovoljena je tudi gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov.|
|
|
|Na poplavnih območjih objekti niso dovoljeni. Izjema so začasni|
|
|
|objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi|
|
|
|vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so |
|
|
|dovoljeni objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Drugi pogoji: kot pri ZS |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(5) Podrobnejši PIP
za pokopališča (ZK): |
|
|
|
|ZK – pokopališča |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Površine za pokopališča so namenjene za |
|
|
|pokopališča in spremljajoče objekte |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: |
|
|
|pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke|
|
|
|stavbe in spremljajoči servisni objekti. |
|
|
|Dovoljeni so NEO, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega |
|
|
|odloka, poleg tega pa še ureditev počivališč, stojnice ter |
|
|
|druga primerna urbana oprema. Če služijo potrebam pokopališča, |
|
|
|so dovoljeni tudi: |
|
|
|– manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v |
|
|
|območju) in stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni|
|
|
|prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, |
|
|
|površina prostorov za dejavnost do 60 m2; |
|
|
|– gradnja gradbeno-inženirskih objektov. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela |
|
|
|– redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, |
|
|
|nadzidave, novogradnje poslovilnih objektov, prostorov za |
|
|
|orodje, cerkva, kapelic in znamenj; |
|
|
|– urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za |
|
|
|komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter|
|
|
|saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč |
|
|
|prostorski kontekst. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Merila in pogoji za oblikovanje objektov: kot pri CDi. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|5 Drugi pogoji: kot pri ZS |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
106. člen |
|
(podrobnejši PIP za
površine GJI) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za površine cest, železnic in druge prometne površine (PC, PŽ, PO) |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|PC, PŽ, PO – površine cest, železnic in druge prometne površine|
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Območja in omrežja infrastrukture cest, |
|
|
|železnic in drugih prometnih površin |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: stavbe za promet, bencinski servisi in |
|
|
|nestanovanjske stavbe ter gradbeno inženirski objekti. |
|
|
|PC: državne ceste, občinske ceste in drugi prometni |
|
|
|infrastrukturni objekti |
|
|
|PŽ: glavne in regionalne železniške proge, industrijski tir |
|
|
|PO: površine za mirujoči promet in počivališča |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: novogradnje, rekonstrukcije,|
|
|
|prenove, dozidave objektov in naprav GJI postavitev turistične |
|
|
|in druge obvestilne signalizacije v skladu s pravilniki, ki to |
|
|
|urejajo |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Merila in pogoji za oblikovanje: pri oblikovanju objektov in |
|
|
|površin je obvezno: |
|
|
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|
|
|značilnosti širšega območja; |
|
|
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|5 Drugi pogoji: Dovoljena je gradnja bencinskih servisov, |
|
|
|namenjenih javni oskrbi z gorivom. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za območja energetske infrastrukture (E) |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|E – območja energetske infrastrukture |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Območja, omrežja, objekti in naprave |
|
|
|energetske infrastrukture |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: |
|
|
|– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in |
|
|
|ostali gradbeno inženirski objekti, pregrade in jezovi, dovodni|
|
|
|in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, naftovodi |
|
|
|in prenosni plinovodi, prenosni elektroenergetski vodi, |
|
|
|distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za toplo |
|
|
|vodo, paro in stisnjen zrak, distribucijski elektroenergetski |
|
|
|vodi, energetski objekti; |
|
|
|– gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, nanje|
|
|
|vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih |
|
|
|objektov in naprav, če so potrebni za osnovno dejavnost; |
|
|
|– objekti in naprave za potrebe alternativne oskrbe z energijo,|
|
|
|kot so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov |
|
|
|energije, sistemi, ki omogočajo proizvodnjo več vrst energije, |
|
|
|objekti daljinskega ali skupinskega ogrevanja ali hlajenja ter |
|
|
|toplotne črpalke. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: novogradnje, rekonstrukcije,|
|
|
|prenove, dozidave objektov, omrežij, objektov in naprav |
|
|
|energetske infrastrukture |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Merila in pogoji za oblikovanje: pri oblikovanju objektov in |
|
|
|površin je obvezno: |
|
|
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|
|
|značilnosti širšega območja; |
|
|
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za območja okoljske infrastrukture (O) |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|O – območja okoljske infrastrukture |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Območja in omrežja okoljske infrastrukture |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: |
|
|
|– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi, |
|
|
|odlagališča odpadkov in ostali gradbeno inženirski objekti; |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|– prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, distribucijski |
|
|
|cevovodi za pitno in tehnološko vodo, vodni stolpi, vodnjaki in|
|
|
|hidranti, cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, |
|
|
|industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki), |
|
|
|rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z |
|
|
|odpadki), energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki), |
|
|
|odlagališča odpadkov: odlagališča za nenevarne odpadke in |
|
|
|inertne odpadke; |
|
|
|– proizvodni objekti, objekti za skladiščenje (vključno s |
|
|
|centrom za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno |
|
|
|administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav,|
|
|
|ki so potrebni za osnovno dejavnost. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela |
|
|
|– novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave objektov, |
|
|
|omrežij in naprav okoljske infrastrukture |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Merila in pogoji za oblikovanje: pri oblikovanju objektov in |
|
|
|površin je obvezno: |
|
|
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|
|
|značilnosti širšega območja; |
|
|
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
107. člen |
|
(podrobnejši PIP za
razpršeno poselitev) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih, stanovanja,
kmetije (Av): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih, |
|
|
|stanovanja, kmetije |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena|
|
|
|bivanju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine podeželskega|
|
|
|naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi in |
|
|
|drugimi dovoljenimi dejavnostmi in bivanju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: Av – razpršena poselitev v |
|
|
|vinogradniških območjih |
|
|
|Stanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijski objekti: hlevi, |
|
|
|kašče, skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči objekti v |
|
|
|okviru podeželskega naselja ter vinogradniški objekti in |
|
|
|objekti namenjeni turizmu (vinotoči, turistične kmetije). |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni |FZ: največ 0,30 |FI: največ |
|
|
|parceli: | |0,50 |
|
|
+-----------------------+-------------------------+-------------+
|
|
|5 Dopustne dejavnosti: bivanje in kmetijstvo ter dejavnosti, |
|
|
|povezane s pridelavo in predelavo grozdja oziroma drugega |
|
|
|sadja. Dovoljena je gostinska in izvajanje turistične |
|
|
|dejavnosti na turističnih kmetijah in sobodajalstvo, s turizmom|
|
|
|povezane dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti in predelavo |
|
|
|kmetijskih pridelkov, če to dopuščajo površine. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske |
|
|
|kmetijske stavbe in gradbeni inženirski objekti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dopustne gradnje: kot pri SSs, velja pa še: |
|
|
|– gradnja prizidkov na vidno izpostavljenih fasadah objektov ni|
|
|
|dovoljena, razen podaljšanje objekta ob pogoju, da mu sledi |
|
|
|celovito preoblikovanje objekta (streha, fasada); |
|
|
|– odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba |
|
|
|območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se |
|
|
|rekultivira in ureja kot integralni del vinograda oziroma |
|
|
|sadovnjaka oziroma dvorišča, prometne površine; |
|
|
|– spremembe rabe zidanic, zaradi katerih se ne spremeni |
|
|
|velikost in zunanji videz objekta ter ne povečujejo vplivi na |
|
|
|okolico, skladno z dopustnimi dejavnostmi, če so zagotovljeni |
|
|
|dostopnost, parkirna mesta in infrastrukturna opremljenost; |
|
|
|– gradnja, rekonstrukcija in prenova objektov, naprav in |
|
|
|omrežij GJI, potrebne za oskrbo teh objektov. Vsi objekti se |
|
|
|priključijo na GJI. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: kot pri SKs in Az |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP za
zidanice in turistične objekte v vinogradniških območjih (Az): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|Az – zidanice in turistični objekti v vinogradniških območjih |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Območje namenske rabe: A – OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Območje podrobnejše namenske rabe: Az – površine za zidanice |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Tipologija zazidave: Az – zidanice v vinogradniških območjih |
|
|
|Gospodarske prostostoječe stavbe – zidanice, hisi, vinotoči in |
|
|
|objekti za občasno bivanje |
|
|
+---------------------------+-----------------------------------+
|
|
|4 DIP na gradbeni parceli: |/ |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|5 Dopustne dejavnosti: Dejavnosti, povezane s pridelavo in |
|
|
|predelavo grozdja oziroma drugega sadja. Dovoljena je gostinska|
|
|
|in izvajanje turistične dejavnosti na turističnih kmetijah in |
|
|
|sobodajalstvo, s turizmom povezane dejavnosti, druge kmetijske |
|
|
|dejavnosti in predelavo kmetijskih pridelkov, če to dopuščajo |
|
|
|površine. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|6 Dopustni objekti: zidanice, lahko z delom za občasno bivanje,|
|
|
|hrami in vinotoči kot posebna oblika zidanice ter vinske kleti.|
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Dopustne gradnje: kot pri SSs, velja pa še |
|
|
|– gradnja prizidkov na vidno izpostavljenih fasadah objektov in|
|
|
|strmih predelih, ki bi zahtevali gradnjo opornega zidu, ni |
|
|
|dovoljena; |
|
|
|– odstranitve objektov. Površina, s katere je odstranjen |
|
|
|objekt, se rekultivira in ureja kot integralni del vinograda |
|
|
|oziroma sadovnjaka oziroma dvorišča, prometne površine; |
|
|
|– gradnja zidanice tipa C ali sprememba objekta v zidanico tega|
|
|
|tipa pod naslednjimi pogoji: |
|
|
|a) da je investitor lastnik vsaj 30 a površin kmetijskega |
|
|
|zemljišča vinograda oziroma sadovnjaka, |
|
|
|b) da velikost in reliefna uravnanost parcele omogočata |
|
|
|zagotavljanje potrebnih spremljajočih ureditev, parkirišča brez|
|
|
|večjih preoblikovanj terena, ki bi zahtevala izvedbo opornih |
|
|
|zidov višjih od 1,5 m, |
|
|
|c) da prostor vidno ni izpostavljen in da je prostor gradnje v |
|
|
|neposredni bližini javne poti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|8 Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
|
|Na območju KS Stari trg: |
|
|
|– tlorisna velikost: 8 x 6 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 |
|
|
|%, v širino do + 10 %; |
|
|
|– etažnost klet in nadstropje, brez kolenčnega zidu; |
|
|
|– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po|
|
|
|dolžini objekta; orientacija slemena pravokotno na pobočje |
|
|
|oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, |
|
|
|naklon strešin 43° do 49°, opečni zareznik, nebarvan cementni |
|
|
|zareznik ali skodle. Frčade, čopi in balkoni niso dovoljeni. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|Na območju KS Sinji Vrh in Vinica: |
|
|
|– tlorisna velikost: 8 x 6 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 |
|
|
|%, v širino do + 10 %; |
|
|
|– etažnost klet in pritličje, brez kolenčnega zidu; |
|
|
|– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po|
|
|
|dolžini objekta, orientacija slemena pravokotno na pobočje |
|
|
|oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, |
|
|
|naklon strešin 40° do 45° usklajeno z nakloni streh sosednjih |
|
|
|objektov, opečni ali nebarvan cementni zareznik ali skodle. |
|
|
|Frčade in balkoni niso dovoljeni; |
|
|
|– Hisi so leseni in se postavljajo v tradicionalni obliki in |
|
|
|velikosti, kot se pojavljajo na območju. |
|
|
|Na območju KS Adlešiči in Griblje: |
|
|
|– tlorisna velikost: 7 x 5 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 |
|
|
|%, v širino do + 10 %; etažnost klet in podstrešje s kolenčnim |
|
|
|zidom do 1 m; |
|
|
|– streha je simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta|
|
|
|in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s slemeni z bližnjih|
|
|
|objektov, naklon strešin je 40° do 45°, lahko s čopi, opečni |
|
|
|ali nebarvan cementni zareznik ali skodle. Frčade in balkoni |
|
|
|niso dovoljeni; |
|
|
|– Hisi so leseni in se postavljajo v tradicionalni obliki in |
|
|
|velikosti, kot se pojavljajo na območju predvidene gradnje. |
|
|
|Na preostalem območju občine: |
|
|
|Zidanica tip A |
|
|
|– tlorisna velikost: 8 x 6 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 |
|
|
|%, v širino do + 10 %. Popolnoma vkopani deli objektov so lahko|
|
|
|tudi večji, do velikosti 60 m2; |
|
|
|– etažnost: klet in pritličje, kolenčni zid se ne dovoli; |
|
|
|– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, |
|
|
|sleme se orientira vzdolžno s pobočjem ali pravokotno nanj |
|
|
|oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov. |
|
|
|Naklon strešin 40° do 45°, opečni ali nebarvan cementni |
|
|
|zareznik ali skodle. Čopi so dovoljeni, če so v neposredni |
|
|
|bližini, frčade in balkoni niso dovoljeni. |
|
|
|Zidanica tip B |
|
|
|– tlorisna velikost: največ 5 x 7 m z odstopanjem do +,- 10 %, |
|
|
|vendar le, če je ta tip zidanice v neposrednem območju |
|
|
|prevladujoč; |
|
|
|– etažnost: klet in podstrešje, kolenčni zid je lahko največ |
|
|
|1,40 m; |
|
|
|– streha in oblikovanje: enako kot pri tipu A. |
|
|
|Zidanica tip C (vinska klet ali vinotoč za potrebe turizma), |
|
|
|pogoji so enaki kot pri zidanici A, le da velja še: |
|
|
|– tlorisna velikost: odstopanje do +30 %, popolnoma vkopani del|
|
|
|objekta je lahko tudi večji, do velikosti 90 m2. |
|
|
|His |
|
|
|– tlorisna velikost: stranice v razmerju od 1:1,25 do 1:2, |
|
|
|tlorisna površina je največ 30 m2; |
|
|
|– etažnost: pritličje, kolenčni zid se ne dovoli; |
|
|
|– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, |
|
|
|naklon strehe od 40 do 45 stopinj, čopi niso dovoljeni. Napušč |
|
|
|se na vzdolžni stranici lahko podaljša do 1,2 m, pri čemer |
|
|
|morata kapni legi ostati na isti koti. Napušč na čelnih straneh|
|
|
|objekta naj bo minimalen (max 20 cm). Kritina je lahko opečni |
|
|
|ali betonski zareznik ali slama, po vzoru tradicionalnih. |
|
|
|Frčade niso dovoljene; |
|
|
|– oblikovanje: his je lesen, preprosto oblikovan objekt na |
|
|
|kamnitih temeljih, debelina rezanega ali tesanega lesa za |
|
|
|stranice je min. 6 cm. Na vogalih se povezujejo z utori na |
|
|
|križ, lastovičji rep ter kot skeletna konstrukcija z vgrajenimi|
|
|
|plohi (na zadl). Les se lahko zaščiti, vendar ne barva. Bruna |
|
|
|oziroma poloblice niso dovoljene. Oblikovanje odprtin – lin za |
|
|
|zračenje, se zgleduje po odprtinah na podobnih tradicionalnih |
|
|
|objektih. Zatrepi objekta so iz širokih vertikalno postavljenih|
|
|
|ravnih desk. |
|
|
|Fasade – pogoji za vsa območja, če niso opredeljeni v |
|
|
|predhodnih alinejah: |
|
|
|– glavna fasada se oblikuje na vzdolžni strani objekta in ima |
|
|
|lahko, poudarjen vhod (v primeru postavitve objekta prečno na |
|
|
|komunikacijo je lahko glavna fasada na prečni, ožji stranici |
|
|
|objekta); |
|
|
|– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen, odprtine |
|
|
|so pokončne oblike; |
|
|
|– fasade so ometane v svetlih oziroma zemeljskih barvah; |
|
|
|razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu se medsebojno|
|
|
|uskladijo, okna nad kletno etažo so višja kot širša, (razmerje |
|
|
|3:2 kvadratna polja), v kletnem delu pa manjša v enakem |
|
|
|razmerju, vendar horizontalno orientirana. Fasade so lahko |
|
|
|delno lesene, delno kamnite; |
|
|
|– zatrepi objektov so leseni – široke, vertikalno postavljene |
|
|
|deske, razen za tip zidanice B; |
|
|
|– detajli na objektih so tradicionalni in enostavni, npr.: opaž|
|
|
|napuščev in zatrepov iz širokih, vertikalno postavljenih ravnih|
|
|
|desk, grobi ometi kleti ali coklov, majhni napušči čelnih |
|
|
|fasad; |
|
|
|– pri lesenih objektih se uporabi rezan les; polkrožna bruna se|
|
|
|ne dovolijo, les mora biti nebarvan ali temno rjave barve – |
|
|
|rdečkasti toni niso dovoljeni; |
|
|
|– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, |
|
|
|dozidavah in nadzidavah objektov se ohranja kakovostna |
|
|
|razmerja, materiale in detajle, ki so že na objektu. Če se |
|
|
|spreminjajo, se jih usklajeno spremeni na celotnem objektu. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|9 Druga merila in pogoji: |
|
|
|Gradnja zidanice ali hisa je dopustna na stavbnem zemljišču |
|
|
|oziroma gradbeni parceli, če ima investitor v lasti minimalno |
|
|
|površino 15 arov trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka |
|
|
|na območju drugih kmetijskih zemljišč ali minimalno površino 30|
|
|
|arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč. |
|
|
|Gradnja zidanice tipa C je dovoljena na stavbnem zemljišču |
|
|
|oziroma gradbeni parceli v primeru, da ima investitor v lasti |
|
|
|minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda oziroma |
|
|
|sadovnjaka. |
|
|
|Površine vinograda oziroma sadovnjaka se morajo nahajati |
|
|
|znotraj VIN območja, lahko pa se nahajajo tudi zunaj tega |
|
|
|območja, vendar ne več kot 400 m od stavbnega zemljišča iz |
|
|
|prvega odstavka, če so že zasajene z vinogradom ali |
|
|
|sadovnjakom. Pri rekonstrukcijah, nadomestnih gradnjah ter |
|
|
|razširitvah se pogoj minimalne površine funkcionalnega |
|
|
|zemljiškega posestva ne uporablja. Delitev večjih parcel, na |
|
|
|katerih stojijo zidanice, je dovoljena le pod pogojem, da |
|
|
|sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka na parceli, na |
|
|
|kateri stoji zidanica, ne bo manjša od 30 arov na najboljših |
|
|
|kmetijskih zemljiščih in 15 arov na drugih kmetijskih |
|
|
|zemljiščih. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje |
|
|
|GJI oziroma urejanje javnih površin. Parcelacija (oblika |
|
|
|parcele in dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu |
|
|
|parcelacije v okoliškem prostoru. Tlakovanje je dovoljeno le na|
|
|
|manjših površinah do 20 m2. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za površine razpršene poselitve – površine podeželskega naselja s
kmetijami in stanovanjskimi hišami (As): veljajo določila PIP za SKs.
|
|
(4) Podrobnejši PIP
za površine razpršene poselitve – kmetije (Ak): veljajo določila PIP za
SKk. |
|
(5) Podrobnejši PIP
za površine razpršene poselitve – površine počitniških hiš (Ap): veljajo
določila PIP za SP. |
|
(6) Smiselna uporaba
določil PIP za površine Az: Za gradnje na površinah površine Az izven
vinogradniških območij se smiselno uporabljajo določila PIP, ki veljajo
za površine Az v vinogradniških območjih. |
|
108. člen |
|
(podrobnejši PIP za
kmetijska zemljišča) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za najboljša kmetijska zemljišča (K1): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Območja najboljših kmetijskih zemljišč so |
|
|
|namenjena kmetijski pridelavi. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so |
|
|
|navedeni v preglednicah NEO v prilogi tega odloka. |
|
|
|Ureditev informacijskih točk z možnostjo postavitve začasnih |
|
|
|informacijskih tabel, varovalnih ograj, počivališč in druge |
|
|
|opreme na lokacijah ob objektih naravne znamenitosti (izviri, |
|
|
|kali, vodnjaki, jame), ki se jo določi na osnovi pogojev, |
|
|
|smernic ali soglasij pristojnih služb. Gradnja škarp in |
|
|
|podpornih zidov je dovoljena le na delu kmetijskega zemljišča, |
|
|
|ki meji na stavbno zemljišče pod pogojem, da je tak objekt |
|
|
|potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. |
|
|
|Dovoljena je gradnja in rekonstrukcija omrežij gospodarske |
|
|
|javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s |
|
|
|pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi |
|
|
|objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi |
|
|
|in priključki nanje. |
|
|
|Na travnatih kmetijskih zemljiščih na robu gozda in v |
|
|
|neposredni bližini vasi je dovoljeno taborjenje brez stalnih |
|
|
|ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z občinskim predpisom,|
|
|
|če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi |
|
|
|usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in pod |
|
|
|pogoji, da je urejen dostop do tabornega prostora po javnih |
|
|
|poteh in da se prostor takoj po končanem taborjenju vzpostavi v|
|
|
|prvotno stanje. Navedeni objekti so dovoljeni, če to ni v |
|
|
|nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: Na območjih najboljših |
|
|
|kmetijskih zemljišč so dovoljene: |
|
|
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih |
|
|
|zemljiščih; |
|
|
|– omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno |
|
|
|in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi|
|
|
|s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, |
|
|
|plinovodi, vročevodi in priključki nanje; |
|
|
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim |
|
|
|delovanjem voda; |
|
|
|– sanacije površinskih kopov; |
|
|
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja |
|
|
|tal v skladu z gradbeno in okoljsko zakonodajo, ob |
|
|
|zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske |
|
|
|raznovrstnosti območja; |
|
|
|– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske |
|
|
|dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
|
|
|– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno |
|
|
|zgrajene objekte; |
|
|
|– rekonstrukcije lokalnih cest; |
|
|
|– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja|
|
|
|kmetijskih zemljišč; |
|
|
|– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred|
|
|
|naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
|– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti |
|
|
|toči. |
|
|
|Ni dovoljeno ograjevanje kmetijskih zemljišč, razen za |
|
|
|enostavne objekte za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne |
|
|
|ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji |
|
|
|– Posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih |
|
|
|zemljišč, poškodbe se sanira in zemljišča rekultivira; |
|
|
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov je taka, |
|
|
|da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji |
|
|
|podzemnih objektov se na zemljiščih vzpostavi prvotno stanje, |
|
|
|ob nadzemnih objektih pa uredi zemljišče ob njih; |
|
|
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in |
|
|
|prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči |
|
|
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito |
|
|
|pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka |
|
|
|nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v |
|
|
|kmetijsko rabo; |
|
|
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo |
|
|
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi |
|
|
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se |
|
|
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora; |
|
|
|– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za |
|
|
|ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin |
|
|
|ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; |
|
|
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin, |
|
|
|se lahko uredijo le na območjih, za katera so po izračunu vodne|
|
|
|bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene; |
|
|
|– bazne postaje mobilne telefonije se postavljajo ob pogoju, da|
|
|
|so lokacije predhodno preverjene in utemeljene s strokovno |
|
|
|prostorsko preveritvijo; |
|
|
|– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|
|
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem |
|
|
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|
|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil ni |
|
|
|dovoljena. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za druga kmetijska zemljišča (K2): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|K2 – druga kmetijska zemljišča |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: kot pri K1 |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: kot pri K1 |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: kot pri K1. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji: kot pri K1 |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
109. člen |
|
(podrobnejši PIP za
gozdna zemljišča) |
|
(1) Podrobnejši PIP
za gozdove gospodarskega pomena (Gg): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|Gg – gozd gospodarskega pomena |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Območja gozdov so namenjena gozdovom, |
|
|
|njihovemu izkoriščanju in gospodarjenju z njimi, oddihu in |
|
|
|rekreaciji |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: Dovoljeni so NEO, ki so navedeni v |
|
|
|preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev|
|
|
|objektov in naprav za opazovanje narave, usmerjevalne in |
|
|
|pojasnjevalne table za potrebe urejanja tematskih poti in |
|
|
|ureditev počivališč. Dovoljena je gradnja GJI. Dovoljena je |
|
|
|tudi gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Za gradnje |
|
|
|enostavnih objektov je treba pridobiti soglasje pristojne javne|
|
|
|gozdarske službe. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: Na območjih gozdov so |
|
|
|dovoljene: |
|
|
|– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s predpisi|
|
|
|o gozdovih; |
|
|
|– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov; |
|
|
|– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne|
|
|
|javne gozdarske službe in s predpisi o gozdovih; |
|
|
|– na robu gozda in na gozdnih jasah dovoljeno taborjenje brez |
|
|
|stalnih ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z občinskim |
|
|
|predpisom, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in |
|
|
|varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave |
|
|
|in pod pogoji, da je urejen dostop do tabornega prostora po |
|
|
|javnih ali gozdnih poteh in da se prostor takoj po končanem |
|
|
|taborjenju vzpostavi v prvotno stanje; |
|
|
|– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|
|
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem |
|
|
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|
|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni|
|
|
|dovoljena; |
|
|
|– dovoljene so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da |
|
|
|raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja|
|
|
|na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo|
|
|
|v prejšnje stanje; |
|
|
|– ni dovoljeno ograjevanje zemljišč, razen za enostavne objekte|
|
|
|za potrebe kmetijske ali gozdarske dejavnosti, varovalne ograje|
|
|
|za potrebe GJI in za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih |
|
|
|virih. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji |
|
|
|– Gradnje se načrtujejo tako, da omogočajo lastnikom gozdov |
|
|
|dostop do gozdnih zemljišč; |
|
|
|– navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da niso v nasprotju|
|
|
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo |
|
|
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|
|
|gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno soglasje od |
|
|
|pristojne javne gozdarske službe; |
|
|
|– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov |
|
|
|za brezžični prenos signalov je dovoljena ob soglasju pristojne|
|
|
|gozdarske javne službe. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(2) Podrobnejši PIP
za gozdove s posebnim namenom (GPn): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|GPn – gozd s posebnim namenom |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Območja gozdov s posebnim namenom so namenjena|
|
|
|rekreaciji in ohranjanju ekoloških vrednost ter prepoznavnosti |
|
|
|prostora. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: Dovoljeni so NEO, ki so navedeni v |
|
|
|preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev|
|
|
|objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski |
|
|
|objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: V območjih gozdov so |
|
|
|dovoljene: |
|
|
|– sanacije površinskih kopov; |
|
|
|– posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom (oprema|
|
|
|v raziskovalne namene, predstavitvene table za gozdove s |
|
|
|posebnim namenom, markiranje pešpoti ipd.). |
|
|
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|
|
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem |
|
|
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|
|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni|
|
|
|dovoljena. Ni dovoljeno ograjevanje zemljišč, razen za |
|
|
|enostavne objekte za potrebe kmetijske ali gozdarske |
|
|
|dejavnosti, varovalne ograje za potrebe GJI in za potrebe |
|
|
|varovanja ali zaščite ob vodnih virih. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji |
|
|
|– upoštevajo se določila predpisa, s katerim je gozd razglašen |
|
|
|za gozd s posebnim namenom; |
|
|
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|
|
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni |
|
|
|dovoljena; |
|
|
|– niso dovoljene rabe, objekti, gradnje in druga dela ter |
|
|
|enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih |
|
|
|značilnosti območja, zlasti izgubo naravnosti in posek |
|
|
|(krčitve) drevja; |
|
|
|– z gozdovi, ki še niso razglašeni, se gospodari prilagojeno, |
|
|
|tako da se ohranja njihova gozdna raba v skladu s predpisi in |
|
|
|gozdnogospodarski načrti; |
|
|
|– navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da niso v nasprotju|
|
|
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo |
|
|
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|
|
|gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno soglasje od |
|
|
|pristojne javne gozdarske službe. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(3) Podrobnejši PIP
za gozdove s posebnim namenom – rezervate (Gpr): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|Gpr – gozd s posebnim namenom - rezervat |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na |
|
|
|podlagi gozdnogospodarskih načrtov. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Dopustni objekti: objekti niso dopustni. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|5 Dopustne gradnje: gradnje niso dopustne. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|7 Druga merila in pogoji: upošteva se varstveni režim, določen |
|
|
|s predpisom o razglasitvi. Območje gozda je zaradi svoje |
|
|
|razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomemben za |
|
|
|raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja |
|
|
|gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter |
|
|
|kulturne dediščine. Gre za rezervat z blažjim varstvenim |
|
|
|režimom. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
(4) Podrobnejši PIP za
varovalne gozdove (GV): |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|GV – varovalni gozd |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Površine varovalnega gozda so namenjene |
|
|
|gozdovom s poudarjeno ekološko funkcijo zlasti na strmih legah.|
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: Dovoljeni so NEO, ki so navedeni v |
|
|
|preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev|
|
|
|objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski |
|
|
|objekti, če so namenjeni dejavnostim na območju. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: |
|
|
|– izvajanje raziskav; |
|
|
|– v omejenem obsegu so dovoljene oblike rekreacije, ki ne |
|
|
|zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo, opazovanje, |
|
|
|poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji |
|
|
|– V varovalnem gozdu so dovoljeni samo posegi, namenjeni |
|
|
|izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem pristojnih služb |
|
|
|za upravljanje in varstvo gozdov ter in varovanje narave. Niso |
|
|
|dovoljene rabe, objekti, gradnje in druga dela ter enostavni |
|
|
|objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih značilnosti |
|
|
|območja, zlasti zemeljska dela in posek drevja; |
|
|
|– gradnje se načrtujejo tako, da omogočajo lastnikom gozdov |
|
|
|dostop do gozda; |
|
|
|– navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da niso v nasprotju|
|
|
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo |
|
|
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|
|
|gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno soglasje od |
|
|
|pristojne javne gozdarske službe. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
110. člen |
|
(podrobnejši PIP za
vodna zemljišča) |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|VC – celinske vode |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba: Površine vodnih zemljišč so namenjene |
|
|
|površinskim vodam in dejavnostim, vezanim na rabo površinskih |
|
|
|voda. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti: Dovoljeni NEO, ki so navedeni v |
|
|
|preglednicah v prilogi tega odloka, postavitev objektov in |
|
|
|naprav za opazovanje narave ter: |
|
|
|– jezovi, plovne poti, pregrade in jezovi, dostopi do vode, |
|
|
|privezi in pristani za čolne; |
|
|
|– objekti za šport in rekreacijo, ki so vezani na vodo in vodne|
|
|
|športe; |
|
|
|– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za |
|
|
|prečiščeno odpadno vodo, prenosni vodovodi, objekti, potrebni |
|
|
|za rabo voda; |
|
|
|– objekti, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem ter |
|
|
|objekti, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,|
|
|
|živali in premoženja ter izvajanju nalog policije; |
|
|
|– manjša zajemališča požarne vode in manjša zajetja za ureditev|
|
|
|ribnikov; |
|
|
|– naprave za potrebe učnih, študijskih in raziskovalnih |
|
|
|dejavnosti. |
|
|
|Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje kmetijskih |
|
|
|zemljišč sta dovoljena pod pogojem, da se zagotovi ekološko |
|
|
|sprejemljivi pretok. |
|
|
|Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno |
|
|
|pozidanih območij dovoljena gradnja objektov, funkcionalno |
|
|
|vezanih na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala |
|
|
|hidroelektrarna ipd.) na podlagi predhodne prostorske |
|
|
|preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene |
|
|
|vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Dovoljena je |
|
|
|gradnja GJI. Dovoljena je tudi gradnja drugih gradbeno- |
|
|
|inženirskih objektov. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Dovoljene gradnje in druga dela: Dovoljeni so posegi v zvezi |
|
|
|z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in |
|
|
|bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na|
|
|
|ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov |
|
|
|in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. |
|
|
|– Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem |
|
|
|zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča |
|
|
|rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja|
|
|
|namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na |
|
|
|kakovost vode in na vodni režim; |
|
|
|– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|
|
|opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem |
|
|
|katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem členom |
|
|
|niso določeni kot dovoljeni, gradnja novih objektov ni |
|
|
|dovoljena; |
|
|
|– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem |
|
|
|zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost|
|
|
|in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je |
|
|
|zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok; |
|
|
|– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in|
|
|
|ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati|
|
|
|kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to |
|
|
|potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora |
|
|
|investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; |
|
|
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje |
|
|
|malih hidroelektrarn so dovoljene pod pogojem, da objekti |
|
|
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov|
|
|
|in obvodnega prostora ter zagotavljajo ugodno stanje |
|
|
|kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov; |
|
|
|– pri poseganju v območje celinskih voda sta prepovedani |
|
|
|povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje |
|
|
|retenzijskega območja; |
|
|
|– dovoljena so tekoča vzdrževalna dela, adaptacije |
|
|
|rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih |
|
|
|ali nekdanjih jezov, mlinov in žag. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|4 Drugi pogoji |
|
|
|– Priobalno zemljišče Kolpe je 15 m od meje vodnega zemljišča v|
|
|
|naseljih in 40 m zunaj naselij, priobalno zemljišče preostalih |
|
|
|vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje |
|
|
|vodnega zemljišča; |
|
|
|– Niso dovoljeni: pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje |
|
|
|brežin z gradnjo zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, |
|
|
|ki onemogočajo dostop do vodotokov; |
|
|
|– Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se|
|
|
|v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo |
|
|
|avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije.|
|
|
|Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z |
|
|
|vegetacijskimi materiali; |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|– Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na |
|
|
|krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda |
|
|
|prek vodotoka, ko gre za objekt javne prometne infrastrukture |
|
|
|(most, prepust na javnih cestah in poteh); |
|
|
|– Mostove in ceste na območju vodotokov se gradi tako, da se ne|
|
|
|posega v pretočni profil ter da se zagotovi varnost objektov |
|
|
|pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino |
|
|
|v skladu z vodnim soglasjem in cestnimi predpisi; |
|
|
|– Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s |
|
|
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven |
|
|
|gnezdilne sezone ptic. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
111. člen |
|
(podrobnejši PIP za
območja izkoriščanja mineralnih surovin) |
|
Podrobnejši PIP za
območja izkoriščanja mineralnih surovin določa: |
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|1 Namenska raba |
|
|
|Območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju mineralnih|
|
|
|surovin, sprotni in končni sanaciji in nadomestnim dejavnostim,|
|
|
|ki so določene v PIP za posamezne EUP. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|2 Dovoljeni objekti |
|
|
|Dovoljena je gradnja GJI. Dovoljena je tudi gradnja drugih |
|
|
|gradbeno-inženirskih objektov, če so namenjeni funkciji tega |
|
|
|območja. |
|
|
|Dovoljeni so rudarski objekti za pridobivanje in predelavo |
|
|
|mineralnih surovin – samo odprti kop: rudarski objekti in |
|
|
|inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih |
|
|
|surovin, objekti za proizvodnjo izdelkov in polizdelkov, ki kot|
|
|
|osnovno surovino uporabljajo tukaj pridobljene mineralne |
|
|
|surovine. |
|
|
|Po uvedbi nadomestne rabe so dovoljeni objekti, namenjeni |
|
|
|nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne EUP.|
|
|
|Dovoljeni so NEO, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega |
|
|
|odloka, poleg tega pa še: objekti in naprave, namenjeni |
|
|
|zavarovanju dostopa do območja pridobivanja in do objektov in |
|
|
|naprav. Po uvedbi nadomestne rabe so dopustni objekti, |
|
|
|namenjeni nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za |
|
|
|posamezne EUP. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
|3 Drugi pogoji: |
|
|
|– Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan |
|
|
|zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno |
|
|
|novo namembnostjo, ki je določena v PIP za posamezno EUP; |
|
|
|– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno |
|
|
|saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev |
|
|
|prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske |
|
|
|razmere in kakovosti okolja; |
|
|
|– Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na |
|
|
|rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z |
|
|
|namestitvijo ograj se zagotovi varnost pred padcem v globino in|
|
|
|pred porušitvami terena. |
|
|
+---------------------------------------------------------------+
|
|
9 Posebni pip za
posamezne enote urejanja prostora |
|
112. člen |
|
(posebni PIP za
posamezne EUP) |
|
Na območju vseh EUP
za Črnomelj se na kmetijskih površinah v oddaljenosti do 500 m od
stanovanjskih, turističnih in prostočasnih objektov in ureditev ne
uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki bi lahko bila nevarna ali
škodljiva za zdravje ljudi ali živali in se ne razliva gnojevka. |
|
113. člen |
|
(posebni PIP za EUP
na območju Črnomlja) |
|
(1) V vseh območjih,
razen na območju EUP ČR/6-OPPNa (mestno jedro Črnomlja), niso dovoljene
dejavnosti, ki so na »Seznamu obveznih dejavnosti v mestnem jedru
Črnomlja«. Obvezne dejavnosti za mestno jedro Črnomlja na podlagi Uredbe
o uvedbi in standardni klasifikaciji dejavnosti: |
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|Stara oznaka | |Nova oznaka |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.41 |trgovina na drobno s |G 47.510 |
|
|
| |tekstilom | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.471 |dejavnost knjigarn |G 47.610 |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.486 |trgovina na drobno z |G 47.782 |
|
|
| |umetniškimi izdelki – | |
|
|
| |dejavnost prodajnih | |
|
|
| |galerij | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.50 |trgovina na drobno z |G 47.790 |
|
|
| |rabljenim blagom | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.62 |trgovina na drobno na |G 47.810, 47.820, |
|
|
| |tržnicah in stojnicah |47.890 |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.71 |popravilo obutve in |95.230 |
|
|
| |drugih usnjenih izdelkov | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|G/52.73 |popravila ur, nakita |G 95.250 |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|K/70.40 |izposojanje izdelkov |N 77.290 |
|
|
| |široke porabe | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|K/74.81 |fotografska dejavnost |M 74.200 |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|L/75.11 |dejavnost javne uprave |O 84.110 |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|L/75.30 |obvezno socialno |O 84.300 |
|
|
| |zavarovanje | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|M/80.421 |glasbene in druge |P 85.520 |
|
|
| |umetniške šole | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|O/92.521 |dejavnost muzejev |R 91.020 |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|O/93.01 |dejavnost pralnic in |R 96.010 |
|
|
| |kemičnih čistilnic | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|O/91.31 |dejavnost verskih |S 94.910 |
|
|
| |organizacij | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
|O/92.71 |prirejanje iger na srečo;|R 92.002; R 92.001 |
|
|
| |dejavnost igralnic | |
|
|
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|
|
(2) Posebni PIP in
drugi podatki: |
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP in drugi podatki |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/1 |Svibnik | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/1a |Svibnik – |Posegi, ki bi spremenili |
|
|
| |stanovanja in |celotno sliko vaškega jedra |
|
|
| |kmetije |pri vodnjaku, niso dovoljeni. |
|
|
| | |Dovoljene so ureditve skupnih |
|
|
| | |površin pri vodnjaku. |
|
|
| | |Novogradnje objektov se |
|
|
| | |prilagodijo obstoječi gradbeni |
|
|
| | |strukturi. Dovoljena je |
|
|
| | |sodobna zasnova objektov, |
|
|
| | |lahko tudi z ravnimi strehami. |
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/1b |Svibnik – |Na območju registriranega |
|
|
| |stanovanja |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/1c |RTP |Dovoljena je gradnja |
|
|
| | |spremljajočih objektov in |
|
|
| | |naprav ter objekta RTP. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/1d |Strugar |Na območju zelenih površin |
|
|
| | |niso dovoljene gradnje. |
|
|
| | |Dovoljeno je le preoblikovanje |
|
|
| | |reliefa v povezavi z |
|
|
| | |ureditvami zahodne obvoznice. |
|
|
| | |Za vse ureditve v območju |
|
|
| | |priobalnega zemljišča se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Obstoječa obrežna vegetacija |
|
|
| | |se ohranja. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2 |Čardak | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNa |Zahodna obvoznica|Lokacijski načrt za obvoznico |
|
|
| | |Črnomelj (Uradni list RS, št. |
|
|
| | |81/03) – ostane v veljavi do |
|
|
| | |preklica. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNb |ZN Danfoss |Zazidalni načrt Danfoss |
|
|
| | |(Uradni list RS, št. 27/96, |
|
|
| | |69/00, 47/02, 81/03, 38/06) – |
|
|
| | |ostane v veljavi do preklica. |
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNc |ZN Štorov hrib |Zazidalni načrt Štorov hrib v |
|
|
| | |Črnomlju (SDL, št. 14/90, |
|
|
| | |02/91) – ostane v veljavi do |
|
|
| | |preklica. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNd |ZN Čardak |Zazidalni načrt Čardak (Uradni |
|
|
| | |list RS, št. 89/02, 92/05) – |
|
|
| | |ostane v veljavi do preklica. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNe |Čardak zahod II |Predviden OPPN za stanovanjsko |
|
|
| | |pozidavo nižje gostote. |
|
|
| | |Zagotovi se ureditev parkovnih |
|
|
| | |in drugih zelenih javnih |
|
|
| | |površin soseske, delno tudi |
|
|
| | |kot bariera do obvoznice. Za |
|
|
| | |strokovne podlage se smiselno |
|
|
| | |uporabijo obstoječa gradiva, |
|
|
| | |pripravljena na študentski |
|
|
| | |delavnici. Južni in zahodni |
|
|
| | |del območja se urejata kot |
|
|
| | |zeleni tamponski coni med |
|
|
| | |industrijskim območjem oziroma |
|
|
| | |obvoznico ter stanovanjskim |
|
|
| | |območjem. Dovoljene so |
|
|
| | |zasaditve tudi z iglavci. Pred |
|
|
| | |sprejetjem OPPN se na |
|
|
| | |registriranem arheološkem |
|
|
| | |najdišču izvede predhodne |
|
|
| | |arheološke raziskave. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2a |Ulica padlih |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| |borcev, Semiška |drevored. |
|
|
| |cesta - del | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2b |Ulica 21. | Dovoljena je gradnja
objektov | |
| | oktobra | vzdolž regionalne ceste.
| |
| | | Višinski gabariti so največ
2K+P+2| |
| | |, vendar ob mestni vpadnici
višine | |
| | | nad terenom najmanj 2 etaži
| |
| | | (to je 6 m ali več). Klet
je | |
| | | z glavne ceste popolnoma
vkopana. | |
| | | Pritlični del se nameni oskrbni
| |
| | | in poslovni dejavnosti, ki ne
| |
| | | potrebuje skladiščnih površin.
| |
| | | Zagotovi se parkirna mesta na
| |
| | | sami lokaciji. Ob mestni
vpadnici | |
| | | se zasadi
drevored. | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2c |Semiška cesta – |Strešna kritina je opečna: |
|
|
| |bloki |bobrovec ali zareznik. |
|
|
| | |Ohranjajo in vzdržujejo se |
|
|
| | |spominska obeležja na fasadah |
|
|
| | |objektov. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2d |Obrtni dom, Tuš |Dovoljeno je prestrukturiranje |
|
|
| | |v dejavnosti, ki ne presegajo |
|
|
| | |hrupa, predpisanega za |
|
|
| | |stanovanjska območja. Ob |
|
|
| | |mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2e |Jurjevanjska |Prostor se preoblikuje za |
|
|
| |draga |potrebe javnih prireditev z |
|
|
| | |ustrezno rešitvijo z javnim |
|
|
| | |natečajem ali zbiranjem |
|
|
| | |variantnih rešitev. Ob |
|
|
| | |Kolodvorski cesti se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2f |Vrtnarija |Uredi se obračališče in |
|
|
| | |postajališče za avtobuse. |
|
|
| | |Območje se zasadi z avtohtonim |
|
|
| | |grmičevjem in drevjem, ob |
|
|
| | |mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2g |Pod smreko |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2h |Gozdna |Dovoljena je rekonstrukcija |
|
|
| | |objekta v smislu sodobne |
|
|
| | |arhitekture javnega značaja. |
|
|
| | |Ob Kolodvorski cesti se |
|
|
| | |ohranja in zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2i |Pod smreko – |Ohrani se prvotno oblikovanje |
|
|
| |bloki |ravnih streh večstanovanjskih |
|
|
| | |objektov z minimalnim |
|
|
| | |naklonom. Kritina je ravna |
|
|
| | |pločevina. Ob mestni vpadnici |
|
|
| | |se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2j |Beti |Dovoljene so gradnje in |
|
|
| | |dozidave objektov za potrebe |
|
|
| | |storitev, gostinstva, |
|
|
| | |trgovine, družbenih dejavnosti |
|
|
| | |in stanovanj. Dovoljeno je |
|
|
| | |urejanje prometnih in |
|
|
| | |parkirnih površin. Območje se |
|
|
| | |ureja na podlagi celovite |
|
|
| | |rešitve. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2k |Zdravstveni dom, |Posegi v objekt zdravstvenega |
|
|
| |vrtec |doma kot tudi druge ureditve |
|
|
| | |ne smejo rušiti arhitekturnih |
|
|
| | |prvin obdobja modernizma. |
|
|
| | |Dovoljena je prenova in |
|
|
| | |razširitev objekta vrtca ali |
|
|
| | |tudi novogradnja na mestu |
|
|
| | |obstoječega objekta. Rešitve |
|
|
| | |za obe lokaciji se pridobijo z |
|
|
| | |javnim natečajem ali zbiranjem |
|
|
| | |variantnih rešitev. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2l |Čardak |Južni del območja se ureja kot |
|
|
| | |zelena tamponska cona med |
|
|
| | |industrijskim in stanovanjskim |
|
|
| | |območjem. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2m |Sv. Sebastjan |Vsi posegi na cerkvi in |
|
|
| | |bližnji okolici se izvajajo po |
|
|
| | |določilih služb za varstvo |
|
|
| | |kulturne dediščine in narave. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2n |Igrišče Danfoss |Dovoljene so ureditve za |
|
|
| | |potrebe športnih površin in |
|
|
| | |zasaditve območja z avtohtonim |
|
|
| | |listnatim drevjem in grmovjem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2o |Beltovski bloki |Strešna kritina je opečna: |
|
|
| | |bobrovec ali zareznik. |
|
|
| | |Dovoljena je celovita prenova |
|
|
| | |posameznih objektov v smislu |
|
|
| | |energetsko varčnih objektov. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2p |zelenica |Območje se ureja kot zelena |
|
|
| | |tamponska cona med |
|
|
| | |industrijskim in stanovanjskim |
|
|
| | |območjem. Dovoljene so |
|
|
| | |zasaditve tudi z iglavci. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2r |Belt - Livar |Tehnološki in prostorski |
|
|
| | |razvoj temelji na prenovi, |
|
|
| | |sanaciji, adaptaciji in |
|
|
| | |rekonstrukciji obstoječih |
|
|
| | |proizvodnih objektov. |
|
|
| | |Gradbeni posegi ne smejo |
|
|
| | |presegati višinskega gabarita |
|
|
| | |nove livarne, razen dimnikov |
|
|
| | |in delov objektov, katerih |
|
|
| | |višino pogojuje tehnologija. |
|
|
| | |Odlaganje odpadnih livarskih |
|
|
| | |peskov in drugih livarskih |
|
|
| | |odpadkov ni dovoljeno. |
|
|
| | |Dovoljene so rekonstrukcije in |
|
|
| | |dograditve obstoječih objektov |
|
|
| | |ter novogradnje za |
|
|
| | |proizvodnjo, skladišča, |
|
|
| | |servise in poslovne |
|
|
| | |dejavnosti. Dovoljena je |
|
|
| | |gradnja in urejanje plinske |
|
|
| | |postaje za plinifikacijo |
|
|
| | |Črnomlja in bližnjih naselij. |
|
|
| | |Javna razsvetljava se zasnuje |
|
|
| | |ob uporabi navzdol usmerjenih |
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
| | |Sprehajalne poti se načrtujejo |
|
|
| | |izven predpisanega pasu |
|
|
| | |priobalnega zemljišča. Za vse |
|
|
| | |ureditve v območju priobalnega |
|
|
| | |zemljišča se pridobi vodno |
|
|
| | |soglasje. Obstoječa obrežna |
|
|
| | |vegetacija se ohranja. Njeno |
|
|
| | |odstranjevanje za potrebe |
|
|
| | |ureditve sprehajalnih poti ni |
|
|
| | |dovoljeno. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2s |Mestna Loza |Območje se predvidi za gozd s |
|
|
| | |posebnim namenom – dovolijo se |
|
|
| | |ureditve poti, postavitev |
|
|
| | |označevalnih tabel, trim steza |
|
|
| | |ipd. na osnovi celovitih |
|
|
| | |strokovnih podlag. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča se prezentira |
|
|
| | |prazgodovinska gomila skladno |
|
|
| | |s kulturnovarstvenimi pogoji, |
|
|
| | |ki se pridobijo pred posegi v |
|
|
| | |tla. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2t |Park Čardak |Širše območje med planinsko |
|
|
| | |potjo, obvoznico in železnico |
|
|
| | |ter nezaraščene površine se |
|
|
| | |ureja kot park ali botanični |
|
|
| | |vrt. Obstoječi gozd se |
|
|
| | |ohranja, urejajo se |
|
|
| | |sprehajalne in trim poti. Pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja za posege v prostor |
|
|
| | |se na registriranem |
|
|
| | |arheološkem najdišču izvede |
|
|
| | |predhodne arheološke |
|
|
| | |raziskave. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/2u |Čardak zahod I |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3 |Pod gozdom | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3-OPPNa |Pod gozdom |Zazidalni načrt obrtna cona v |
|
|
| | |Črnomlju (SDL, št. 2/90) – |
|
|
| | |ostane v veljavi do preklica. |
|
|
| | |Usmeritve za spremembe ZN |
|
|
| | |oziroma za OPPN: celotno |
|
|
| | |območje se nameni izključno za |
|
|
| | |stanovanjsko gradnjo. Severni |
|
|
| | |del območja se ureja kot |
|
|
| | |zelena tamponska cona med |
|
|
| | |industrijskim in stanovanjskim |
|
|
| | |območjem. Dovoljene so |
|
|
| | |zasaditve tudi z iglavci. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3-OPPNb |Semiška cesta – |Predviden OPPN za stanovanjsko |
|
|
| |nova pozidava |pozidavo nižje gostote. |
|
|
| | |Zagotovi se ureditev parkovnih |
|
|
| | |in drugih zelenih javnih |
|
|
| | |površin soseske, delno tudi |
|
|
| | |kot bariera med novo sosesko |
|
|
| | |in regionalno cesto. Ob mestni |
|
|
| | |vpadnici se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3-OPPNc |OPPN Vražji |Predviden OPPN za rekreacijsko |
|
|
| |kamen, |območje. Dovoljene so |
|
|
| |rekreacijsko |dejavnosti turizma, |
|
|
| |območje |gostinstva, športa in |
|
|
| | |rekreacije. Možna je tudi |
|
|
| | |ureditev golf igrišča ter |
|
|
| | |hotelskega kompleksa z bazeni. |
|
|
| | |Pas avtohtone zasaditve ob |
|
|
| | |cesti na severni ter južni |
|
|
| | |strani se ohranja. Na |
|
|
| | |obstoječih objektih je do |
|
|
| | |sprejetja OPPN dovoljeno |
|
|
| | |izvajati le vzdrževalna dela |
|
|
| | |ter preureditve znotraj |
|
|
| | |objektov (rekonstrukcije brez |
|
|
| | |dozidave ali nadzidave), če so |
|
|
| | |te potrebne zaradi posodobitve |
|
|
| | |tehnološkega procesa ter |
|
|
| | |obnova obstoječih poligonov |
|
|
| | |oziroma igrišč. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3a |Pod lozo |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3b |Območje za |Območje Dinosa se odstrani in |
|
|
| |rekreacijo |sanira. Uredi se prostor za |
|
|
| | |rekreacijo: igrišča za igre z |
|
|
| | |žogo ipd. Prostor se opremi z |
|
|
| | |urbano opremo. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3c |zeleno območje |Gozdne površine se ohranjajo |
|
|
| | |kot sklenjeno naravno območje. |
|
|
| | |Vse ureditve na robovih gozda |
|
|
| | |vključujejo obnovo gozdnega |
|
|
| | |roba. Na ostalih območjih se |
|
|
| | |zasaja avtohtono zelenje. |
|
|
| | |Previsni rob opuščenega |
|
|
| | |kamnoloma se zaščiti z leseno |
|
|
| | |ograjo in gosto zasaditvijo |
|
|
| | |grmovnic. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3d |Bellevue |Obstoječe dejavnosti se |
|
|
| | |prestavi na lokacijo za obrtne |
|
|
| | |in druge dejavnosti. Dovoli se |
|
|
| | |gradnja sodobno energijsko |
|
|
| | |varčno zasnovanega |
|
|
| | |stanovanjskega lahko tudi |
|
|
| | |manjšega večstanovanjskega |
|
|
| | |objekta. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3e |Nad železnico |Predvideno celovito urejanje: |
|
|
| | |Predvidi se stanovanjska |
|
|
| | |pozidava vključno z ureditvijo |
|
|
| | |dostopne ceste. Zagotovi se |
|
|
| | |oblikovanje parcel in |
|
|
| | |objektov, pri katerem bosta |
|
|
| | |upoštevani morfologija in |
|
|
| | |tipologija obstoječih objektov |
|
|
| | |v soseščini. Dovoljeno je |
|
|
| | |sodobno oblikovanje objektov v |
|
|
| | |smislu energetsko varčne |
|
|
| | |gradnje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3f |Pod gozdom |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3g |Železnica |Z območja železnice se |
|
|
| | |prestavijo vse transportne |
|
|
| | |dejavnosti na območje |
|
|
| | |Gospodarske cone Otovec |
|
|
| | |oziroma na primerno lokacijo. |
|
|
| | |Zelene površine železniških |
|
|
| | |nasipov se urejajo kot |
|
|
| | |drevoredi, sadovnjaki in druge |
|
|
| | |zelene ureditve. Na lokaciji |
|
|
| | |ob stanovanjskih blokih na |
|
|
| | |Semiški cesti se obstoječe |
|
|
| | |garaže poenotijo in sanirajo, |
|
|
| | |lahko kot garažni niz z ravno |
|
|
| | |lahko tudi zatravljeno streho. |
|
|
| | |Gradnja stanovanjskih objektov |
|
|
| | |ni dovoljena. Ob mestni |
|
|
| | |vpadnici in železnici se |
|
|
| | |zasadi drevored. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3h |prikrito grobišče|Lokacija prikritega grobišča |
|
|
| |v farovški lozi |je natančno določena, potrebne |
|
|
| | |so preiskave. Dovolijo se |
|
|
| | |raziskave območja ter |
|
|
| | |postavitev spominskega |
|
|
| | |obeležja. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3i |Esol |Dovoljene so gradnje novih ter |
|
|
| | |dozidave, adaptacije in |
|
|
| | |rekonstrukcije obstoječih |
|
|
| | |proizvodnih, upravnih in |
|
|
| | |spremljajočih objektov, naprav |
|
|
| | |in ureditev. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3j |pri rezervoarju |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3k |Črnomaljski kal |Kal se ureja in vzdržuje kot |
|
|
| | |javni zeleni prostor. |
|
|
| | |Dovoljena je postavitev |
|
|
| | |spominskih obeležij in |
|
|
| | |opozorilnih oziroma |
|
|
| | |informativnih tabel. Kal je |
|
|
| | |lahko ograjen z enostavno |
|
|
| | |horizontalno zasnovano, leseno |
|
|
| | |ograjo. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/3l |vodnjak |Prostor se ureja sonaravno |
|
|
| | |brez večjih ureditev, ki bi |
|
|
| | |zahtevale večja zemeljska |
|
|
| | |dela. Dovoljena je postavitev |
|
|
| | |enostavnih lesenih klopi. Za |
|
|
| | |obnovo vodnjaka se uporabi |
|
|
| | |materiale, iz katerih je |
|
|
| | |zgrajen vodnjak. Za potrebe |
|
|
| | |prireditev se lahko uporabijo |
|
|
| | |začasni montažni objekti. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4 |Belokranjska | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4-OPPNa |Med Metliško in |Predviden OPPN za stanovanjsko |
|
|
| |Belokranjsko |pozidavo višje gostote. |
|
|
| | |Dovoljena je gradnja vrstnih |
|
|
| | |hiš, ob Belokranjski cesti je |
|
|
| | |možna gradnja nizkih vila |
|
|
| | |blokov K+P+1 z največ štirimi |
|
|
| | |stanovanji. Osrednji prostor |
|
|
| | |območja se ureja kot skupna |
|
|
| | |zelena površina. Dostop z |
|
|
| | |Belokranjske ceste se ureja le |
|
|
| | |z enim cestnim priključkom. |
|
|
| | |Obcestni prostor se zasadi z |
|
|
| | |drevoredi. Za strokovne |
|
|
| | |podlage se smiselno uporabijo |
|
|
| | |obstoječa gradiva, |
|
|
| | |pripravljena na študentski |
|
|
| | |delavnici. Pred sprejetjem |
|
|
| | |OPPN se na registriranem |
|
|
| | |arheološkem najdišču izvede |
|
|
| | |predhodne arheološke |
|
|
| | |raziskave. Ob Belokranjski |
|
|
| | |cesti se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4a |Pri postaji |Dovoljena je gradnja vrstnih |
|
|
| | |hiš z orientacijo vrtov proti |
|
|
| | |železnici. . Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4b |Trdinova ulica |Ob Belokranjski cesti se |
|
|
| | |zasadi drevored. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4c |Trdinova ulica – |Strešna kritina je opečna: |
|
|
| |bloki |bobrovec ali zareznik. Streha |
|
|
| | |na garažnem nizu je |
|
|
| | |minimalnega naklona do 14o, |
|
|
| | |kritina je enotna (po barvi in |
|
|
| | |materialu) na celem nizu. |
|
|
| | |Vmesni prostor se ohranja kot |
|
|
| | |zelenica ali vrtovi. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4d |Pekarna |Dovoljena je širitev za |
|
|
| | |stanovanjsko območje nemotečih |
|
|
| | |dejavnosti. Gradnja silosov ni |
|
|
| | |dovoljena. Ob mestni vpadnici |
|
|
| | |se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4e |Pri pekarni |Dovoljena je sprememba |
|
|
| | |nedograjenega obrtnega objekta |
|
|
| | |v večstanovanjski objekt, pod |
|
|
| | |pogojem, da se zagotovi |
|
|
| | |zadostne parkirne površine in |
|
|
| | |da so stanovanjske enote |
|
|
| | |grajene tako, da je mogoče |
|
|
| | |združevanje le-teh v večje. |
|
|
| | |Višinski gabariti novih |
|
|
| | |večstanovanjskih ali poslovnih |
|
|
| | |objektov na območju med |
|
|
| | |pekarno in železnico ne smejo |
|
|
| | |presegati višine K+P+2 oziroma |
|
|
| | |15 m skupne višine objekta. |
|
|
| | |Zadnja etaža se izvede kot |
|
|
| | |pristrešno stanovanje. Strehe |
|
|
| | |objektov so ravne ali z blagim |
|
|
| | |enokapnim naklonom. Fasade se |
|
|
| | |oblikujejo transparentno, |
|
|
| | |barve ne smejo biti vpadljive. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4f |Grčija |Dovoljena je umestitev |
|
|
| | |poslovnih dejavnosti nemotečih |
|
|
| | |za bivanje. Objekti se |
|
|
| | |umeščajo na gradbene linije |
|
|
| | |vzdolž Belokranjske ceste, |
|
|
| | |tako da tvorijo usklajene |
|
|
| | |fasadne poteze. Poslovni |
|
|
| | |objekt ob regionalni cesti se |
|
|
| | |oblikujejo z ravno streho. Ob |
|
|
| | |mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4g |Špar |Umeščajo se dejavnosti, ki se |
|
|
| | |funkcionalno in pomensko |
|
|
| | |navezujejo na obstoječe |
|
|
| | |dejavnosti v tej EUP. Objekti |
|
|
| | |se umeščajo na gradbene linije |
|
|
| | |vzdolž Belokranjske ceste, |
|
|
| | |tako da tvorijo usklajene |
|
|
| | |fasadne poteze. Poslovni |
|
|
| | |objekt ob regionalni cesti se |
|
|
| | |oblikujejo z ravno streho. Ob |
|
|
| | |mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4h |Komunala, Hofer |Umeščajo se dejavnosti, ki se |
|
|
| | |funkcionalno in pomensko |
|
|
| | |navezujejo na obstoječe |
|
|
| | |dejavnosti v tej EUP. Objekti |
|
|
| | |se umeščajo na gradbene linije |
|
|
| | |vzdolž Belokranjske ceste, |
|
|
| | |tako da tvorijo usklajene |
|
|
| | |fasadne poteze. Poslovni |
|
|
| | |objekti ob regionalni cesti se |
|
|
| | |oblikujejo z ravno streho. Ob |
|
|
| | |mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4i |Dolenjka |Dovoljena je gradnja prodajno- |
|
|
| | |skladiščnega objekta, |
|
|
| | |spremljajočih objektov in |
|
|
| | |zunanjih skladiščnih in |
|
|
| | |manipulativnih površin. |
|
|
| | |Dovoljena je gradnja objektov |
|
|
| | |za promet, komunalne in |
|
|
| | |servisne dejavnosti. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4j |Stor – trans |Na južnem robu EUP se zagotovi |
|
|
| | |pas visokorasle avtohtone |
|
|
| | |vegetacije, kot bariero do |
|
|
| | |območja stanovanj Pod Gričkom. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4k |TPC 1, Begrad |Dovoljena je sprememba |
|
|
| | |namembnosti objektov ali delov |
|
|
| | |objektov za skladiščne, |
|
|
| | |oskrbne in uslužnostne |
|
|
| | |dejavnosti. |
|
|
| | |Dovoljena je gradnja in |
|
|
| | |dozidave objektov za |
|
|
| | |skladišča, servise, trgovino, |
|
|
| | |gostinstvo, storitve ter |
|
|
| | |družbene in poslovne |
|
|
| | |dejavnosti. Dovoljena je |
|
|
| | |gradnja ceste s priključkom za |
|
|
| | |Zadružno cesto. Na |
|
|
| | |jugovzhodnem robu EUP se |
|
|
| | |zagotovi pas visokorasle |
|
|
| | |avtohtone vegetacije, kot |
|
|
| | |bariero do območja stanovanj |
|
|
| | |Pod Gričkom. Ob Belokranjski |
|
|
| | |in Zadružni cesti se zasadi |
|
|
| | |drevored, če je zaradi GJI |
|
|
| | |mogoče. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4l |Kambič |Dovoljena je gradnja poslovno |
|
|
| | |stanovanjskega objekta v |
|
|
| | |nivoju mestnega parterja in |
|
|
| | |enakim odmikom kot sosednji |
|
|
| | |objekti. Ob Belokranjski cesti |
|
|
| | |se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/4m |Gasilski dom |Dovoljena je dozidava objekta |
|
|
| | |gasilskega doma in ureditev |
|
|
| | |spremljajočih površin. |
|
|
| | |Zagotovi se neposreden |
|
|
| | |urgentni izvoz gasilskih vozil |
|
|
| | |na Belokranjsko cesto. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/5 |Sadež | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/5a |Hotel |Dovoljena je razširitev |
|
|
| | |hotela, zagotavlja se zadostne |
|
|
| | |parkirne površine, lahko tudi |
|
|
| | |podzemne. Ob Belokranjski |
|
|
| | |oziroma Kolodvorski cesti se |
|
|
| | |zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/5b |Kolodvorska cesta|Pri vseh posegih se upošteva |
|
|
| | |obstoječo tipologijo meščanske |
|
|
| | |vile in značilnih |
|
|
| | |arhitekturnih elementov. |
|
|
| | |Vrtovi med zazidavo ob |
|
|
| | |Kolodvorski ulici in zazidavo |
|
|
| | |ob ulici Sadež se urejajo kot |
|
|
| | |zelene površine. Dovoljena je |
|
|
| | |gradnja vzporedne ceste za |
|
|
| | |zagotovitev dostopov do |
|
|
| | |obstoječih objektov, ob njej |
|
|
| | |je dovoljena dopolnilna |
|
|
| | |gradnja objektov. Ob |
|
|
| | |Kolodvorski cesti se zasadi |
|
|
| | |drevored. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/5c |Sadež |Ob Belokranjski in Kolodvorski |
|
|
| | |cesti ter ob cesti proti |
|
|
| | |pokopališču se zasadi |
|
|
| | |drevored. Po odprtju obvoznice |
|
|
| | |se lahko ob Kolodvorski cesti |
|
|
| | |uredijo obcestna parkirišča. |
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/5d |Zadružna – bloki |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6 |Črnomelj | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6-OPPNa |Mestno jedro |Občinski lokacijski načrt za |
|
|
| | |mestno jedro Črnomlja (Uradni |
|
|
| | |list RS, št. 92/05, 32/08). |
|
|
| | |Veljajo določila veljavnega |
|
|
| | |OPPN. Pred kakršnokoli prenovo |
|
|
| | |ostrešja ali drugimi večjimi |
|
|
| | |vzdrževalnimi deli v stavbi |
|
|
| | |cerkve Svetega Duha se o tem |
|
|
| | |obvesti pristojni Zavod za |
|
|
| | |varstvo narave vsaj 4 leta |
|
|
| | |pred začetkom del. Ob |
|
|
| | |Kolodvorski cesti se zasadi |
|
|
| | |drevored, po odprtju obvoznice |
|
|
| | |se lahko ob Kolodvorski cesti |
|
|
| | |uredijo obcestna parkirišča. |
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6-OPPNb |Starihov hrib |Predviden OPPN za gradnjo |
|
|
| | |individualnih stanovanjskih |
|
|
| | |hiš. Možna je gradnja manjših, |
|
|
| | |ločenih sklopov vrstnih hiš, z |
|
|
| | |zamiki maksimalne skupne |
|
|
| | |dolžine do 18 m in širine do 8 |
|
|
| | |m, višine P+1. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6a |Kolodvorska – |Dovoljena je gradnja objektov |
|
|
| |zahod |za oskrbne, uslužnostne in |
|
|
| | |gostinske dejavnosti. Pri vseh |
|
|
| | |gradbenih posegih se upošteva |
|
|
| | |ulično zazidavo. Višinski |
|
|
| | |gabariti novih objektov se |
|
|
| | |podredijo višinskim gabaritom |
|
|
| | |sosednjih objektov. Dovoljena |
|
|
| | |je novogradnja objekta v |
|
|
| | |križišču, skladno z zasnovo |
|
|
| | |rekonstrukcije križišča. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6b |Pri semaforju |Dovoljena je gradnja novih |
|
|
| | |objektov, odmiki od regionalne |
|
|
| | |ceste sledijo gabaritom in |
|
|
| | |odmiku objekta Centra za |
|
|
| | |socialno delo. Ob mestnih |
|
|
| | |vpadnicah se zasadi drevored, |
|
|
| | |če to dopušča GJI. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6c |Kulturni dom |Izdela se rekonstrukcija |
|
|
| | |križišča regionalnih cest |
|
|
| | |tako, da se Ulica 21. oktobra |
|
|
| | |pravokotno priključuje na |
|
|
| | |Kolodvorsko cesto, podrejena |
|
|
| | |pravilnemu križanju cest. |
|
|
| | |Dovoljene so ureditve |
|
|
| | |zunanjega prireditvenega |
|
|
| | |prostora za kulturnim domom. |
|
|
| | |Zagotovi se prostor za |
|
|
| | |zasaditev obcestnega |
|
|
| | |drevoreda. Postavitev postajne |
|
|
| | |ute se ne dovoli. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6d |Kolodvorska ulica|Objekt v križišču se ureja kot |
|
|
| |– jug |»Peglezen«, lahko tudi z ravno |
|
|
| | |streho in ustrezno kritino. |
|
|
| | |Kritina na objektih je opečna: |
|
|
| | |bobrovec ali zareznik. Možna |
|
|
| | |je ureditev parkirnega |
|
|
| | |prostora, ki se zasadi z |
|
|
| | |listnatim drevjem. Prečna pot |
|
|
| | |ob slaščičarni se uredi kot |
|
|
| | |pešpot. Ob Kolodvorski cesti |
|
|
| | |se, kjer to dopušča GJI, |
|
|
| | |zasadi drevored ali posamična |
|
|
| | |drevesa. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6e |Pri Badovincu |Dovoljene so prenove, |
|
|
| | |adaptacije in rekonstrukcije |
|
|
| | |ter spremembe namembnosti |
|
|
| | |objektov in delov objektov za |
|
|
| | |oskrbne, storitvene, gostinske |
|
|
| | |in poslovne dejavnosti. |
|
|
| | |Strešna kritina je opečna: |
|
|
| | |bobrovec ali zareznik. Na |
|
|
| | |fasadah se ohranja historične |
|
|
| | |elemente in oblikovanje. Del |
|
|
| | |Župančičeve ulice in |
|
|
| | |parkirišče ob Kolodvorski |
|
|
| | |ulici se zasadi z listnatim |
|
|
| | |drevjem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6f |Šola, dijaški dom|Prostor pod osnovno šolo se |
|
|
| | |zasadi z visokoraslim |
|
|
| | |avtohtonim drevjem in visokimi |
|
|
| | |grmovnicami pred parkiriščem. |
|
|
| | |Gradnja pomožnih objektov pod |
|
|
| | |osnovno šolo ni dovoljena. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/6g |Vojinska cesta |Pri adaptacijah, |
|
|
| | |rekonstrukcijah in nadomestnih |
|
|
| | |gradnjah objektov ob Vojinski |
|
|
| | |cesti se upošteva zasnovo |
|
|
| | |obcestne zazidave. Dovoljena |
|
|
| | |je gradnja stanovanjskega |
|
|
| | |objekta na zemljišču s parc. |
|
|
| | |št. 116/11 k.o. Črnomelj ob |
|
|
| | |upoštevanju naslednjih |
|
|
| | |pogojev: višina prizidka je |
|
|
| | |K+P, brez kolenčnega zidu, |
|
|
| | |streha je vcepljena dvokapnica |
|
|
| | |naklona 35–40o, z istim |
|
|
| | |naklonom se sanira se tudi |
|
|
| | |obstoječi že izveden naklon |
|
|
| | |strehe na osnovnem objektu. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/7 |Griček | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/7a |Park Griček |Dovoljena je izvedba parkovnih |
|
|
| | |ureditev in pešpoti s |
|
|
| | |pripadajočo urbano opremo. |
|
|
| | |Dopustne so začasne ureditve |
|
|
| | |za potrebe prireditev, |
|
|
| | |vključno z začasnimi objekti |
|
|
| | |(odri, letni gostinski vrtovi, |
|
|
| | |kioski, stonice, sanitarije |
|
|
| | |ipd.). Oblikovanje gradenj ter |
|
|
| | |drugih ureditev se podredi |
|
|
| | |dominantni vlogi in |
|
|
| | |pričevalnosti spomenika NOB. |
|
|
| | |Vsi posegi se izvajajo skladno |
|
|
| | |s pogoji službe za varstvo |
|
|
| | |kulturne dediščine. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/7b |Ul. |Kritina je enotne temne barve. |
|
|
| |Belokranjskega | |
|
|
| |odreda | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/8 |Pristave | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/8a |Pod Gričkom |Na celotnem območju prevladuje |
|
|
| | |enoten vzorec pozidave, ki se |
|
|
| | |odraža v etažnosti, |
|
|
| | |orientaciji slemen, naklonu |
|
|
| | |streh in barvi kritine. Ob |
|
|
| | |cesti proti pokopališču se |
|
|
| | |zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/8b |Ciko |Ob cesti proti pokopališču se |
|
|
| | |zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9 |Vojna vas | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9-OPPNa |Čistilna naprava |Lokacijski načrt za centralno |
|
|
| | |čistilno napravo Črnomelj |
|
|
| | |(SDL, št. 8/90, Uradni list |
|
|
| | |RS, št. 21/92, 43/00) – ostane |
|
|
| | |v veljavi do preklica. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9-OPPNb |Pokopališče Vojna|Predviden OPPN za razširitev |
|
|
| |vas – razširitev |pokopališča. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9a |Vojna vas |Javna razsvetljava se zasnuje |
|
|
| | |ob uporabi navzdol usmerjenih |
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. V |
|
|
| | |brežine, priobalni pas in |
|
|
| | |strugo vodotokov se ne posega, |
|
|
| | |niso dovoljeni posegi v |
|
|
| | |predpisan pas priobalnega |
|
|
| | |zemljišča. Ob zgornji cesti |
|
|
| | |proti pokopališču se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9b |Obvodno zelenje |Možna je ureditev obvodne |
|
|
| | |sprehajalne poti z urbano |
|
|
| | |opremo (klopi, koši ipd.). |
|
|
| | |Ohranja se gozdna bariera med |
|
|
| | |Lahinjo in predvideno |
|
|
| | |pozidavo, ker služi kot |
|
|
| | |prehranjevališče in |
|
|
| | |komunikacijska pot netopirjem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9c |Vojna vas – nova |Pozidava sledi gradbeni |
|
|
| |pozidava |liniji. Ob cesti proti |
|
|
| | |pokopališču se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9d |zeleni pas |Zeleni pas se ureja kot |
|
|
| | |tamponski pas med |
|
|
| | |stanovanjskim območjem in |
|
|
| | |pokopališčem. Dovoljena je |
|
|
| | |zasaditev z visokoraslim |
|
|
| | |avtohtonim drevjem. Drugi |
|
|
| | |posegi niso dovoljeni. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/9e |Pokopališče |Za preureditev območja se |
|
|
| | |izdela krajinska zasnova |
|
|
| | |ureditve. Vsi posegi se |
|
|
| | |izvajajo skladno s pogoji |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10 |Majer | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10-OPPNa |Poslovna cona |Predviden OPPN za |
|
|
| |Majer |prestrukturiranje območja |
|
|
| | |bivše vojašnice in obstoječe |
|
|
| | |poslovne cone. Proizvodne |
|
|
| | |dejavnosti niso dovoljene. Za |
|
|
| | |strokovne podlage se smiselno |
|
|
| | |uporabijo obstoječa gradiva, |
|
|
| | |pripravljena na študentski |
|
|
| | |delavnici. Ohranja se gozdna |
|
|
| | |bariera med Lahinjo in |
|
|
| | |predvideno pozidavo, ker služi |
|
|
| | |kot prehranjevališče in |
|
|
| | |komunikacijska pot netopirjem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10-OPPNb |Majer – nova |Predviden OPPN za individualno |
|
|
| |pozidava |stanovanjsko pozidavo. V |
|
|
| | |soseski se uredijo zelene |
|
|
| | |površine z otroškim igriščem. |
|
|
| | |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10a |Črnomaljski |Vsi posegi se izvajajo skladno |
|
|
| |dvorec |s pogoji službe za varstvo |
|
|
| | |kulturne dediščine. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10b |zeleni pas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10c |Majer – |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |stanovanjska hiša| |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10d |zeleni pas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10e |Joh |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10f |Fredi |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/10g |Zavetišče za |Rešitve za oblikovanje |
|
|
| |živali |objektov se podrejajo |
|
|
| | |funkcionalni zasnovi objektov. |
|
|
| | |Dovoljena je uporaba ravnih |
|
|
| | |streh. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/11 |Kozji plac | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/11-OPPNa |Drage – 2.faza |Zazidalni načrt Drage – 2. |
|
|
| | |faza v Črnomlju (Uradni list |
|
|
| | |RS, št. 47/98) – ostane v |
|
|
| | |veljavi do preklica. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/11a |Kozji plac |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/11b |Veterinarska |Rešitve za oblikovanje |
|
|
| |ambulanta |objektov se podrejajo |
|
|
| | |funkcionalni zasnovi objektov. |
|
|
| | |Dovoljena je uporaba ravnih |
|
|
| | |streh. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/11c |obvodno zelenje |Sprehajalne poti se načrtujejo |
|
|
| | |izven predpisanega pasu |
|
|
| | |priobalnega zemljišča. Za vse |
|
|
| | |ureditve v območju priobalnega |
|
|
| | |zemljišča se pridobi vodno |
|
|
| | |soglasje; |
|
|
| | |– ob urejanju območja se |
|
|
| | |ohranja in vzdržuje obrežna |
|
|
| | |zarast in naravna brežina; v |
|
|
| | |primerih dovoljenih novih |
|
|
| | |posegov in ob vzdrževanju se |
|
|
| | |odstranjeno vegetacijo |
|
|
| | |nadomesti z novo, avtohtono |
|
|
| | |vrsto; |
|
|
| | |– omejevanje dostopa do vode z |
|
|
| | |ograjami se ne izvaja; |
|
|
| | |– ribiška stojišča se ne |
|
|
| | |urejajo; opornih zidov na |
|
|
| | |brežini reke ni dovoljeno |
|
|
| | |postavljati; |
|
|
| | |– rekreacijske travne površine |
|
|
| | |se redno vzdržuje s košnjo. |
|
|
| | |Za posege na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča se pridobi |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12 |Loka | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12a |Loka |Ob Viniški cesti se zasadi |
|
|
| | |drevored, kjer je to zaradi |
|
|
| | |GJI mogoče. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12b |obvodni pas |Območje se ohranja nepozidano. |
|
|
| | |Možne so zasaditve z avtohtono |
|
|
| | |vegetacijo in ureditve, ki se |
|
|
| | |navezujejo in dopolnjujejo |
|
|
| | |ureditve za območje ČR/6-OPPN- |
|
|
| | |a. Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred posegi v tla pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12c |Avto Weiss |Sanira in zasadi se |
|
|
| | |parkirišče. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12d |Ločki okljuk |Območje najboljših kmetijskih |
|
|
| | |zemljišč se ohrani. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred posegi |
|
|
| | |v tla pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12e |območje kmetij |Dovoljena je gradnja objektov |
|
|
| | |za potrebe kmetije. Veliki |
|
|
| | |volumni objektov in intenzivna |
|
|
| | |vzgoja večjega števila živine |
|
|
| | |ni dovoljena. Javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob |
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih |
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12f |zelenje in |Dovoljeni so ureditev prostora |
|
|
| |kmetijske |za kopanje ob slapu, ureditve |
|
|
| |površine ob |brežin, sprehajalna pot s |
|
|
| |Dobličici |pripadajočo urbano opremo. |
|
|
| | |Sprehajalne poti se načrtujejo |
|
|
| | |izven predpisanega pasu |
|
|
| | |priobalnega zemljišča. |
|
|
| | |Obstoječa obrežna vegetacija |
|
|
| | |se ohranja. Njeno |
|
|
| | |odstranjevanje za potrebe |
|
|
| | |ureditve sprehajalnih poti ni |
|
|
| | |dovoljeno. V primerih |
|
|
| | |dovoljenih novih posegov in ob |
|
|
| | |vzdrževanju se odstranjeno |
|
|
| | |vegetacijo nadomesti z novo, z |
|
|
| | |uporabo avtohtonih obvodnih |
|
|
| | |vrst. Javna razsvetljava se |
|
|
| | |zasnuje ob uporabi navzdol |
|
|
| | |usmerjenih svetil, ki ne |
|
|
| | |oddajajo svetlobe v UV- |
|
|
| | |spektru. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred posegi |
|
|
| | |v tla pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se urejajo |
|
|
| | |pod pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za kmetijska |
|
|
| | |zemljišča). |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12g |Šolski center |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12h |Stadion |Območje se zasadi z |
|
|
| | |visokoraslim drevjem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12i |Grajska cesta |Dovoljena je gradnja enotnega |
|
|
| | |nadstreška za avtomobile v |
|
|
| | |nizu. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12j |Pri Weissu |Dovoljena je gradnja objektov |
|
|
| | |za potrebe kmetije. Veliki |
|
|
| | |volumni objektov in intenzivna |
|
|
| | |vzgoja živine ni dovoljena. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12k |Športno igrišče |Dovoljena je ureditev |
|
|
| | |travnatega športnega igrišča. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/12l |Mali |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13 |Kočevje | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13-OPPNa |OPPN Belsad |Predviden OPPN. Dovoljena je |
|
|
| | |gradnja večstanovanjskih |
|
|
| | |objektov na podlagi projekta |
|
|
| | |ureditve celotnega območja. |
|
|
| | |Višina objektov ne sme |
|
|
| | |presegati višine K+P+2, kota P |
|
|
| | |je lahko +0,5 m nad obstoječim |
|
|
| | |terenom. Strehe objektov so |
|
|
| | |ravne ali z blažjim naklonom, |
|
|
| | |skritim za vencem. Poleg |
|
|
| | |stanovanjskih namembnosti je v |
|
|
| | |obstoječih in novozgrajenih |
|
|
| | |objektih dovoljena trgovinska |
|
|
| | |in poslovna dejavnost, ki nima |
|
|
| | |škodljivih vplivov na |
|
|
| | |stanovanjsko območje, in sicer |
|
|
| | |v območju ob cesti. Območje se |
|
|
| | |lahko ureja brez OPPN le v |
|
|
| | |primeru, da se v celotni enoti |
|
|
| | |uredijo le stanovanjski |
|
|
| | |objekti. Upoštevajo se |
|
|
| | |omilitveni ukrepi: |
|
|
| | |– na območju so sprejemljive |
|
|
| | |oblike rekreacije, ki ne |
|
|
| | |povzročajo poznejših |
|
|
| | |negativnih posledic in ne |
|
|
| | |zahtevajo večjih ureditev ter |
|
|
| | |ohranjajo obstoječe naravne |
|
|
| | |razmere; |
|
|
| | |– pri izvedbi morebitne |
|
|
| | |potrebne infrastrukture |
|
|
| | |(klopi, mostovi, igrala, |
|
|
| | |pomoli) se uporablja naravne |
|
|
| | |materiale, les in kamen; |
|
|
| | |– opornih zidov na brežini |
|
|
| | |reke se ne izvaja; |
|
|
| | |– sprehajalne in obvodne poti |
|
|
| | |se uredi v peščeni izvedbi. Te |
|
|
| | |poti niso hkrati tudi |
|
|
| | |kolesarske poti; motoristom |
|
|
| | |mora biti dostop preprečen; |
|
|
| | |– ob urejanju območja se |
|
|
| | |ohranja obrežna grmovna in |
|
|
| | |drevesna zarast in naravna |
|
|
| | |brežina reke; |
|
|
| | |– omejevanje dostopa do vode z |
|
|
| | |ograjami se ne izvaja, razen |
|
|
| | |če gre za varnostne naprave; |
|
|
| | |– za vse posege v priobalno |
|
|
| | |zemljišče se pridobi vodno |
|
|
| | |soglasje; |
|
|
| | |– ribiška stojišča se uredijo |
|
|
| | |na manjšem delu obrežja, tako |
|
|
| | |da je pretežni del površine |
|
|
| | |namenjene rekreaciji |
|
|
| | |neobremenjen; |
|
|
| | |– rekreacijske travne površine |
|
|
| | |se redno vzdržuje s košnjo; |
|
|
| | |– sanitarije se umesti izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13-OPPNb |OPPN Kočevje |Predviden OPPN za individualno |
|
|
| | |stanovanjsko pozidavo. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13-OPPNc |OPPN Gadina |Predviden OPPN za individualno |
|
|
| | |stanovanjsko pozidavo. V |
|
|
| | |soseski se uredijo zelene |
|
|
| | |površine z otroškim igriščem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13a |Kočevje |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13b |Čopova |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13c |Bencinski servis |Javna razsvetljava se zasnuje |
|
|
| | |ob uporabi navzdol usmerjenih |
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. Ob |
|
|
| | |mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. Na območju |
|
|
| | |registriranega arheološkega |
|
|
| | |najdišča je treba pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13d |Vrtin |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13e |Pri Belsadu |Ob mestni vpadnici se zasadi |
|
|
| | |drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13f |Okljuk |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/13g |Kočevje – ob |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |obvoznici | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14 |Kanižarica | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14-OPPNa |OPPN TRIS |Občinski podrobni prostorski |
|
|
| |Kanižarica |načrt Tehnološko razvojnega |
|
|
| | |industrijskega središča (TRIS) |
|
|
| | |Kanižarica (Uradni list RS, |
|
|
| | |št. 52/10) – ostane v veljavi |
|
|
| | |do preklica. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14a |Kanižarica – |Dovoljena je ureditev odprtih |
|
|
| |center |površin za javne namene. |
|
|
| | |Ohranja se stara zdrava |
|
|
| | |drevesa, zasadi se drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14b |Kanižarica |Upoštevajo se omilitveni |
|
|
| | |ukrepi: |
|
|
| | |– na območju so sprejemljive |
|
|
| | |oblike rekreacije, ki ne |
|
|
| | |povzročajo poznejših |
|
|
| | |negativnih posledic in ne |
|
|
| | |zahtevajo večjih ureditev ter |
|
|
| | |ohranjajo obstoječe naravne |
|
|
| | |razmere; |
|
|
| | |– pri izvedbi morebitne |
|
|
| | |potrebne infrastrukture |
|
|
| | |(klopi, mostovi, igrala, |
|
|
| | |pomoli) se uporablja naravne |
|
|
| | |materiale, les in kamen; |
|
|
| | |– opornih zidov na brežini |
|
|
| | |reke se ne izvaja; |
|
|
| | |– sprehajalne in obhodne poti |
|
|
| | |se uredi v peščeni izvedbi. Te |
|
|
| | |poti niso hkrati tudi |
|
|
| | |kolesarske poti; |
|
|
| | |– ob urejanju območja se |
|
|
| | |ohranja obrežna grmovna in |
|
|
| | |drevesna zarast in naravna |
|
|
| | |brežina reke; |
|
|
| | |– omejevanje dostopa do vode z |
|
|
| | |ograjami se ne izvaja, razen |
|
|
| | |če gre za varnostne naprave; |
|
|
| | |– ribiška stojišča se uredijo |
|
|
| | |na manjšem delu obrežja, tako |
|
|
| | |da je pretežni del površine |
|
|
| | |namenjene rekreaciji |
|
|
| | |neobremenjen; |
|
|
| | |– rekreacijske travne površine |
|
|
| | |se redno vzdržuje s košnjo; |
|
|
| | |sanitarije se umesti izven |
|
|
| | |poplavnega območja; |
|
|
| | |– ohranja se obvodna |
|
|
| | |vegetacija ob Dobličici (5 m |
|
|
| | |pas od struge). Ob regionalnih |
|
|
| | |cestah se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14c |Čistilna naprava |Ni posebnih PIP. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14d |Kanižarica – |Individualne gradnje pomožnih |
|
|
| |bloki |objektov niso dovoljene. Možna |
|
|
| | |je organizirana gradnja enotno |
|
|
| | |oblikovanih garaž oziroma |
|
|
| | |nadstreškov za avtomobile. |
|
|
| | |Konstrukcije nadstreškov so |
|
|
| | |lahko kovinske in |
|
|
| | |transparentno oblikovane, |
|
|
| | |strehe imajo minimalen naklon. |
|
|
| | |Ob regionalnih cestah se |
|
|
| | |zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14e |Kanižarica – |Ob regionalnih cestah se |
|
|
| |igrišče |zasadi drevorede. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14f |Kanižarica – |Ohranja se obrežna grmovna in |
|
|
| |zeleni pas |drevesna zarast in naravna |
|
|
| | |brežina reke. Ob regionalni |
|
|
| | |cesti se zasadi drevored. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14g |Kanižarski okljuk|Dovoljena je gradnja objektov |
|
|
| | |za potrebe kmetije na stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih. Stanovanjski |
|
|
| | |objekti so dovoljeni kot |
|
|
| | |osnovni objekti kmetije. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se urejajo |
|
|
| | |pod pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108. tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za kmetijska |
|
|
| | |zemljišča). |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14h |Romsko naselje |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |Jama | |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
|ČR/14i |Romsko naselje |Obcestni del naselja se zasadi |
|
|
| | |z visokim avtohtonim |
|
|
| | |grmičevjem in drevjem. |
|
|
+-------------+-----------------+-------------------------------+
|
|
114. člen |
|
(posebni PIP za EUP
na območju preostalih naselij) |
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP in drugi |
|
|
| | |podatki |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 1 |Adlešiči | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ADL/1-OPPNa |UN Adlešiči |Ureditveni načrt Adlešiči |
|
|
| | |(Uradni list RS, št. |
|
|
| | |14/98, 57/03) – ostane v |
|
|
| | |veljavi do preklica. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ADL/1a do |naselje – deli |Dejavnosti na območju CDo |
|
|
|ADL/1h |naselja zunaj UN |ne smejo imeti negativnih |
|
|
| |Adlešiči |vplivov na bivalno okolje.|
|
|
| | |Smiselno veljajo določila |
|
|
| | |UN Adlešiči. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
| | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ADL/2 |počitniško naselje |Predvidena ureditev |
|
|
| | |počitniškega naselja, |
|
|
| | |zagotovijo se odmiki od |
|
|
| | |cest na obrobju območja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ADL/3 |zaselek na zahodu |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 2 |Balkovci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BAL/1 |zaselek Grduni |Dovoljene so gradnje in |
|
|
| | |ureditve za razvoj |
|
|
| | |turizma, prenočišč. |
|
|
| | |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BAL/2 |zaselek Dejani |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BAL/3 |zaselek Pavlini |Dovoljeno za razvoj obrtne|
|
|
| | |dejavnosti, v skladu z |
|
|
| | |Uredbo o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BAL/4 |zaselek Balkovci |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 3 |Bedenj | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BED/1a |vas vzhod |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BED/1b |vas zahod |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BED/2 |zaselek Karaman |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BED/3a do |tri domačije na |Ni posebnih PIP. |
|
|
|BED/3c |vzhodu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BED/4 |domačija na zahodu |Nepozidan javni prostor ob|
|
|
| | |spomeniku se lahko razširi|
|
|
| | |ali se mu doda nove |
|
|
| | |vsebine v smislu |
|
|
| | |vzpostavljanja osrednjega |
|
|
| | |prostora vasi (oblikovanje|
|
|
| | |parkovnega značaja). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 4 |Belčji Vrh | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BEV/1 |vas |Del naselja ob cerkvi sv. |
|
|
| | |Helene se uredi z urbano |
|
|
| | |opremo ob upoštevanju |
|
|
| | |tradicionalnih materialov |
|
|
| | |in oblik ter po navodilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. Merila za |
|
|
| | |oblikovanje ostalih |
|
|
| | |objektov: na fasadi, ki |
|
|
| | |meji na javni prostor |
|
|
| | |naselja ni dovoljeno |
|
|
| | |dodajati volumnov, na |
|
|
| | |strešini glavne fasade ni |
|
|
| | |dovoljena gradnja frčad, |
|
|
| | |razen v smislu |
|
|
| | |poudarjenega vhoda. |
|
|
| | |Kritina je opečni |
|
|
| | |zareznik. Objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 5 |Bistrica | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BIS/1 |vas |Ob lovskem domu se uredi |
|
|
| | |javni prostor naselja. |
|
|
| | |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BIS/2 |območje gostilne |Dovoljena je postavitev |
|
|
| | |gospodarskih in pomožnih |
|
|
| | |objektov za potrebe |
|
|
| | |kmetijske dejavnosti po |
|
|
| | |podrobnejših PIP za |
|
|
| | |območje podeželskega |
|
|
| | |naselja s kmetijami in |
|
|
| | |stanovanjskimi hišami |
|
|
| | |(SKs). Objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BIS/3 |strelišče |Dovoli se postavitev |
|
|
| | |začasnih vadbenih objektov|
|
|
| | |za športno strelišče, ki |
|
|
| | |se jih po končani uporabi |
|
|
| | |odstrani. Strelišče se |
|
|
| | |primerno uredi in |
|
|
| | |zavaruje, njegovo |
|
|
| | |delovanje pa omeji na čas |
|
|
| | |izven gnezdenja ptičev. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 6 |Blatnik pri Črnomlju | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BLČ/1 |stari Blatnik |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BLČ/2 |Blatnik |Na območju križišča |
|
|
| | |regionalne ceste in |
|
|
| | |dostopne ceste v |
|
|
| | |notranjost južnega dela |
|
|
| | |območja, se lahko uredi |
|
|
| | |javni prostor naselja. |
|
|
| | |Obstoječi daljnovod se v |
|
|
| | |primeru novogradnje |
|
|
| | |prestavi. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BLČ/3 |zahodni zaselek |Odmik objektov od roba |
|
|
| | |gozda je najmanj 10 m. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BLČ/4 |odprte zelene |Območje se sanira, uredi |
|
|
| |površine |se športno igrišče. Dovoli|
|
|
| | |se ureditve za gozdno |
|
|
| | |vlako. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 7 |Bojanci | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BOJ/1 |Dolnji Bojanci |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BOJ/2 |Gornji Bojanci |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BOJ/3 |Gornji Bojanci – jug |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BOJ/4 |Cerkev Bojanci |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BOJ/5a do |Gasilski dom, |Ni posebnih PIP. |
|
|
|BOJ/5b |župnišče | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 8 |Brdarci | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRD/4-OPPNa |Golf igrišče 1. faza |Predviden OPPN za gradnjo |
|
|
| | |golf igrišča – 1. faza. |
|
|
| | |Uredi se golf igrišče z 9 |
|
|
| | |igralnimi polji ter |
|
|
| | |vstopni prostor s |
|
|
| | |parkiriščem in klubskimi |
|
|
| | |ter servisnimi prostori. |
|
|
| | |Igrišče se uredi s |
|
|
| | |preoblikovanjem reliefa, |
|
|
| | |ki se oblikuje z mehkimi |
|
|
| | |linijami in prehodi v |
|
|
| | |ohranjene terene na |
|
|
| | |obrobju posegov. V čim |
|
|
| | |večji meri se upoštevajo |
|
|
| | |naravne reliefne oblike, |
|
|
| | |posamezne igralne površine|
|
|
| | |se med seboj ločijo |
|
|
| | |(gozdni sestoji, brežine, |
|
|
| | |naraven teren ipd.). |
|
|
| | |Vstopni prostor se |
|
|
| | |kakovostno umesti v |
|
|
| | |prostor, hkrati pa se |
|
|
| | |oblikuje usklajeno z |
|
|
| | |bližnjim kompleksom |
|
|
| | |načrtovanih term. rešitve |
|
|
| | |za urbanistično |
|
|
| | |arhitekturno ureditev |
|
|
| | |vstopnega območja se |
|
|
| | |pridobijo z javnim |
|
|
| | |natečajem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRD/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRD/2 |leseni objekti |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Lesene stanovanjske |
|
|
| | |objekte se prenavlja |
|
|
| | |(rekonstruira) ali |
|
|
| | |prestavi na drugo |
|
|
| | |lokacijo, namenjeno |
|
|
| | |prezentaciji |
|
|
| | |tradicionalnih |
|
|
| | |belokranjskih objektov. Na|
|
|
| | |križišču poti v središču |
|
|
| | |vasi se uredi izrazitejše |
|
|
| | |jedro z manjšo javno |
|
|
| | |površino (zbiranje |
|
|
| | |vaščanov, prireditve |
|
|
| | |ipd.). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRD/3 |pristava |V območju se razvija |
|
|
| | |dejavnost kmetijstva, na |
|
|
| | |stavbnih zemljiščih se |
|
|
| | |dovoli postavitev |
|
|
| | |stanovanjske hiše in |
|
|
| | |rastlinjakov. Na |
|
|
| | |severozahodnem delu |
|
|
| | |območja se dovoli gradnja |
|
|
| | |vodnega zbiralnika za |
|
|
| | |potrebe rastlinjakov. Na |
|
|
| | |območju zelenih površin se|
|
|
| | |upošteva določila varstva |
|
|
| | |kulturne dediščine. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 9 |Breg pri Sinjem Vrhu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BSV/1a do |vas, območje za |Objekte se prenavlja in |
|
|
|BSV/1b |oddih, rekreacijo in |gradi po vzoru |
|
|
| |šport |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Znotraj |
|
|
| | |EUP se na lokaciji pod |
|
|
| | |mlinom pri jezu uredi |
|
|
| | |vstopno izstopno mesto za |
|
|
| | |plovbo tako, da iz dela |
|
|
| | |poti do reke Kolpe s |
|
|
| | |parcelno št. 4737/1 v k.o.|
|
|
| | |Sinji Vrh do reke Kolpe |
|
|
| | |utrdijo brežine. Izvede se|
|
|
| | |klančina do navedene poti |
|
|
| | |v skladu z vodnim in |
|
|
| | |naravovarstvenim |
|
|
| | |soglasjem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BSV/2 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce). Dostopi do |
|
|
| | |vode za kopalce se uredijo|
|
|
| | |na mestu najmanjših |
|
|
| | |posegov v brežino. Za |
|
|
| | |ureditev dostopov do vode |
|
|
| | |se pridobi vodno in |
|
|
| | |naravovarstveno soglasje; |
|
|
| | |– sanitarije (samo začasne|
|
|
| | |montažne) se umesti izven |
|
|
| | |poplavnega območja. Niso |
|
|
| | |dovoljeni NEO: pomol, mala|
|
|
| | |ČN; |
|
|
| | |– dovoljena je ureditev |
|
|
| | |tabornega prostora oziroma|
|
|
| | |šotorišča. Stalne in |
|
|
| | |začasne ureditve kot so |
|
|
| | |klopi, mize, kurišča in |
|
|
| | |druge ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja; |
|
|
| | |– premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo. Za vse posege |
|
|
| | |v priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 10|Breznik | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRE/1 |vas |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRE/2 |grad Turn |V območju se dovoli |
|
|
| | |dejavnost gostinstva in |
|
|
| | |turizma, izobraževanja in |
|
|
| | |kulturne dejavnosti. |
|
|
| | |Zeleni odprti prostor pred|
|
|
| | |graščino se varuje in |
|
|
| | |ureja kot javni prostor. |
|
|
| | |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BRE/3 |zaselek Mlin |Za izvedbo vseh posegov se|
|
|
| | |pridobijo smernice |
|
|
| | |pristojnih služb za |
|
|
| | |varstvo narave, kulturne |
|
|
| | |dediščine in voda. Objekte|
|
|
| | |se prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 11|Butoraj | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/1 |Gornji Butoraj |Območje ob gasilskem domu |
|
|
| | |se ureja kot javni prostor|
|
|
| | |naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/2 |južni del naselja |Dovoli se prenova oziroma |
|
|
| | |rekonstrukcija objektov ob|
|
|
| | |ohranitvi gabaritov, |
|
|
| | |oblikovanja in materialov.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/3 |Gornji Butoraj, |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |sever | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/4 |Dolnji Butoraj |Zelene površine v območju |
|
|
| | |se urejajo kot javni |
|
|
| | |prostor naselja. Pri |
|
|
| | |gradnji v severovzhodnem |
|
|
| | |območju naselja se |
|
|
| | |upošteva vidna |
|
|
| | |izpostavljenost vstopnega |
|
|
| | |dela v naselje. Zunanji |
|
|
| | |prostor se zasadi z |
|
|
| | |visokoraslim avtohtonim |
|
|
| | |drevjem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/5 |Mihin mlin |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, narave in |
|
|
| | |varstva voda. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/6 |športno igrišče |Dovoli se dejavnost |
|
|
| | |gostinstva in turizma ter |
|
|
| | |kulturne, razvedrilne, |
|
|
| | |rekreacijske in športne |
|
|
| | |dejavnosti. Območje se |
|
|
| | |uredi kot vstopna točka za|
|
|
| | |obisk širšega območja |
|
|
| | |Lahinje, mlinov, cerkve |
|
|
| | |sv. Marka itd. uredi se |
|
|
| | |parkirišče, zasadi se ga z|
|
|
| | |visokoraslim avtohtonim |
|
|
| | |drevjem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/7 |cerkev sv. Marka |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|BUT/8 |mlin Puče |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: med |
|
|
| | |gradnjo (obnovo) se peska |
|
|
| | |ali ostalega gradbenega |
|
|
| | |materiala ne shranjuje na |
|
|
| | |območju, ki ga lahko |
|
|
| | |poplavi. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 12|Cerkvišče | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|CER/1 |vas |Dovoli se razvoj turizma |
|
|
| | |in drugih s kmetijstvom |
|
|
| | |povezanih dejavnosti. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|CER/2 |farma prašičev |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 13|Črešnjevec pri | |
|
|
| |Dragatušu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ČRD/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ČRD/2 |severni zaselek |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ČRD/3 |kal |Kal se vzdržuje, ohranja |
|
|
| | |se vegetacija. Prostor se |
|
|
| | |ureja kot javni prostor |
|
|
| | |naselja. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 14|Čudno selo | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ČUS/1 |vas |Vrtače se ohranijo |
|
|
| | |nepozidane ali pa se |
|
|
| | |oblikujejo kot javni |
|
|
| | |zeleni prostor naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ČUS/2 |staro jedro vasi |Upošteva se določila |
|
|
| | |varstva kulturne |
|
|
| | |dediščine, objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ČUS/3 |južni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 15|Daljne Njive | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAN/1 |vas |Ob cerkvi se uredi javni |
|
|
| | |prostor. Objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 16|Damelj |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAM/1 |vas |Osrednja vrtača se ohranja|
|
|
| | |nepozidana, zasipavanje in|
|
|
| | |oporni zidovi niso |
|
|
| | |dovoljeni. Dovoli se |
|
|
| | |razvoj turizma v vasi |
|
|
| | |(nočitvene kapacitete), v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Objekte |
|
|
| | |se prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAM/2 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega, izjema so ureditve|
|
|
| | |dostopov do vode za |
|
|
| | |kopalce, ki se izvedejo |
|
|
| | |kot lesene stopnice v vodo|
|
|
| | |na odsekih najmanjših |
|
|
| | |posegov v brežino, na |
|
|
| | |najplitkejšem odseku brega|
|
|
| | |reke, na mestu obstoječih |
|
|
| | |stopnic oziroma ob jezu; |
|
|
| | |– dovoli se ureditev |
|
|
| | |pomola kot vstopno |
|
|
| | |izstopnega mesta za plovbo|
|
|
| | |na južnem delu kampa, |
|
|
| | |katerega lokacija se |
|
|
| | |prilagodi značilnostim |
|
|
| | |poplavne vode; |
|
|
| | |– dovoli se ureditev |
|
|
| | |igrišča za odbojko v |
|
|
| | |travnati izvedbi in |
|
|
| | |postavitev otroških igral;|
|
|
| | |– dostop z motornimi |
|
|
| | |vozili se dovoli le za |
|
|
| | |dostavo in oskrbo, |
|
|
| | |parkiranje ni dovoljeno. |
|
|
| | |Do mlina z žago se uredi |
|
|
| | |kolovozna pot, ki naj bo |
|
|
| | |zatravljena, kolesnice se |
|
|
| | |utrdijo s kamni. |
|
|
| | |Infrastrukturni vodi |
|
|
| | |(elektrika, voda, telefon)|
|
|
| | |se izvedejo v skladu z |
|
|
| | |varstvenim režimom Uredbe |
|
|
| | |KP Kolpa; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve, kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Šotorišče: za ureditev |
|
|
| | |šotorišča se predvidi del |
|
|
| | |sadovnjaka in travnika na |
|
|
| | |območju ZS. Izvede se na |
|
|
| | |način, ki ne bo prizadel |
|
|
| | |koreninskega sistema |
|
|
| | |starejših sadnih dreves, |
|
|
| | |betoniranje mest za šotore|
|
|
| | |ni dovoljeno. Kurišča so |
|
|
| | |enostavna, kamnita – |
|
|
| | |urejena. Po končani letni |
|
|
| | |sezoni se odstranijo |
|
|
| | |začasni objekti; |
|
|
| | |Gostinski objekt: način |
|
|
| | |gradnje, oblika in |
|
|
| | |velikost objekta ter |
|
|
| | |dostop do objekta se |
|
|
| | |prilagodi velikosti, |
|
|
| | |obliki in konfiguraciji |
|
|
| | |terena. Načrtuje se ga v |
|
|
| | |takem obsegu, da bo |
|
|
| | |izvajanje in izvedba |
|
|
| | |posega v naravni spomenik |
|
|
| | |ter naravno vrednoto v |
|
|
| | |skladu s sprejetimi |
|
|
| | |varstvenimi režimi in |
|
|
| | |varstvenimi usmeritvami za|
|
|
| | |ohranjanje varovanih |
|
|
| | |območij narave. Načrtovani|
|
|
| | |oporni zid se izvede s |
|
|
| | |kamnito zložbo ali v |
|
|
| | |armiranobetonski izvedbi |
|
|
| | |in z oblogo z naravnim |
|
|
| | |kamnom. Greznica se izvede|
|
|
| | |v skladu s predpisi s |
|
|
| | |področja varstva okolja, |
|
|
| | |uredi se izven poplavnega |
|
|
| | |pasu; |
|
|
| | |V poplavnem območju je |
|
|
| | |dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov na |
|
|
| | |poplavnem območju je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAM/3a |parkirišče |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAM/3b |zaselek na severu |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAM/4 |mlin Krivec |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine , narave in |
|
|
| | |varstva in skladno z |
|
|
| | |Uredbo o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DAM/5 |cerkev sv. Mihaela |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne dediščine|
|
|
| | |in skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 17|Dečina | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DEČ/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 18|Desinec | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DES/1 |vas |Vsi posegi ob cerkvi sv. |
|
|
| | |Mihaela se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Nepozidano |
|
|
| | |območje vrtače v |
|
|
| | |neposredni bližini se |
|
|
| | |ohranja kot zeleni prostor|
|
|
| | |naselja. Tradicionalne |
|
|
| | |objekte v naselju se |
|
|
| | |prenavlja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DES/2 |sončna elektrarna |Dovoli se postavitev |
|
|
| | |sončne elektrarne s poljem|
|
|
| | |PV modulov na sledilnikih |
|
|
| | |brez sprememb reliefa. |
|
|
| | |Transformatorska postaja |
|
|
| | |se umesti stran od |
|
|
| | |naselja. Med območje |
|
|
| | |elektrarne in naselja, na |
|
|
| | |severozahodni oziroma |
|
|
| | |zahodni strani območja, se|
|
|
| | |zasadi zelena bariera |
|
|
| | |visokoraslih avtohtonih |
|
|
| | |drevesnih vrst. Območje se|
|
|
| | |ogradi z ograjo ali gosto |
|
|
| | |živico. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DES/3 |pokopališče |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 19|Deskova vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DEV/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DEV/2 |zaselek na severu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Na območju KP Kolpa so |
|
|
| | |dovoljeni posegi v skladu |
|
|
| | |z Uredbo o KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DEV/3 |zaselek na zahodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Na območju KP Kolpa so |
|
|
| | |dovoljeni posegi v skladu |
|
|
| | |z Uredbo o KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 20|Dobliče | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOB/1 |vas |Na vstopnem delu naselja |
|
|
| | |se zaradi vidne |
|
|
| | |izpostavljenosti novi |
|
|
| | |objekti umeščajo vzporedno|
|
|
| | |z gradbeno linijo, ki jo |
|
|
| | |določa obstoječe grajeno |
|
|
| | |tkivo, z upoštevanjem |
|
|
| | |ustreznega odmika od |
|
|
| | |regionalne ceste. |
|
|
| | |Nezahtevne in pomožne |
|
|
| | |objekte se locira v |
|
|
| | |zaledju glavnih objektov. |
|
|
| | |Zaledja parcel se nameni |
|
|
| | |ureditvi zelenih površin, |
|
|
| | |vrtovom in sadovnjakom. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOB/2 |šola |Kočevarsko domačijo na |
|
|
| | |jugozahodu območja se |
|
|
| | |ureja v skladu z določili |
|
|
| | |varstva kulturne |
|
|
| | |dediščine. Objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOB/3 |ob cerkvi |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Ob cerkvi se uredi |
|
|
| | |zelenica. Vsi posegi na |
|
|
| | |objektu cerkve sv. Janeza |
|
|
| | |Evangelista se izvajajo po|
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Pred |
|
|
| | |kakršnokoli prenovo |
|
|
| | |ostrešja ali drugimi |
|
|
| | |večjimi vzdrževalnimi deli|
|
|
| | |v stavbi cerkve se o tem |
|
|
| | |obvesti pristojni Zavod za|
|
|
| | |varstvo narave vsaj 4 leta|
|
|
| | |pred začetkom del. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOB/4 |južni zaselek |Upoštevajo se določila |
|
|
| | |odloka o zaščiti vodnega |
|
|
| | |vira. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOB/5 |rezervoar Dobliče |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOB/6 |trško jedro |Objekti se oblikujejo po |
|
|
| | |vzoru trške arhitekture. |
|
|
| | |Frčade na glavni fasadi |
|
|
| | |objektov niso dovoljene. |
|
|
| | |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 21|Doblička Gora | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/1 |Vidoše |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/2 |osrednji del |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/3 |pod cerkvijo sv. |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |Vida |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/4 |cerkev sv. Vida |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/5 |Kuret |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/5a |Kuret jug |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/6 |zaselek na križišču |Severozahodni del območja |
|
|
| | |v križišču se lahko ureja |
|
|
| | |kot javni prostor naselja.|
|
|
| | |Poleg bivanja se dovoli |
|
|
| | |tudi umestitev manjše |
|
|
| | |trgovske ali kulturne |
|
|
| | |dejavnosti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOG/7a do |zaselki v gori |Ni posebnih PIP. |
|
|
|DOG/7c | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 22|Dolenja Podgora | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DPO/1 |vas |Skupni prostor se ureja |
|
|
| | |pri lipi in znamenju sredi|
|
|
| | |vasi. Na vstopu v naselje |
|
|
| | |se ohranja nepozidan |
|
|
| | |prostor. Objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 23|Dolenja vas pri | |
|
|
| |Črnomlju | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/1 |kmetija Sever – del |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/2 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/3 |Guštinec |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/4 |kmetija v osredju |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/5 |Jesih |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/6 |Mateša |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/7 |Žagarci |Ob križišču poti na severu|
|
|
| | |območja se uredi javni |
|
|
| | |prostor naselja. Objekte |
|
|
| | |se prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DVČ/8 |rekreacijski prostor |Rekreacijski in piknik |
|
|
| |ob Lahinji |prostor se ob pogojih |
|
|
| | |varstva voda in varstva |
|
|
| | |narave ureja kot javni |
|
|
| | |zeleni prostor, pri čemer |
|
|
| | |se upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– zaradi že izvedenih |
|
|
| | |nedovoljenih posegov se |
|
|
| | |ureditev in sanacija |
|
|
| | |območja uredi po |
|
|
| | |predhodnem načrtu ureditve|
|
|
| | |in z ustreznimi |
|
|
| | |dovoljenji; |
|
|
| | |– na območju so |
|
|
| | |sprejemljive oblike |
|
|
| | |rekreacije, ki ne |
|
|
| | |povzročajo poznejših |
|
|
| | |negativnih posledic in ne |
|
|
| | |zahtevajo večjih ureditev |
|
|
| | |in novih poseganj v relief|
|
|
| | |terena; |
|
|
| | |– športno-rekreacijske |
|
|
| | |aktivnosti na in ob reki, |
|
|
| | |se ne izvajajo v času |
|
|
| | |drstenja od aprila do |
|
|
| | |junija; |
|
|
| | |– pri izvedbi potrebne |
|
|
| | |infrastrukture (klopi, |
|
|
| | |igrala) se uporablja |
|
|
| | |naravne materiale, les in |
|
|
| | |kamen in se umestijo izven|
|
|
| | |poplavnega pasu. Izvedene |
|
|
| | |ureditve se zatravi in |
|
|
| | |zasadi z avtohtonimi |
|
|
| | |vrstami; |
|
|
| | |– sprehajalne in obhodne |
|
|
| | |poti se uredi v zemeljski |
|
|
| | |izvedbi; |
|
|
| | |– ob urejanju območja, ki |
|
|
| | |je sedaj golosek, se |
|
|
| | |izvede zasaditev z |
|
|
| | |avtohtonimi grmovnimi in |
|
|
| | |drevesnimi vrstami; |
|
|
| | |– omejevanje dostopa do |
|
|
| | |vode z ograjami se ne |
|
|
| | |izvaja. Sanitarije se |
|
|
| | |umesti izven poplavnega |
|
|
| | |območja, |
|
|
| | |– javna razsvetljava se |
|
|
| | |zasnuje ob uporabi navzdol|
|
|
| | |usmerjenih svetil, ki ne |
|
|
| | |oddajajo svetlobe v UV- |
|
|
| | |spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 24|Dolenjci | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/1-OPPNa |OPPN Dolenjci |Predviden OPPN za območje |
|
|
| | |centralnih dejavnosti v |
|
|
| | |jedru vasi: lahko se uredi|
|
|
| | |parkirišče za tovornjake |
|
|
| | |ter druge dejavnosti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/1 a-b |vas |Javne površine se uredijo |
|
|
| | |ob križišču cest v jedru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/2 |zaselek na zahodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/3a do |osrednji zaselki ob |Ni posebnih PIP. |
|
|
|DOL/3b |RC | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/4 |zaselek ob RC |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/5a do |zaselki zahodno od |Ni posebnih PIP. |
|
|
|DOL/5f |RC | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/6 |cerkev sv. Marije |Vsi posegi na cerkvi se |
|
|
| |Magdalene |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DOL/7-OPPNa |OPPN kamp Dolenjci |Predviden OPPN za turizem |
|
|
| | |in rekreacijo. Dovoljeni |
|
|
| | |so posegi skladno z Uredbo|
|
|
| | |o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: Vzdolž regionalne |
|
|
| | |ceste se uredi linijska |
|
|
| | |zasaditev z avtohtonim |
|
|
| | |drevjem. Dovoljeno je |
|
|
| | |vzpostaviti parkirišče v |
|
|
| | |20 m pasu ob cesti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 25|Dolenji Radenci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRA/1 |vas |Dovoljene so turistične in|
|
|
| | |spremljajoče dejavnosti, v|
|
|
| | |povezavi s Srednjimi in |
|
|
| | |Gorenjimi Radenci, v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Na |
|
|
| | |zemljišču parc. št. 328, |
|
|
| | |k.o. Radenci, se lahko |
|
|
| | |uredi Forma viva Vukova |
|
|
| | |draga in skupni prostor |
|
|
| | |vasi. Objekte se prenavlja|
|
|
| | |in gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRA/2 |travnato parkirišče |Dovoljeno je začasno |
|
|
| | |sezonsko parkiranje. Niso |
|
|
| | |dovoljene ureditve kot so |
|
|
| | |nasutje, tlakovanje ipd. |
|
|
| | |Parkirišče se uredi z |
|
|
| | |manjšo poravnavo terena v |
|
|
| | |travnati izvedbi, se |
|
|
| | |ustrezno označi in omeji z|
|
|
| | |lesenim plotom. Za območje|
|
|
| | |veljajo režimi, skladno z |
|
|
| | |Uredbo KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Površine z namensko|
|
|
| | |rabo kmetijska zemljišča, |
|
|
| | |razen parkirišča, se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRA/3 |Radenski kal |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 26|Dolenji Suhor pri | |
|
|
| |Vinici | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DSU/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DSU/2 |območje domačije |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Sadovnjak se ohranja in |
|
|
| | |prenavlja z visokodebelnim|
|
|
| | |sadnim in drugim |
|
|
| | |avtohtonim drevjem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DSU/3 |južni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DSU/4 |območje proizvodnje |Zapuščen objekt in prostor|
|
|
| | |severno od njega se nameni|
|
|
| | |za poslovne dejavnosti in |
|
|
| | |ureditve. Poslovne |
|
|
| | |dejavnosti se lahko |
|
|
| | |locirajo na vizualno |
|
|
| | |neizpostavljene lokacije. |
|
|
| | |Dovoljena je vzpostavitev |
|
|
| | |nove prometne povezave na |
|
|
| | |jugovzhodni strani do |
|
|
| | |proizvodnega dela skladno |
|
|
| | |z bivalnimi pogoji. |
|
|
| | |Dovoljena so vzdrževalna |
|
|
| | |dela, prenova |
|
|
| | |(rekonstrukcija) |
|
|
| | |obstoječih stanovanjskih |
|
|
| | |objektov. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 27|Dolnja Paka | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DPA/1 |vas |Prostor ob vstopu v |
|
|
| | |naselje na južnem delu se |
|
|
| | |ureja kot javni prostor |
|
|
| | |naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DPA/2 |športno igrišče |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 28|Draga pri Sinjem |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| |Vrhu |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DSV/1 |vas |Pri zapolnjevanju vrzeli |
|
|
| | |med obstoječo pozidavo je |
|
|
| | |treba vzpostaviti urejeno |
|
|
| | |strukturo stavb. Dovoljeni|
|
|
| | |so posegi v skladu z |
|
|
| | |Uredbo o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Objekte se |
|
|
| | |prenavlja in gradi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DSV/2 |območje IG na zahodu |Ni posebnih PIP |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 29|Dragatuš | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/1 |naselje |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/1a |naselje vzhod |Dovoljena je gradnja ter |
|
|
| | |rekonstrukcija in obnova |
|
|
| | |gospodarskih objektov za |
|
|
| | |spravilo pridelkov in |
|
|
| | |drugih pomožnih kmetijsko-|
|
|
| | |gospodarskih objektov. |
|
|
| | |Gradnja hlevov ali drugih |
|
|
| | |objektov za rejo živali ni|
|
|
| | |dovoljena. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/2 |jedro naselja |Jedro vasi se uredi (talne|
|
|
| | |ureditve) in opremi z |
|
|
| | |urbano opremo, pri čemer |
|
|
| | |se ohranja avtohtona |
|
|
| | |visokorasla drevesa |
|
|
| | |osrednjega prostora |
|
|
| | |(lipe). Za ureditev |
|
|
| | |območja se izdela enoten |
|
|
| | |projekt ureditve s |
|
|
| | |poudarkom na ureditvi |
|
|
| | |prometnih površin, talnih |
|
|
| | |ureditvah ter ureditvi |
|
|
| | |fasadnih nizov. Rešitve se|
|
|
| | |lahko pridobijo v okviru |
|
|
| | |izvedbe OPPN-ja ali |
|
|
| | |javnega natečaja. |
|
|
| | |Skladiščna objekta na |
|
|
| | |vzhodni strani območja se |
|
|
| | |sanirata ali nadomestita z|
|
|
| | |novimi gradnjami, |
|
|
| | |namenjenim dejavnostim |
|
|
| | |povezanim s turizmom in |
|
|
| | |kulturo ali storitvam ter |
|
|
| | |bivanju. Trška objekta v |
|
|
| | |območju (osrednji objekt |
|
|
| | |na parceli s parc. št. stp|
|
|
| | |75/1 in stp 292/1, obe |
|
|
| | |k.o. Dragatuš in objekt na|
|
|
| | |zahodnem robu območja, na |
|
|
| | |parceli s parc. št. 1224/5|
|
|
| | |k.o. Dragatuš) se |
|
|
| | |ohranjata v obstoječih |
|
|
| | |gabaritih, prizidki se ne |
|
|
| | |dovolijo, šotorasta streha|
|
|
| | |se ohranja. Pogoji za |
|
|
| | |ostale objekte: višinski |
|
|
| | |gabarit P+1, streha |
|
|
| | |naklona 40–45°, kritina |
|
|
| | |bobrovec ali opečni |
|
|
| | |zareznik. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/3-OPPNa |OLN Dragatuš - 1. |Občinski lokacijski načrt |
|
|
|do c |etapa |Dragatuš 1. faza (Uradni |
|
|
| | |list RS, št. 120/05) – |
|
|
| | |ostane v veljavi do |
|
|
| | |preklica. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/3-OPPNd |OPPN Dragatuš 2. |Predviden OPPN za |
|
|
| |faza |stanovanjsko pozidavo |
|
|
| | |nižje gostote. Z zasnovo |
|
|
| | |nove pozidave se upošteva |
|
|
| | |obstoječa morfologija |
|
|
| | |pozidave naselja. |
|
|
| | |Oblikovanje objektov je |
|
|
| | |lahko sodobno, vendar mora|
|
|
| | |biti medsebojno poenoteno.|
|
|
| | |Uredi se skupni zelen |
|
|
| | |oziroma odprt prostor |
|
|
| | |(otroško igrišče, |
|
|
| | |počivališče in podobno). V|
|
|
| | |južnem delu območja se |
|
|
| | |načrtuje nova cestna |
|
|
| | |povezava, ki bo tudi v |
|
|
| | |funkciji obvozne ceste |
|
|
| | |naselja. Območje se na |
|
|
| | |južnem robu ozeleni z |
|
|
| | |drevesno vegetacijo. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/4 |Osnovna šola |V območju zelenih površin |
|
|
| |Dragatuš |so dovoljene ureditve za |
|
|
| | |potrebe šole. Dovoljena je|
|
|
| | |postavitev igral. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/5a do |zaselka na zahodu |Na območju registriranega |
|
|
|DRT/5b | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/6 |čistilna naprava |Zmogljivost čistilne |
|
|
| | |naprave se poveča v skladu|
|
|
| | |s potrebami izgradnje |
|
|
| | |term. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRT/7 |Farma Dragatuš |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 30|Dragoši | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRG/1 |vas in območje za |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |oddih, rekreacijo in |gradi po vzoru |
|
|
| |šport ob Kolpi |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Ohranjajo se ohišnice. |
|
|
| | |Uredi se notranjo cestno |
|
|
| | |povezavo. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Območje ob Kolpi: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce); |
|
|
| | |– dovoljena je ureditev |
|
|
| | |tabornega prostora oziroma|
|
|
| | |šotorišča; |
|
|
| | |– začasne sanitarije in |
|
|
| | |druge potrebne ureditve se|
|
|
| | |umesti izven poplavnega |
|
|
| | |območja; |
|
|
| | |– dostopi do vode za |
|
|
| | |kopalce se uredijo na |
|
|
| | |mestu najmanjših posegov v|
|
|
| | |brežino. Ureditve za |
|
|
| | |potrebe dostopa morajo |
|
|
| | |biti sezonskega značaja in|
|
|
| | |jih je treba izven sezone |
|
|
| | |odstraniti. Za ureditev |
|
|
| | |dostopov do vode se |
|
|
| | |pridobi vodno in |
|
|
| | |naravovarstveno soglasje. |
|
|
| | |Parkirišče se uredi |
|
|
| | |znotraj stavbnih zemljišč |
|
|
| | |vasi; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 31|Dragovanja vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRV/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRV/2 |Panjan |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRV/3 |Bučko |Odmik objektov od roba |
|
|
| | |gozda je najmanj 10 m. Ob |
|
|
| | |regionalni cesti se |
|
|
| | |ohranja oziroma |
|
|
| | |vzpostavlja zelena |
|
|
| | |bariera. Dovoljena je tudi|
|
|
| | |postavitev stanovanjskih |
|
|
| | |in pomožnih objektov in |
|
|
| | |sicer po podrobnejših PIP,|
|
|
| | |ki so določeni za območja |
|
|
| | |prostostoječe stanovanjske|
|
|
| | |gradnje (SSs). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRV/4 |počivališče |Uredi se počivališče ob |
|
|
| | |regionalni cesti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRV/5 |rekreacijski prostor |Dovoljena je začasna |
|
|
| | |uporaba za namene |
|
|
| | |rekreacije. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRV/6 |opuščeni kop – sever |Območje površinskega kopa |
|
|
| | |se sanira in rekultivira. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 32|Drenovec | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRE/5-OPPNa |OPPN Drenovec – jug |Predviden OPPN za območje |
|
|
| | |stanovanjske pozidave s |
|
|
| | |kmetijskimi gospodarstvi |
|
|
| | |ali le za stanovanjsko |
|
|
| | |pozidavo. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRE/1 |vas |Objekti za proizvodnjo se |
|
|
| | |oblikujejo v skladu s |
|
|
| | |sodobno tipologijo. Niso |
|
|
| | |dovoljene nove dejavnosti,|
|
|
| | |ki niso združljive z |
|
|
| | |bivalnim okoljem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRE/2 |romsko naselje |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRE/3a do |romska zaselka ob RC |Ni posebnih PIP. |
|
|
|DRE/3b | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRE/4a do |Ladrovica |Ni posebnih PIP. |
|
|
|DRE/4b | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRE/6 |počivališče |Uredi se obcestno |
|
|
| | |počivališče s potrebnimi |
|
|
| | |zunanjimi ureditvami. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 33|Drežnik | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|DRŽ/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 34|Fučkovci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|FUČ/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|FUČ/2a do |zaselka na jugu |Objekte se prenavlja in |
|
|
|FUČ/2b | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|FUČ/3 |območje za oddih |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– območje se ureja za |
|
|
| | |potrebe tabornega |
|
|
| | |prostora. V brežine, |
|
|
| | |priobalni pas in strugo |
|
|
| | |vodotoka se ne posega |
|
|
| | |(izjema so obstoječi |
|
|
| | |dostopi do vode za |
|
|
| | |kopalce); |
|
|
| | |– premične sanitarije in |
|
|
| | |druge potrebne ureditve se|
|
|
| | |umesti izven poplavnega |
|
|
| | |območja. Niso dovoljeni |
|
|
| | |NEO pomol, mala ČN; |
|
|
| | |– parkirišče za potrebe |
|
|
| | |območja se uredi ob |
|
|
| | |dostopni poti oziroma se |
|
|
| | |lokacija določi z |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– znotraj priobalnega |
|
|
| | |zemljišča se pridobi vodno|
|
|
| | |soglasje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 35|Golek pri Dragatušu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOL/1 |vas |Vsi posegi v vplivnem |
|
|
| | |območju sv. Antona se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOL/2 |cerkev sv. Antona |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOL/3 |rekreacijski |Površine z namensko rabo |
|
|
| |prostor, kal |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
| | |Dovoli se začasna uporaba |
|
|
| | |za namene rekreacije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 36|Golek pri Vinici | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOV/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 37|Gorenja Podgora | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GPO/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 38|Gorenjci pri | |
|
|
| |Adlešičih | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOA/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOA/2a do |zaselki zahodno od |Na območju KP Kolpa so |
|
|
|GOA/2e |RC |dovoljeni posegi v skladu |
|
|
| | |z Uredbo o KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOA/3 |zaselek na severu |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOA/4 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalno |
|
|
| | |zemljišče in strugo |
|
|
| | |vodotoka se ne posega |
|
|
| | |(izjema so obstoječi |
|
|
| | |dostopi do vode za kopalce|
|
|
| | |in vstopno-izstopno mesto |
|
|
| | |za plovbo, sonaravna |
|
|
| | |sanacija ter ustrezno |
|
|
| | |zavarovanje pred nadaljnjo|
|
|
| | |degradacijo); |
|
|
| | |– dostop do vode za plovbo|
|
|
| | |se uredi z utrditvijo |
|
|
| | |brežine ter ureditvijo |
|
|
| | |klančine z blagim |
|
|
| | |naklonom, ki ne posega v |
|
|
| | |pretočni profil reke. |
|
|
| | |Klančina se uredi z |
|
|
| | |naravnimi materiali |
|
|
| | |(kamen, les) v skladu z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem. Dostop se lahko|
|
|
| | |uredi s pomolom, ki se |
|
|
| | |izvede tako, da se ga |
|
|
| | |lahko v času visokih vod |
|
|
| | |in izven sezone odstrani. |
|
|
| | |Pomol se uredi skladno z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem; |
|
|
| | |– vstopno izstopno mesto |
|
|
| | |za plovbo in vstopi v vodo|
|
|
| | |za kopalce, ki na lokaciji|
|
|
| | |že obstajajo, se sonaravno|
|
|
| | |sanirajo in sonaravno |
|
|
| | |uredijo na način, da ne |
|
|
| | |posegajo v pretočni rečni |
|
|
| | |profil; |
|
|
| | |– vstopno izstopno mesto |
|
|
| | |se lahko uredi tudi na |
|
|
| | |zemljišču s parc. št. |
|
|
| | |4485/3 k.o. Adlešiči v |
|
|
| | |skladu s splošnimi PIP, |
|
|
| | |tako da se utrdijo brežine|
|
|
| | |in uredi klančina za |
|
|
| | |dostop v vodo v skladu z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem. Vse ostale |
|
|
| | |potrebne ureditve za |
|
|
| | |delovanje vstopno |
|
|
| | |izstopnega mesta se uredi |
|
|
| | |znotraj BT in ZSk površin;|
|
|
| | |– dostopi do vode za |
|
|
| | |kopalce, ki so sezonskega |
|
|
| | |značaja in se jih izven |
|
|
| | |sezone odstrani, se |
|
|
| | |uredijo na mestu |
|
|
| | |najmanjših posegov v |
|
|
| | |brežino. Za ureditev |
|
|
| | |dostopov do vode se |
|
|
| | |pridobi vodno in |
|
|
| | |naravovarstveno soglasje; |
|
|
| | |– dovoljena je ureditev |
|
|
| | |tabornega prostora oziroma|
|
|
| | |šotorišča; |
|
|
| | |– lahko se uredijo začasna|
|
|
| | |parkirišča v travnati |
|
|
| | |izvedbi v skladu s |
|
|
| | |predpisi Občine, ki |
|
|
| | |določajo minimalne |
|
|
| | |ureditve in maksimalno |
|
|
| | |število dovoljenih |
|
|
| | |parkirnih mest; |
|
|
| | |– komunalna infrastruktura|
|
|
| | |se izvede na drugi terasi |
|
|
| | |in se priključi na |
|
|
| | |predvideno čistilno |
|
|
| | |napravo; |
|
|
| | |– dovoljen je dostop z |
|
|
| | |motornimi vozili le za |
|
|
| | |dostavo, intervencijo, |
|
|
| | |oskrbo in delovanje |
|
|
| | |šotorišča in gostinskega |
|
|
| | |objekta; |
|
|
| | |– športno igrišče se uredi|
|
|
| | |v travnati izvedbi brez |
|
|
| | |spreminjanja reliefa, |
|
|
| | |kurišča se v uredi kamniti|
|
|
| | |talni izvedbi – oboje na |
|
|
| | |drugi terasi; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Premične|
|
|
| | |ureditve se po končani |
|
|
| | |kopalni sezoni odstranijo.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 39|Gorenji Radenci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRA/1 in GRA/2|vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRA/3 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| |(območje ob mlinu) |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so dostopi |
|
|
| | |do vode za kopalce in |
|
|
| | |vstopno-izstopno mesto za |
|
|
| | |plovbo); |
|
|
| | |– vstopno izstopno mesto |
|
|
| | |se uredi na zemljišču s |
|
|
| | |parcelno št. 1093/1 in |
|
|
| | |1094/1 z dostopom po javni|
|
|
| | |dostopni poti s parcelno |
|
|
| | |št. 2304 vse k.o. Radenci |
|
|
| | |tako, da se odstrani nanos|
|
|
| | |naplavin in se z |
|
|
| | |utrditvijo brežine izpelje|
|
|
| | |klančina z blagim |
|
|
| | |naklonom, ki ne posega v |
|
|
| | |pretočni profil reke. |
|
|
| | |Klančina se uredi z |
|
|
| | |naravnimi materiali |
|
|
| | |(kamen, les) ter v skladu |
|
|
| | |z vodnim in |
|
|
| | |naravovarstvenim |
|
|
| | |soglasjem. |
|
|
| | |– parkirišča se uredijo v |
|
|
| | |travnati obliki ob |
|
|
| | |dostopni poti izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Sanitarije se uredijo |
|
|
| | |izven poplavnega območja |
|
|
| | |in morajo biti sezonskega |
|
|
| | |značaja. Dovoli se |
|
|
| | |ureditev obstoječega |
|
|
| | |dostopa do mlina, ki |
|
|
| | |poteka po kmetijskih |
|
|
| | |površinah, za potrebe |
|
|
| | |obratovanja dejavnosti v |
|
|
| | |mlinu in za potrebe |
|
|
| | |ureditve vstopno |
|
|
| | |izstopnega mesta in |
|
|
| | |rekreacijskih površin; |
|
|
| | |– niso dovoljeni NEO |
|
|
| | |škarpe in podporni zidovi,|
|
|
| | |kiosk oziroma tipski |
|
|
| | |zabojnik; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Območje se nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRA/4 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja; |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo. |
|
|
| | |Območje se nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju. Gradnja|
|
|
| | |novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg v priobalno |
|
|
| | |zemljišče in na poplavnem |
|
|
| | |območju se pridobi vodno |
|
|
| | |soglasje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 40|Gorica | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOR/1 |vas |Območje kala se uredi kot |
|
|
| | |javni prostor, ob kapelici|
|
|
| | |se uredi zelenica. Na |
|
|
| | |objektih za potrebe obrti |
|
|
| | |in pomožnih objektih se |
|
|
| | |dovolijo nižji strešni |
|
|
| | |nakloni, če to pogojujejo |
|
|
| | |tehnološke zahteve. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOR/2 |cerkev sv. Janeza s |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| |pokopališčem |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 41|Gornja Paka | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOP/1 |vas |Novi objekti naj ohranijo |
|
|
| | |podobo naselja, višinski |
|
|
| | |gabariti naj ne presežejo |
|
|
| | |K+P oziroma (K)+P+M. |
|
|
| | |Posegi na območju varstva |
|
|
| | |kulturne dediščine se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GOP/2 |Dvori |Dovoljena je prenova in |
|
|
| | |rekonstrukcija objektov, |
|
|
| | |pri čemer se posegi |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 42|Gornji Suhor pri | |
|
|
| |Vinici | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GSV/4-OPPNa |OPPN kamnolom Suhor |OPPN za kamnolom Suhor |
|
|
| | |(Uradni list RS, št. |
|
|
| | |98/07) – ostane v veljavi |
|
|
| | |do preklica. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GSV/1 |vas |Uredi se jedro naselja na |
|
|
| | |križišču poti v osrednjem |
|
|
| | |delu naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GSV/2 |kmetija |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GSV/3 |cerkev sv. Fabijana |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| |in Sebastijana |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |javna razsvetljava zasnuje|
|
|
| | |ob uporabi navzdol |
|
|
| | |usmerjenih svetil, ki ne |
|
|
| | |oddajajo svetlobe v UV- |
|
|
| | |spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 43|Griblje | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRI/1-OPPNa |OPPN Griblje I |Predviden OPPN za |
|
|
| | |stanovanjsko pozidavo |
|
|
| | |nižje gostote. Pred |
|
|
| | |sprejetjem OPPN je treba |
|
|
| | |na registriranem |
|
|
| | |arheološkem najdišču |
|
|
| | |izvesti predhodne |
|
|
| | |arheološke raziskave. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRI/1-OPPNb |OPPN Griblje II |Predviden OPPN za |
|
|
| | |stanovanjsko pozidavo |
|
|
| | |nižje gostote. Pred |
|
|
| | |sprejetjem OPPN je treba |
|
|
| | |na registriranem |
|
|
| | |arheološkem najdišču |
|
|
| | |izvesti predhodne |
|
|
| | |arheološke raziskave. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRI/1a |cerkev in |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| |pokopališče |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRI/1b do |vas – sever |Umeščajo se dejavnosti |
|
|
|GRI/1c | |(storitvene, oskrbne) z |
|
|
| | |urejenimi zelenimi |
|
|
| | |površinami. Robno območje |
|
|
| | |na vzhodu naselja naj |
|
|
| | |vključuje zeleni pas z |
|
|
| | |zasaditvijo drevesnih |
|
|
| | |oziroma sadnih vrst. Pri |
|
|
| | |gradnji gospodarskega |
|
|
| | |objekta na parc. št. 163 |
|
|
| | |in 165, k.o. Griblje so |
|
|
| | |dovoljena odstopanja od 6.|
|
|
| | |odstavka 101. člena |
|
|
| | |odloka. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRI/2 |vas – jug |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRI/3 |območje za oddih, |Dovoljena so travnata |
|
|
| |rekreacijo in šport |igrišča in igrišče za |
|
|
| | |odbojko na mivki ter |
|
|
| | |ureditev avtokampa, |
|
|
| | |šotorišča ali tabornega |
|
|
| | |prostora in začasno |
|
|
| | |sezonsko parkirišče v |
|
|
| | |travnati izvedbi. Pomožni |
|
|
| | |oziroma sanitarni prostori|
|
|
| | |za potrebe kampa se |
|
|
| | |uredijo v sklopu |
|
|
| | |obstoječega gostinskega |
|
|
| | |objekta. Pri tem se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– ZSk in druge površine se|
|
|
| | |namenijo oddihu in |
|
|
| | |taborjenju brez stalnih |
|
|
| | |ureditev, te se zagotovijo|
|
|
| | |znotraj območja BT; |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce in vstopno |
|
|
| | |izstopno mesto za plovbo);|
|
|
| | |– vstopno izstopno mesto |
|
|
| | |za plovbo se uredi z |
|
|
| | |dostopne javne poti (parc.|
|
|
| | |št. 2676 v k.o. Griblje); |
|
|
| | |– dostop do vode za |
|
|
| | |potrebe vstopno izstopnega|
|
|
| | |mesta se uredi s pomočjo |
|
|
| | |pomola, ki mora biti |
|
|
| | |pogreznjen v brežino in |
|
|
| | |izveden tako, da se ga |
|
|
| | |lahko v času visokih vod |
|
|
| | |in izven sezone odstrani. |
|
|
| | |Natančnejši načrt izvedbe |
|
|
| | |pomola se določi pred |
|
|
| | |pridobitvijo ustreznega |
|
|
| | |dovoljenja. Za pomol se |
|
|
| | |pridobi vodno in |
|
|
| | |naravovarstveno soglasje; |
|
|
| | |– kurišča in počivališča |
|
|
| | |se izvedejo na drugi |
|
|
| | |terasi poplavnega pasu, v |
|
|
| | |kamniti talni izvedbi; |
|
|
| | |– obstoječe parkirišče se |
|
|
| | |ohranja in ureja v |
|
|
| | |travnati izvedbi |
|
|
| | |(prepovedano ga je |
|
|
| | |asfaltirati ali utrjevati)|
|
|
| | |v skladu s predpisi |
|
|
| | |občine. Dostop z |
|
|
| | |avtomobili do Kolpe se |
|
|
| | |dovoli le za potrebe |
|
|
| | |dostave in za izvajanje |
|
|
| | |plovnega režima; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Upoštevajo se varstveni |
|
|
| | |ukrepi in usmeritve iz |
|
|
| | |OPAN za habitatne tipe in |
|
|
| | |kvalifikacijske vrste |
|
|
| | |območja Natura pSCI Kolpa |
|
|
| | |ter usmeritve za NV Kolpa.|
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred posegi v tla |
|
|
| | |ter pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča, razen|
|
|
| | |parkirišča, se urejajo pod|
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 44|Grič pri Dobličah | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRD/1 |Dolnji Grič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRD/2 |Gornji Grič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRD/3 |vzhodni zaselek |Fasada objekta se prebarva|
|
|
| | |v naravne barvne odtenke. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRD/4 |severni del naselja |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRD/5 |rekreacijski prostor |Prostor se ureja ob |
|
|
| | |upoštevanju določil služb |
|
|
| | |varstva gozdov in varstva |
|
|
| | |narave. Javna razsvetljava|
|
|
| | |se zasnuje ob uporabi |
|
|
| | |navzdol usmerjenih svetil,|
|
|
| | |ki ne oddajajo svetlobe v |
|
|
| | |UV-spektru. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|GRD/6 |Grički kal |Prostor se ureja ob |
|
|
| | |upoštevanju določil služb |
|
|
| | |varstva gozdov in varstva |
|
|
| | |narave. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 45|Hrast pri Vinici | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/1 |vas |Vsi posegi ob in na cerkvi|
|
|
| | |se izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/2 |zaselek ob kalu |Objekti (razen |
|
|
| | |gospodarskih objektov) se |
|
|
| | |ne širijo na vizualno |
|
|
| | |izpostavljen del (južni |
|
|
| | |rob) naselja, ohrani se |
|
|
| | |obstoječa gradbena linija |
|
|
| | |stanovanjskih objektov. V |
|
|
| | |območju kala so dovoljeni |
|
|
| | |le posegi in intervencije,|
|
|
| | |ki podpirajo cilje |
|
|
| | |ohranjanja ugodnega |
|
|
| | |ohranitvenega stanja |
|
|
| | |habitata in redkih ter |
|
|
| | |ogroženih živalskih vrst. |
|
|
| | |Odvodnjavanje meteornih |
|
|
| | |vod s ceste in dvorišč se |
|
|
| | |izvaja preko usedalnikov |
|
|
| | |in lovilcev olj. |
|
|
| | |Prednostno se uredi |
|
|
| | |komunalno infrastrukturo, |
|
|
| | |fekalnih vod se ne odvaja |
|
|
| | |v kal. Območje se lahko |
|
|
| | |opremi in uredi za |
|
|
| | |predstavitev varovanega |
|
|
| | |območja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/3 |zaselek Rebračine |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/4 |zaselek Juršinič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/5 |motel |Možnost ureditve hotela |
|
|
| | |ali motela oziroma drugih |
|
|
| | |oblik prenočitvenih |
|
|
| | |zmogljivosti, |
|
|
| | |prilagojenega merilu |
|
|
| | |drugih javnih objektov v |
|
|
| | |podeželskem prostoru, z |
|
|
| | |višino stavb največ K+P+1 |
|
|
| | |ali K+P+M. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/6a |romski zaselek |Dovoljena je |
|
|
| | |rekonstrukcija obstoječega|
|
|
| | |stanovanjskega objekta, |
|
|
| | |razširitve niso dovoljene.|
|
|
| | |Gradnja drugih bivalnih |
|
|
| | |objektov ni dovoljena. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/6b |Sladič |Dovoljena je ureditev |
|
|
| | |parkirišča za tovorna |
|
|
| | |vozila in podobne |
|
|
| | |dejavnosti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/7 |kamnolom |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRV/8 |kal Krivača |Območje lahko služi kot |
|
|
| | |učilnica v naravi ter za |
|
|
| | |doživljajski turizem. |
|
|
| | |Območje se lahko opremi in|
|
|
| | |uredi za predstavitev |
|
|
| | |varovanega območja. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| | |zvezi z urejanjem kala. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 46|Hrib | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRI/1 |vas |Območje vasi v križišču se|
|
|
| | |uredi kot javni prostor. |
|
|
| | |Pri gradnji stanovanjskega|
|
|
| | |objekta in prizidka na |
|
|
| | |zemljišču s parc. št. stp.|
|
|
| | |206/1, k.o. Sinji Vrh so |
|
|
| | |dovoljena odstopanja od 6.|
|
|
| | |odstavka 101. člena |
|
|
| | |odloka, upošteva se še |
|
|
| | |naslednje pogoje: fasada |
|
|
| | |mora biti usklajena na |
|
|
| | |osnovnem objektu in |
|
|
| | |prizidanem delu – |
|
|
| | |dovoljene so zemeljske |
|
|
| | |barve – spodnji del |
|
|
| | |temnejša (npr. siva) in |
|
|
| | |zgornji svetlejša |
|
|
| | |zemeljska barva. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|HRI/2 |dislocirana |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |stanovanjska hiša | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 47|Jankoviči | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JAN/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JAN/2 |zaselek Šoštariči |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JAN/3a do |zaselka na vzhodu |Ni posebnih PIP. |
|
|
|JAN/3b | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JAN/4 |zaselek na jugu |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JAN/5 |taborni prostor |Taborni prostor: ni |
|
|
| | |dovoljena gradnja |
|
|
| | |objektov, dovoljene so le |
|
|
| | |ureditve, ki se po končani|
|
|
| | |poletni turistični sezoni |
|
|
| | |odstranijo in se vzpostavi|
|
|
| | |prvotno stanje. Sanitarni |
|
|
| | |vozel je lahko le |
|
|
| | |premičnega značaja. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 48|Jelševnik | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEL/1 |vas |Objekti se gradijo ob |
|
|
| | |gradbenih linijah, kjer so|
|
|
| | |določene oziroma ob |
|
|
| | |obstoječem grajenem tkivu |
|
|
| | |ali ob obstoječi |
|
|
| | |cesti/dovozni poti. |
|
|
| | |Zaledja parcel se nameni |
|
|
| | |ureditvi zelenih površin, |
|
|
| | |vrtovom in sadovnjakom . |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEL/2 |Jezero |Izdela se enoten projekt |
|
|
| | |ureditve za celotno |
|
|
| | |območje. Dovoli se |
|
|
| | |raziskovanje in |
|
|
| | |prezentacija črnega |
|
|
| | |močerila. V obstoječih |
|
|
| | |objektih se lahko izvaja |
|
|
| | |ex-situ prezentacija |
|
|
| | |območja. Dovoljene so le |
|
|
| | |dejavnosti, ki so skladne |
|
|
| | |z varstvenimi usmeritvami |
|
|
| | |za varstvo naravne |
|
|
| | |vrednote in usmeritvami za|
|
|
| | |cone habitatnih tipov in |
|
|
| | |kvalifikacijskih vrst iz |
|
|
| | |Operativnega programa |
|
|
| | |Natura 2000. Dovoli se |
|
|
| | |dejavnost turizma na |
|
|
| | |kmetiji in dejavnost 91 |
|
|
| | |Dejavnost knjižnic, |
|
|
| | |arhivov, muzejev in druge |
|
|
| | |kulturne dejavnosti. V |
|
|
| | |območju, kjer je že |
|
|
| | |prisotna, se dovoli |
|
|
| | |dejavnost ribogojnice (03 |
|
|
| | |Ribištvo in gojenje vodnih|
|
|
| | |organizmov). Razvoj |
|
|
| | |dejavnosti predelave sadja|
|
|
| | |kot dopolnilne dejavnosti |
|
|
| | |na kmetiji se dovoli |
|
|
| | |začasno v obstoječem |
|
|
| | |lesenem objektu, le do |
|
|
| | |izvedbe celovite ureditve |
|
|
| | |območja. Ob objektu se v |
|
|
| | |prehodnem obdobju lahko |
|
|
| | |uredi tudi parkirišče za |
|
|
| | |največ tri osebna vozila. |
|
|
| | |Meteorne vode se vodi |
|
|
| | |stran od območja izvira. |
|
|
| | |Za odpadne fekalne vode se|
|
|
| | |uredi rastlinska čistilna |
|
|
| | |naprava in sicer v okviru |
|
|
| | |območja BT ali območja ZD |
|
|
| | |na vzhodnem delu EUP. |
|
|
| | |Območje se ureja v skladu |
|
|
| | |z izdelanimi strokovnimi |
|
|
| | |podlagami: »Strokovni |
|
|
| | |predlog ukrepa varstva |
|
|
| | |habitata človeške ribice v|
|
|
| | |povirju Dobličice, |
|
|
| | |Jelševnika in Paškega |
|
|
| | |potoka«, (št. 6-VI-344/1- |
|
|
| | |O-10/AH, julij 2010). |
|
|
| | |V neposrednem območju |
|
|
| | |izvira se ohranja |
|
|
| | |obstoječa ekstenzivna |
|
|
| | |kmetijska raba (košnja) in|
|
|
| | |znanstveno raziskovalna |
|
|
| | |namembnost, za katere |
|
|
| | |potrebe se v okviru |
|
|
| | |zelenih površin dovoli |
|
|
| | |postavitev začasnega |
|
|
| | |pomožnega |
|
|
| | |infrastrukturnega objekta.|
|
|
| | |V območju ni dovoljeno |
|
|
| | |gnojenje in uporaba |
|
|
| | |pesticidov ter |
|
|
| | |shranjevanje umetnih |
|
|
| | |gnojil na prostem. |
|
|
| | |V območju izvira in potoka|
|
|
| | |Jelševnik so dovoljeni |
|
|
| | |posegi in intervencije, ki|
|
|
| | |podpirajo cilje ohranjanja|
|
|
| | |ugodnega ohranitvenega |
|
|
| | |stanja habitata in |
|
|
| | |ogroženih vrst (sanacija |
|
|
| | |odvodnjavanje meteornih |
|
|
| | |vod, ograditev območja, |
|
|
| | |prezentacija območja |
|
|
| | |ipd.). Dostop do lokacije |
|
|
| | |je namenjen intervenciji |
|
|
| | |in oskrbi območja, |
|
|
| | |urejanje sprehajalnih poti|
|
|
| | |do izvira za potrebe |
|
|
| | |obiskovalcev se ne dovoli.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEL/3 |Sneči Vrh |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEL/4 |Jergli |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEL/5 |južni del naselja |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEL/6 |apartmajski objekt |Predvidena sanacija |
|
|
| | |obstoječega objekta in |
|
|
| | |ureditve okolice za |
|
|
| | |potrebe turizma v povezavi|
|
|
| | |s prostorom za |
|
|
| | |prezentacijo črnega |
|
|
| | |močerila (EUP JEL/2-OPPN).|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 49|Jerneja vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEV/1 |vas |Uredi se javni prostor ob |
|
|
| | |kapelici, na vstopu v |
|
|
| | |naselje iz vzhodne strani.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEV/2 |Anjeli |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Tradicionalna belokranjska|
|
|
| | |domačija na vzhodu zaselka|
|
|
| | |se prenovi. Ohranijo se |
|
|
| | |gabariti, materiali in |
|
|
| | |oblikovanje objektov. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|JEV/3 |Opuščeni kop |Območje površinskega kopa |
|
|
| |dolomita |se sanira in rekultivira. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 50|Knežina | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KNE/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KNE/2a |zahodni del naselja |V območju je dovoljena |
|
|
| |(vikendi) |tudi gradnja počitniških |
|
|
| | |objektov, oziroma objektov|
|
|
| | |za začasno bivanje, po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KNE/2b |severozahodni del |V območju je dovoljena |
|
|
| |naselja (vikendi) |tudi gradnja počitniških |
|
|
| | |objektov, oziroma objektov|
|
|
| | |za začasno bivanje, po |
|
|
| | |vzoru tradicionalne |
|
|
| | |tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KNE/3 |domačija |Dovoljena so vzdrževalna |
|
|
| | |dela, prenova |
|
|
| | |(rekonstrukcija) objektov |
|
|
| | |domačije, pri čemer se |
|
|
| | |gabariti ohranjajo. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KNE/4 |vzhodni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 51|Kot ob Kolpi | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOK/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOK/2 |območje za turizem |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |ob Kolpi (območje za |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| |oddih, rekreacijo in |Kolpa oziroma |
|
|
| |šport) |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce in ureditev |
|
|
| | |vstopno-izstopnega mesta |
|
|
| | |za plovbo); |
|
|
| | |– gradnja novih stavb za |
|
|
| | |potrebe turistične |
|
|
| | |dejavnosti se ne dovoli; |
|
|
| | |– vstopno izstopno mesto |
|
|
| | |za plovbo se uredi znotraj|
|
|
| | |BT površin, v skladu s |
|
|
| | |splošnim PIP (72. člen) |
|
|
| | |pod jezom na zemljišču s |
|
|
| | |parc. št. 103/14, k.o. |
|
|
| | |Stari trg. Vstopno |
|
|
| | |izstopno mesto se uredi s |
|
|
| | |pomočjo klančine z blagim |
|
|
| | |naklonom, ki ne posega v |
|
|
| | |pretočni profil reke. |
|
|
| | |Klančina se uredi z |
|
|
| | |naravnimi materiali |
|
|
| | |(kamen, les) in v skladu z|
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem. Sanitarije se |
|
|
| | |uredijo v sklopu |
|
|
| | |obstoječih objektov; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju. Gradnja|
|
|
| | |novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOK/3 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: dovoljene so |
|
|
| | |začasne ureditve, ki se po|
|
|
| | |končani poletni turistični|
|
|
| | |sezoni odstranijo. |
|
|
| | |Dovoljena je ureditev |
|
|
| | |tabornega prostora oziroma|
|
|
| | |šotorišča. Stalne in |
|
|
| | |začasne ureditve kot so |
|
|
| | |klopi, mize, kurišča in |
|
|
| | |druge ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju. Gradnja|
|
|
| | |novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOK/4 |zaselek na severu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 52|Kot pri Damlju | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOD/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Vsi posegi se izvajajo |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Vstopno izstopno |
|
|
| | |mesto za plovbo se uredi |
|
|
| | |na delu poti (parc. št. |
|
|
| | |1136 in delno. št. 29/23, |
|
|
| | |k.o. Damelj) brez gradnje |
|
|
| | |pomola. Območje se delno |
|
|
| | |nahaja v poplavnem |
|
|
| | |območju, v katerem je |
|
|
| | |dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOD/2 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce in vstopno |
|
|
| | |izstopno mesto za plovbo).|
|
|
| | |– Dovoljeni so posegi za |
|
|
| | |ureditev vstopno izstopnega|
|
|
| | |mesta za plovbo na |
|
|
| | |zemljišču s parc. št. 209 |
|
|
| | |v k.o. Damelj v skladu s |
|
|
| | |splošnimi PIP, tako da se |
|
|
| | |odstrani nanos naplavin in|
|
|
| | |se z utrditvijo brežine |
|
|
| | |spelje klančina z blagim |
|
|
| | |naklonom, ki ne bo |
|
|
| | |posegala v pretočni profil|
|
|
| | |reke. Klančina se uredi z |
|
|
| | |naravnimi materiali |
|
|
| | |(kamen, les). Dostop do |
|
|
| | |vode se uredi v skladu z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem. Vse ostale |
|
|
| | |potrebne ureditve za |
|
|
| | |delovanje vstopno |
|
|
| | |izstopnega mesta se uredi |
|
|
| | |v skladu s predhodnimi |
|
|
| | |navedbami; |
|
|
| | |– sanitarije (samo |
|
|
| | |montažne - začasne) se |
|
|
| | |umesti izven poplavnega |
|
|
| | |območja. Urejanje fiksnih |
|
|
| | |oziroma grajenih objektov |
|
|
| | |ni dovoljena. Dovoljena je|
|
|
| | |postavitev začasnih |
|
|
| | |objektov za potrebe |
|
|
| | |delovanja piknik prostora |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Objekti morajo biti |
|
|
| | |začasne narave in jih je |
|
|
| | |treba izven sezone |
|
|
| | |odstraniti; |
|
|
| | |– dostop se uredi po |
|
|
| | |obstoječi javni poti, |
|
|
| | |parkirne površine v |
|
|
| | |travnati izvedbi se |
|
|
| | |uredijo ob dostopni cesti |
|
|
| | |v skladu s predpisi |
|
|
| | |občine; |
|
|
| | |ureditve površin za šport |
|
|
| | |in rekreacijo so dovoljene|
|
|
| | |brez večjih posegov v |
|
|
| | |travnati izvedb izven |
|
|
| | |poplavnega območja. Niso |
|
|
| | |dovoljeni NEO: pomol, mala|
|
|
| | |ČN.Območje se delno nahaja|
|
|
| | |v poplavnem območju. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vse |
|
|
| | |posege v priobalno |
|
|
| | |zemljišče in na poplavno |
|
|
| | |območje se pridobi vodno |
|
|
| | |soglasje. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 53|Kovača vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOV/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOV/2 |cerkev sv. Antona |Ob cerkvi se lahko uredi |
|
|
| | |javni prostor. Vsi posegi |
|
|
| | |se izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Kovačji Grad | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KOG/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 55|Kvasica | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KVA/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KVA/2 |domačija Gerzetič |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KVA/3 |igrišče |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
| | |Dovoli se začasna uporaba |
|
|
| | |za namene rekreacije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|KVA/4 |domačija Gorše |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 56|Lokve | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/1 |Stare Lokve |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Objekti na skrajnem |
|
|
| | |zahodnem robu enote: |
|
|
| | |glavne fasade objektov naj|
|
|
| | |bodo obrnjene na |
|
|
| | |regionalno cesto, tako da |
|
|
| | |se oblikuje nov rob |
|
|
| | |naselja, ki ne sme biti |
|
|
| | |nova dominanta v prostoru.|
|
|
| | |Dovolijo se fasadne barve |
|
|
| | |v naravnih odtenkih. |
|
|
| | |Višinski gabarit objektov |
|
|
| | |je lahko K+P ali P+M. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/2 |Spreicer |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/3 |Imširovič |V območju se dovoli |
|
|
| | |gradnja kmetijskih |
|
|
| | |objektov in objektov za |
|
|
| | |potrebe konjeniškega |
|
|
| | |športa in konjereje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/4 |Policija |Dovoljene so gradnje in |
|
|
| | |ureditve za potrebe |
|
|
| | |delovanja policijske |
|
|
| | |postaje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/5 |Lokve |Na jugovzhodnem delu je |
|
|
| | |dovoljena postavitev |
|
|
| | |počitniških objektov, ki |
|
|
| | |se zasnujejo enotno. V |
|
|
| | |sklopu površin za turizem |
|
|
| | |je na vzhodnem delu |
|
|
| | |dovoljena tudi umestitev |
|
|
| | |diagnostičnega centra, ki |
|
|
| | |se navezuje na zelene |
|
|
| | |površine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/6 |pri pekarni |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/7 |Brinje |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/8 |romsko naselje |Podlaga za urejanje |
|
|
| | |območja je skupinska |
|
|
| | |lokacijska dokumentacija. |
|
|
| | |Ob RC se uredi pločnik in |
|
|
| | |v celotni dolžini naselja |
|
|
| | |zasadi oziroma ohrani |
|
|
| | |zelena bariera. Območje |
|
|
| | |žage, ki načenja zeleno |
|
|
| | |strukturo se ob regionalni|
|
|
| | |cesti sanira, uredi se |
|
|
| | |vstop v območje. V okviru |
|
|
| | |območja CDk se uredi |
|
|
| | |skupni prostor, npr. |
|
|
| | |kapela ali večnamenski |
|
|
| | |objekt. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/9 |rekreacijski prostor |Uredi se športno igrišče v|
|
|
| | |travnati izvedbi. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|LOK/10 |Farma Vodene Lokve |Obod območja (posebej na |
|
|
| | |južni strani proti |
|
|
| | |Črnomlju) se zasadi z |
|
|
| | |bariero avtohtone |
|
|
| | |vegetacije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 57|Mala Lahinja | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAL/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Oblikovanje širitve |
|
|
| | |obstoječega hleva, na |
|
|
| | |parc. št. 2789 in 2804/2 |
|
|
| | |k.o. Belčji vrh se lahko |
|
|
| | |podredi tehnološkim |
|
|
| | |zahtevam. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAL/2 |Hodelski |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Višinsko predimenzioniran |
|
|
| | |objekt se sanira po |
|
|
| | |pogojih tega odloka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAL/3 |Peterman |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti kulturno |
|
|
| | |varstvene projektne |
|
|
| | |pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 58|Mala sela | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MSE/1 |zaselek na zahodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MSE/2 |zaselek na vzhodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MSE/3a do |Vodenica |Objekte se prenavlja in |
|
|
|MSE/3b | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 59|Mali Nerajec | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MNE/1 |jedro naselja |Oblikuje se enotno jedro |
|
|
| | |naselja. z avtobusnim |
|
|
| | |postajališčem, |
|
|
| | |počivališčem in vstopno |
|
|
| | |točko v KP Lahinja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MNE/2 |vas |Upošteva se vidna |
|
|
| | |izpostavljenost dela |
|
|
| | |naselja z regionalne ceste|
|
|
| | |in sicer se stanovanjske |
|
|
| | |objekte postavlja z glavno|
|
|
| | |fasado vzporedno z |
|
|
| | |regionalno cesto, razen če|
|
|
| | |teren tega ne dopušča. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MNE/3 |izvir Nerajčice |Rekreacijski prostor se po|
|
|
| | |pogojih službe za varstvo |
|
|
| | |voda in varstva narave, |
|
|
| | |ureja kot javni zeleni |
|
|
| | |prostor naselja, pri čemer|
|
|
| | |se ohranja obvodno |
|
|
| | |vegetacijo v območju in se|
|
|
| | |z ureditvami ne posega v |
|
|
| | |predpisan pas priobalnega |
|
|
| | |zemljišča ob izviru. |
|
|
| | |Prostor se ureja tudi kot |
|
|
| | |vstopno točko v KP Lahinja|
|
|
| | |s parkirnimi prostori v |
|
|
| | |peščeni izvedbi. Dovoli se|
|
|
| | |postavitev spominskih |
|
|
| | |obeležij in opozorilnih |
|
|
| | |oziroma informativnih |
|
|
| | |tabel ter postavitev |
|
|
| | |urbane opreme iz naravnih |
|
|
| | |materialov. Oblika kozolca|
|
|
| | |ni dovoljena. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 60|Marindol |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAR/1 |vas |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAR/2 |Dom tabornikov |Dovoljene so turistične, |
|
|
| | |prostočasne in |
|
|
| | |rekreacijske dejavnosti, v|
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAR/3a do |zaselki vzhodno od |Za območje veljajo režimi,|
|
|
|MAR/3f |vasi |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAR/4 |pokopališče |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 61|Mavrlen | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAV/1 |vas |Območje ob gasilskem domu |
|
|
| | |se ureja kor javni prostor|
|
|
| | |naselja. Ohranja se vzorec|
|
|
| | |obstoječe organizacije in |
|
|
| | |lege objektov v prostoru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAV/2 |zahodni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAV/3 |južni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAV/4 |Rožič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAV/5 |Stepan |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MAV/6 |Videtič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 62|Mihelja vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIV/1 |vas |Ohranja se vzorec |
|
|
| | |obstoječe organizacije in |
|
|
| | |lege objektov v prostoru. |
|
|
| | |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIV/2 |jedro naselja |Območje gasilskega doma se|
|
|
| | |ureja kot javni in |
|
|
| | |prireditveni prostor. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 63|Miklarji | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIK/1 |Miklarji |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča), |
|
|
| | |dovoli se začasna raba za |
|
|
| | |namene rekreacije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 64|Miliči |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIL/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIL/2 |zaselek na |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |jugozahodu |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIL/3 |zaselek na jugu ob |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |RC |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIL/4 |zaselek na vzhodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIL/5a do |cerkev in vežica |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
|MIL/5b | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne dediščine|
|
|
| | |in v skladu z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MIL/6 |pokopališče |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 65|Močile | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MOČ/1-OPPNa |OPPN Močile |Predviden OPPN za |
|
|
| | |počitniško gradnjo. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|MOČ/2 |Močile |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Na območju KP Kolpa so |
|
|
| | |dovoljeni posegi v skladu |
|
|
| | |z Uredbo o KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 66|Naklo | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/1 |jedro naselja |Na zelenici med cerkvijo |
|
|
| | |in avtobusnim |
|
|
| | |postajališčem se uredi |
|
|
| | |javni prostor za druženje |
|
|
| | |vaščanov – jedro naselja. |
|
|
| | |Vsi posegi na območju |
|
|
| | |cerkve se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/2 |južni del naselja |Na vzhodnem in osrednjem |
|
|
| | |delu enote se |
|
|
| | |tradicionalne objekte |
|
|
| | |prenavlja in ohranja |
|
|
| | |gabarite ter oblikovanje |
|
|
| | |objektov. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/3 |domačija Medic |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/4 |Mavsar |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/5 |zaselek na vzhodu |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/6 |Grahek |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/7 |domačija nad cesto |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/8 |severni del naselja |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NAK/9-OPPNa |OPPN Sončna |Predviden OPPN: Območje se|
|
|
| |elektrarna Naklo |nameni za postavitev |
|
|
| | |sončne elektrarne. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 67|Nova Lipa | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NLI/1 |vas |Prostor ob cerkvi se ureja|
|
|
| | |kot javni prostor vasi. Na|
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|NLI/2 |stara šola |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 68|Obrh pri Dragatušu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OBD/1 |vas |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OBD/2 |kmetija |V območju je dovoljena |
|
|
| | |postavitev gospodarskih |
|
|
| | |objektov za potrebe |
|
|
| | |kmetije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OBD/3 |izvir Obrha |Območje se ureja kot javni|
|
|
| | |prostor naselja po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo narave. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OBD/4 |cerkev sv. Petra |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 69|Ogulin | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OGU/1 |vas |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 70|Otovec | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OTO/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Območje gasilskega doma s |
|
|
| | |športnim igriščem se ureja|
|
|
| | |kot javni prostor. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Dovoljena je gradnja |
|
|
| | |manjše mizarske delavnice.|
|
|
| | |Z zunanjimi ureditvami, |
|
|
| | |orientacijo objekta in |
|
|
| | |ustrezno tehnologijo je |
|
|
| | |treba omiliti negativne |
|
|
| | |vplive na bivalno okolje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OTO/2 |nad železniško progo |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OTO/3 |User |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OTO/4-OPPNa |OPPN gospodarska |Občinski podrobni prostor |
|
|
| |cona Otovec |ski načrt gospodarska cona|
|
|
| | |Otovec (Uradni list RS, |
|
|
| | |št. 2/11)– ostane v |
|
|
| | | veljavi do preklica. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|OTO/5 |vahtnica |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 71|Paunoviči | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAU/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Jedro vasi se oblikuje ob |
|
|
| | |in kapelici z urbano |
|
|
| | |opremo, zasaditvijo ipd. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAU/2a do |zaselek Vidnjeviči |Objekte se prenavlja in |
|
|
|PAU/2b | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAU/3 |igrišče |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Površine|
|
|
| | |z namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
| | |Dovoli se začasna uporaba |
|
|
| | |za namene rekreacije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAU/4 |pokopališče |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAU/5 |kmetija Miketič |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 72|Pavičiči | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAV/1 |osrednji del naselja |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAV/2 |južni del naselja |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAV/3 |Žuniči |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAV/4 |Bohte |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAV/5 |Cindrič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PAV/6 |Velike njive |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 73|Perudina | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PER/1 |vas |Javne površine se lahko |
|
|
| | |uredijo na zahodnem delu |
|
|
| | |vasi, ob razširjeni poti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 74|Petrova vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PEV/1 |vas |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PEV/2 |osrednji del naselja |V jugozahodnem kraku enote|
|
|
| | |se dovolijo le postavitve |
|
|
| | |gospodarskih objektov za |
|
|
| | |potrebe kmetijstva, |
|
|
| | |predvsem konjeniškega |
|
|
| | |športa, v območju zelenih |
|
|
| | |površin pa ureditev |
|
|
| | |maneže. V območjih drugih |
|
|
| | |zelenih površin so |
|
|
| | |dovoljene ureditve v |
|
|
| | |smislu jedra naselja. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PEV/3 |nad železnico |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PEV/4 |cerkev sv. Janeza |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| |Krstnika |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 75|Pobrežje | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POB/1-OPPNa |OPPN Pobrežje |Predviden OPPN za grajski |
|
|
| |(območje za oddih, |kompleks. Območje se |
|
|
| |rekreacijo in šport) |prenovi za turistične |
|
|
| | |namene, skladno z določili|
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. Izven |
|
|
| | |zavarovanega grajskega |
|
|
| | |kompleksa je dovoljena |
|
|
| | |ureditev prostora za |
|
|
| | |kopanje in območja za |
|
|
| | |oddih, rekreacijo in šport|
|
|
| | |ter vstopno-izstopno mesto|
|
|
| | |za plovbo. Gradnja |
|
|
| | |počitniških objektov ni |
|
|
| | |dovoljena, za ta namen se |
|
|
| | |uporabijo obstoječi |
|
|
| | |objekti. Ureditve za |
|
|
| | |potrebe parkiranja niso |
|
|
| | |dovoljene. Sanitarije se |
|
|
| | |uredijo v sklopu |
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Ureditev kampa ni |
|
|
| | |dovoljena, dovoljene so |
|
|
| | |ureditve za potrebe |
|
|
| | |šotorišča in tabornega |
|
|
| | |prostora. Dovoljeni so |
|
|
| | |posegi skladno z Uredbo o |
|
|
| | |KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce in vstopno- |
|
|
| | |izstopno mesto za plovbo).|
|
|
| | |Za vse posege v priobalno |
|
|
| | |zemljišče se pridobi vodno|
|
|
| | |soglasje; |
|
|
| | |– parkirišče se lahko |
|
|
| | |uredi na dvorišču pri |
|
|
| | |mlinu oziroma žagi; |
|
|
| | |– pred sprejemom OPPN se |
|
|
| | |izvedejo predhodne |
|
|
| | |arheološke raziskave za |
|
|
| | |določitev vsebine in |
|
|
| | |sestave arheološkega |
|
|
| | |najdišča. Na območju |
|
|
| | |kulturnega spomenika in |
|
|
| | |njegovega vplivnega |
|
|
| | |območja se pred |
|
|
| | |pridobitvijo gradbenega |
|
|
| | |dovoljenja, in za druge |
|
|
| | |posege v prostor, za |
|
|
| | |katere gradbeno dovoljenje|
|
|
| | |ni potrebno, pridobi |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– dostopi do vode za |
|
|
| | |kopalce se uredijo na |
|
|
| | |mestu najmanjših posegov v|
|
|
| | |brežino. Ureditve za |
|
|
| | |potrebe dostopa morajo |
|
|
| | |biti sezonskega značaja in|
|
|
| | |jih je treba izven sezone |
|
|
| | |odstraniti. Za ureditev |
|
|
| | |dostopov do vode se |
|
|
| | |pridobi vodno in |
|
|
| | |naravovarstveno soglasje. |
|
|
| | |Pred sprejemom OPPN na |
|
|
| | |območju ZSk ni dovoljena |
|
|
| | |postavitev stalnih |
|
|
| | |objektov, dovoljena pa je |
|
|
| | |raba prostora v skladu s |
|
|
| | |PIP za ZSk, BT in druge |
|
|
| | |površine znotraj območja, |
|
|
| | |pri čemer se upoštevajo |
|
|
| | |omilitveni ukrepi. |
|
|
| | |Pred sprejemom OPPN je |
|
|
| | |dovoljena ureditev vstopno|
|
|
| | |izstopnega mesta na način,|
|
|
| | |da se sanira kamnito |
|
|
| | |obzidje na bregu pred |
|
|
| | |mlinom ter z manjšo |
|
|
| | |ustrezno razširitvijo |
|
|
| | |sanira obstoječe betonsko |
|
|
| | |stopnišče ter na podlagi |
|
|
| | |vodnega in |
|
|
| | |naravovarstvenega soglasja|
|
|
| | |uredi dodatna pomožna |
|
|
| | |rampa za čolne . Betonsko |
|
|
| | |stopnišče se ob sanaciji |
|
|
| | |uredi z naravnimi |
|
|
| | |materiali ali |
|
|
| | |sprejemljivimi sodobnimi |
|
|
| | |materiali v imitaciji |
|
|
| | |lesa. Površine z namensko |
|
|
| | |rabo kmetijska zemljišča |
|
|
| | |se urejajo pod pogoji, ki |
|
|
| | |so navedeni v členu 108 |
|
|
| | |tega odloka (podrobnejši |
|
|
| | |PIP za kmetijska |
|
|
| | |zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POB/2a do |počitniške hišice |V vplivnem območju gradu |
|
|
|POB/2b | |je treba pred pridobitvijo|
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 76|Podklanec | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/1 |Gornji Podklanec |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Vsi posegi okrog cerkve |
|
|
| | |sv. Jožefa se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Dovoljeni so |
|
|
| | |posegi skladno z Uredbo o |
|
|
| | |KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/2 |zaselek pri Goleku |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/3 |Dolnji Podklanec |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/4 |pri Jarbolu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/5 |Ivančič |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/6 |počitniško naselje |Vinogradniško-počitniško |
|
|
| |Zapudje |naselje se oblikuje |
|
|
| | |linijsko ob obstoječi |
|
|
| | |poti. Dovozna pot z |
|
|
| | |regionalne ceste se |
|
|
| | |rekonstruira. Na pobočju |
|
|
| | |med počitniškimi hišami in|
|
|
| | |Kolpo oziroma regionalno |
|
|
| | |cesto se ohranja pas |
|
|
| | |gozda. Dovoljeni so posegi|
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/7 |lovski dom |Ob lovskem domu se uredijo|
|
|
| | |javne površine z |
|
|
| | |zasaditvijo avtohtonega |
|
|
| | |drevja na vrhu in prelomu |
|
|
| | |pobočja, zasadi se tudi |
|
|
| | |golosek na pobočju. Pri |
|
|
| | |gradnji objekta so |
|
|
| | |dovoljena odstopanja od |
|
|
| | |104. člena odloka s tem, |
|
|
| | |da se upošteva naslednje |
|
|
| | |pogoje za sanacijo |
|
|
| | |objekta: fasada se pobarva|
|
|
| | |v temnejših zemeljskih |
|
|
| | |tonih, brez dodatnih |
|
|
| | |dekorativnih elementov, |
|
|
| | |trikotni zatrep se obije z|
|
|
| | |vertikalno postavljenimi |
|
|
| | |širšimi deskami temnejše |
|
|
| | |barve. Vsi posegi morajo |
|
|
| | |biti skladni z Uredbo o KP|
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POK/8 |cerkev sv. Marije na |Ob cerkvi se urejajo javne|
|
|
| |Žežlju |površine. Vsi posegi se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine in v skladu z |
|
|
| | |Uredbo o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 77|Podlog | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POL/1 |vas |Območja zelenih površin v |
|
|
| | |naselju se urejajo kot |
|
|
| | |javni prostor. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|POL/2 |zaselek ob farmi |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 78|Prelesje | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRE/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Javni prostor s Formo vivo|
|
|
| | |se ohranja in povezuje z |
|
|
| | |ostalo turistično ponudbo |
|
|
| | |kraja. Dovoljeni so posegi|
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRE/2 |Madronič, območje za |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |oddih, rekreacijo in |gradi po vzoru |
|
|
| |šport |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Ohranjajo se obstoječi |
|
|
| | |kakovostni objekti na |
|
|
| | |območju domačije ob Kolpi.|
|
|
| | |Druge ureditve za |
|
|
| | |turistične kapacitete se |
|
|
| | |po velikosti podredijo |
|
|
| | |obstoječim objektom. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce in vstopno- |
|
|
| | |izstopna mesta plovbo); |
|
|
| | |– dostop do vode za |
|
|
| | |vstopno izstopno mesto za |
|
|
| | |plovbo se uredi pred |
|
|
| | |slapom ob regionalni cesti|
|
|
| | |na delu zemljišča s parc. |
|
|
| | |št. 3527/9 k.o. Stari trg |
|
|
| | |na začetku zahodnega dela |
|
|
| | |območja BT; dostop za |
|
|
| | |vstopno izstopno mesto se |
|
|
| | |uredi s pomočjo klančine z|
|
|
| | |blagim naklonom, ki ne |
|
|
| | |posega v pretočni profil |
|
|
| | |reke. Klančina se uredi z |
|
|
| | |naravnimi materiali |
|
|
| | |(kamen, les). Vse ostale |
|
|
| | |uredite za potrebe |
|
|
| | |delovanja vstopno |
|
|
| | |izstopnega mesta se umesti|
|
|
| | |izven poplavnega območja |
|
|
| | |znotraj BT območja. |
|
|
| | |Ureditev klančine je |
|
|
| | |dovoljena le v skladu z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Parkirišče se uredi |
|
|
| | |znotraj območja BT; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRE/3 |Kapš |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 79|Preloka |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/1 |vas |Javne površine se urejajo |
|
|
| | |pri cerkvi, gasilskem domu|
|
|
| | |in trgovini. Vsi posegi na|
|
|
| | |območju med župniščem in |
|
|
| | |cerkvijo, staro šolo ter |
|
|
| | |kaščo se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/2 |zaselek vzhodno od |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| |vasi |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/3 |igrišče Krtinjek |Dovoli se začasna uporaba |
|
|
| | |za namene rekreacije v |
|
|
| | |skladu z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Površine|
|
|
| | |z namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/4a do |Jakovini |Za območje veljajo režimi,|
|
|
|PRL/4b | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/5 |Kroci |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/6a do |Valeti |Za območje veljajo režimi,|
|
|
|PRL/6b | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/7 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce); |
|
|
| | |– ureditev sanitarij je |
|
|
| | |možna samo v stalni |
|
|
| | |izvedbi na območju mlina. |
|
|
| | |Ureditve površin za šport |
|
|
| | |in rekreacijo so dovoljene|
|
|
| | |brez večjih posegov v |
|
|
| | |travnati izvedbi izven |
|
|
| | |poplavnega območja. Niso |
|
|
| | |dovoljeni NEO: škarpe in |
|
|
| | |podporni zidovi, pomol; |
|
|
| | |– po javni poti do Kolpe |
|
|
| | |se prepove dostop z |
|
|
| | |motornimi vozili, razen za|
|
|
| | |lastnike zemljišč za |
|
|
| | |vzdrževanje teh zemljišč |
|
|
| | |skladno z opredeljeno |
|
|
| | |namensko rabo, za dostavo,|
|
|
| | |intervencijska vozila in |
|
|
| | |za potrebe upravljanja |
|
|
| | |mlina. Javna pot se ohrani|
|
|
| | |v makadamski izvedbi v |
|
|
| | |širini, ki omogoča nemoten|
|
|
| | |prehod vozil za prej |
|
|
| | |navedene namene; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/8 |Simčič |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/9 |Novoseli |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRL/10a do b |Škavurini |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 80|Pribinci | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRI/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PRI/2 |domačija jugozahodno |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |od vasi | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 81|Purga |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUR/1 |obcestni zaselek na |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| |severu |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUR/2a, 2b in |manjši zaselki na |Za območje veljajo režimi,|
|
|
|2f |severu |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUR/2c do |manjši zaselki na |Ni posebnih PIP. |
|
|
|PUR/2e |severu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUR/3 |k Pobrežju |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUR/4 |Veseliči |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUR/5 |parkirišče pri gradu |Parkirišče za potrebe |
|
|
| | |grajskega kompleksa in |
|
|
| | |pripadajočih ureditev |
|
|
| | |območja POB/1 – OPPN. |
|
|
| | |Parkirišče se zasadi z |
|
|
| | |visokoraslim avtohtonim |
|
|
| | |drevjem. V vplivnem |
|
|
| | |območju gradu je treba |
|
|
| | |pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 82|Pusti Gradec |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUG/1 |vas |Dovoli se ureditev |
|
|
| | |parkirišč in sicer |
|
|
| | |prednostno v okviru |
|
|
| | |zelenih površin za potrebe|
|
|
| | |obiskovalcev rekreacijskih|
|
|
| | |površin in KP Lahinja. |
|
|
| | |Izvede se jih v travni |
|
|
| | |izvedbi. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUG/2 |okljuk |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|PUG/3 |gozd ob Lahinji |Dovoli se ureditve kot so |
|
|
| | |sprehajalna pot in trim |
|
|
| | |steza. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 83|Rim | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|RIM/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 84|Rodine | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/1 |Velke Rodne |Območje zelenega pasu se |
|
|
| | |ureja kot javni zeleni |
|
|
| | |prostor naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/2 |Rodne |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/3 |vzhodni del naselja |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/4 |Marija Hilf |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/5 |Slinkar |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/6 |Pečaver |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/7 |Medic |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROD/8 |Klevišar |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 85|Rožanec | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROŽ/1 |vas |Na območju PO je dovoljena|
|
|
| | |ureditev parkirišč in |
|
|
| | |javnega prostora za |
|
|
| | |potrebe obiskovalcev |
|
|
| | |Mitreja, na območju CD pa |
|
|
| | |se dovoli dejavnosti v |
|
|
| | |povezavi z gostinstvom in |
|
|
| | |turizmom. Javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. Na |
|
|
| | |območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROŽ/2 |Sv. Jurij |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROŽ/3 |Mitrej |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred posegi v tla |
|
|
| | |pridobiti kulturno |
|
|
| | |varstvene pogoje. V času |
|
|
| | |sečnje in spravila lesa |
|
|
| | |med majem in avgustom se v|
|
|
| | |območju ne sme puščati |
|
|
| | |posekanih dreves. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 86|Rožič Vrh | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/2 |Šprajcer |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Domačijo se prenavlja v |
|
|
| | |obstoječih gabaritih, |
|
|
| | |obvezna je uporaba |
|
|
| | |naravnih materialov in |
|
|
| | |upoštevanje kvalitet |
|
|
| | |obstoječih tradicionalnih |
|
|
| | |objektov. Vzdržuje se vrt |
|
|
| | |in visokorasla drevesa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/3 |novo naselje |Dovoli se sprememba |
|
|
| | |namenske rabe objektov v |
|
|
| | |stanovanjske stavbe, pod |
|
|
| | |pogojem, da se objekti |
|
|
| | |sanirajo po določilih tega|
|
|
| | |odloka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/4 |Sv. Križ |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/5 |kal |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/6 |prikriti grobišči |Lokacija grobišča Rožič |
|
|
| |Rožič vrh in |vrh je izpraznjeno, iznos |
|
|
| |Zagradec |je dokumentiran. Lokacija |
|
|
| | |grobišča Zagradec je |
|
|
| | |približna – zanesljivi |
|
|
| | |viri. Dovolijo se |
|
|
| | |raziskave obeh območij ter|
|
|
| | |postavitev spominskega |
|
|
| | |obeležja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ROV/7 |Topli Vrh |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 87|Ručetna vas | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|RUV/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|RUV/2-OPPNa |OLN Ručetna vas |Občinski lokacijski načrt |
|
|
| | |poslovna cona Ručetna vas |
|
|
| | |(Uradni list RS, št. |
|
|
| | |140/04) – ostane v veljavi|
|
|
| | |do preklica. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|RUV/3 |jedro naselja |Dovoljene so manjše |
|
|
| | |trgovske in gostinske |
|
|
| | |dejavnosti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 88|Sečje selo | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SES/1a |vas |Z zgoščevanjem se ustvari |
|
|
| | |nov stavbni red. Ohranja |
|
|
| | |se vzorec obstoječe |
|
|
| | |organizacije in lege |
|
|
| | |objektov v prostoru. Na |
|
|
| | |območju KP Kolpa so |
|
|
| | |dovoljeni posegi v skladu |
|
|
| | |z Uredbo o KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Izven |
|
|
| | |naselja na dostopni javni |
|
|
| | |poti s parcel. št. 2072/5 |
|
|
| | |k.o. Učakovci se uredi |
|
|
| | |dostop za vstopno izstopno|
|
|
| | |mesto za plovbo in se ga |
|
|
| | |ustrezno označi. Potrebne |
|
|
| | |parkirne površine v |
|
|
| | |travnati izvedbi se |
|
|
| | |zagotovi tik ob poti za |
|
|
| | |največ pet parkirnih |
|
|
| | |mesta. Vsa ostala |
|
|
| | |spremljajoča potrebna |
|
|
| | |infrastruktura se namesti |
|
|
| | |v območju vasi. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča), |
|
|
| | |poleg tega so dovoljene |
|
|
| | |ureditve za potrebe |
|
|
| | |vrtnarstva. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SES/1b |zaselek ob Kolpi |Uredi se dejavnost |
|
|
| | |varstveno delovnega |
|
|
| | |centra. Pri oblikovanju |
|
|
| | |objektov in zunanjih |
|
|
| | |ureditev se upošteva |
|
|
| | |bližino turistične ceste |
|
|
| | |in Kolpe. |
|
|
+------------+----------------+---------------------------------+ |
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP in drugi podatki
| |
+------------+----------------+---------------------------------+ |
|SES/1c |mejni prehod |Uredba o določitvi ureditvenega
| |
| |Vinica |območja mednarodnega mejnega
| |
| | |prehoda Vinica (Uradni list RS,
| |
| | |št. 21/07 in 110/10) ostane v
| |
| | |veljavi do preklica.
| |
+------------+----------------+---------------------------------+ |
|SES/1d |pri mejnem |Ni posebnih PIP.
| |
| |prehodu |
| |
+------------+----------------+---------------------------------+ |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SES/2a do |zaselki |Ni posebnih PIP. |
|
|
|SES/2c | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SES/3 |območje za oddih, |Območje se namenja le |
|
|
| |rekreacijo in šport |dostopu za potrebe |
|
|
| | |delovanja vstopno |
|
|
| | |izstopnega mesta. Vse |
|
|
| | |druge potrebne ureditve se|
|
|
| | |zagotovi znotraj območja |
|
|
| | |stavbnih zemljišč. Območje|
|
|
| | |za dostop do vode se uredi|
|
|
| | |s klančino z blagim |
|
|
| | |naklonom, ki ne posega v |
|
|
| | |pretočni profil reke. |
|
|
| | |Klančina se uredi z |
|
|
| | |naravnimi materiali |
|
|
| | |(kamen, les). Dostop do |
|
|
| | |vode se uredi v skladu z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju. Gradnja|
|
|
| | |novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |in priobalnem zemljišču se|
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 89|Sela pri Dragatušu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SED/1 |zahodni del |Območje ZD se ureja kot |
|
|
| | |javni prostor naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SED/2 |vzhodni del |Ni posebnih PIP |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SED/3 |Fink |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SED/4 |Ravnikar |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 90|Sela pri Otovcu | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEO/1 |vas |Uredi se jedro naselja s |
|
|
| | |počitniškim objektom |
|
|
| | |Rdečega križa. Na območju |
|
|
| | |registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEO/2 |skladišče RK |Poleg skladiščenja za |
|
|
| | |potrebe RK so dovoljene |
|
|
| | |tudi dejavnosti |
|
|
| | |izobraževanja in |
|
|
| | |dejavnosti, povezane s |
|
|
| | |humanitarnimi |
|
|
| | |organizacijami in |
|
|
| | |delovanjem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEO/3 |severni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEO/4a do |nad progo |Ni posebnih PIP. |
|
|
|SEO/4c | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEO/5 |prostor predvidenega |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |vodohrana | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEO/6 |cerkev sv. Jerneja |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 91|Selce pri Špeharjih | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEŠ/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Opuščeni objekti se lahko |
|
|
| | |namenijo za razvoj |
|
|
| | |podeželskega turizma. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SEŠ/2 |dislociran objekt |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 92|Sinji Vrh | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SIV/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |V osrednjem delu naselja |
|
|
| | |se ohranja zeleni pas, v |
|
|
| | |sklopu katerega se uredi |
|
|
| | |območje starega vaškega |
|
|
| | |vodnjaka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SIV/2 |območje za |Območje okrog kala se |
|
|
| |rekreacijo |ureja brez grajenih |
|
|
| | |struktur. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SIV/3a do |zaselki na |Objekte se prenavlja in |
|
|
|SIV/3c |severovzhodu |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SIV/4 |dislociran objekt na |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |zahodu |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SIV/5 |rekreacijsko območje |Območje zelenih površin se|
|
|
| | |ureja brez grajenih |
|
|
| | |struktur. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SIV/6 |Sinji vrh – sever |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
| | |Dovoli se občasno |
|
|
| | |parkiranje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 93|Sodevci |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SOD/1 |vas |Območje na severovzhodu |
|
|
| | |vasi se nameni za |
|
|
| | |počitniško gradnjo: uredi |
|
|
| | |se dostopna pot, objekte |
|
|
| | |se locira po nagnjenem |
|
|
| | |terenu vzdolžno (vzporedno|
|
|
| | |s plastnicami terena). Vsi|
|
|
| | |objekti naj bodo poenoteni|
|
|
| | |in usklajeni s |
|
|
| | |tradicionalnimi po |
|
|
| | |gabaritih. Dovoljeni so |
|
|
| | |posegi skladno z Uredbo o |
|
|
| | |KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Območje se delno |
|
|
| | |nahaja v poplavnem |
|
|
| | |območju, v katerem je |
|
|
| | |dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SOD/2 |pri mejnem prehodu |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SOD/3 |mejni prehod |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Območje |
|
|
| | |se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SOD/4 |taborni prostor |Dovoljeni so posegi v |
|
|
| |Sodevski kal |zvezi z urejanjem kala ter|
|
|
| | |tabornega prostora, |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Območje tabornega |
|
|
| | |prostora je smiselno |
|
|
| | |navezati na bližnji |
|
|
| | |prenovljeni kal. Taborni |
|
|
| | |prostor se ureja brez |
|
|
| | |stalnih objektov in |
|
|
| | |infrastrukture (vode, |
|
|
| | |elektrike), sanitarne |
|
|
| | |enote za potrebe delovanja|
|
|
| | |tabornega prostora so |
|
|
| | |začasne narave, prav tako |
|
|
| | |mize in klopi. Parkirišče |
|
|
| | |se uredi ob glavni |
|
|
| | |dostopni cesti. Kal se |
|
|
| | |ohranja v obstoječi |
|
|
| | |izvedbi. V bližini kala se|
|
|
| | |dovoli postavitev urbane |
|
|
| | |opreme kot so klopce, mize|
|
|
| | |in označitve kala. Za |
|
|
| | |območje se smiselno |
|
|
| | |uporabljajo določbe za PNR|
|
|
| | |ZSk, razen določb, vezanih|
|
|
| | |na reko Kolpo. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 94|Stara Lipa | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SLI/1 |vas |Uredi se jedro s kapelico |
|
|
| | |in postajališčem ter |
|
|
| | |prenovi območje opuščenih |
|
|
| | |objektov. Del naselja ob |
|
|
| | |glavni cesti se prenavlja |
|
|
| | |in gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SLI/2 |Ključ |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 95|Srednji Radenci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SRA/1 |Srednji Radenci |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Dovoljene so turistične in|
|
|
| | |spremljajoče dejavnosti v |
|
|
| | |skladu z Uredbo o KP Kolpa|
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
| | |Dovoljena je ureditev |
|
|
| | |parkirišč nasproti CŠOD. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|SRA/2 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– brežine in priobalno |
|
|
| | |zemljišče se sonaravno |
|
|
| | |sanira ter ustrezno |
|
|
| | |zavaruje pred nadaljnjo |
|
|
| | |degradacijo. Obstoječe |
|
|
| | |stopnice se sanirajo |
|
|
| | |skladno s soglasjem |
|
|
| | |pristojne službe za |
|
|
| | |upravljanje z vodami in |
|
|
| | |varstva narave. Vstop v |
|
|
| | |vodo se uredi na |
|
|
| | |najprimernejšem mestu na |
|
|
| | |način, da ne posega v |
|
|
| | |pretočni profil reke; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo. |
|
|
| | |– dovoljena je ureditev |
|
|
| | |začasnega travnatega |
|
|
| | |parkirišča; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Znotraj stavbnih zemljišč |
|
|
| | |je dovoljena je ureditev |
|
|
| | |začasnega tabornega |
|
|
| | |prostora oziroma |
|
|
| | |šotorišča. Stalne in |
|
|
| | |začasne ureditve kot so |
|
|
| | |klopi, mize, kurišča in |
|
|
| | |druge ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Območje se nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju. Gradnja|
|
|
| | |novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 95|Stari trg ob Kolpi |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STK/1-OPPNa |OPPN Stari trg ob |Predviden OPPN za |
|
|
| |Kolpi |individualno stanovanjsko |
|
|
| | |gradnjo. Na območju KP |
|
|
| | |Kolpa so dovoljeni posegi |
|
|
| | |v skladu z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STK/1 |Stari trg ob Kolpi |Poteza izza kapelic |
|
|
| | |križevega pota proti |
|
|
| | |cerkvi sv. Andreja se |
|
|
| | |zasadi z visokoraslim |
|
|
| | |avtohtonim grmičevjem ali |
|
|
| | |drevjem. Območje zelenih |
|
|
| | |površin okoli kapelic se |
|
|
| | |parkovno uredi travnate |
|
|
| | |površine severno od |
|
|
| | |športnega igrišča se uredi|
|
|
| | |kot površine za rekreacijo|
|
|
| | |in prosti čas. |
|
|
| | |Območje gospodarske cone |
|
|
| | |se zasadi z avtohtonimi |
|
|
| | |listopadnimi drevesnimi |
|
|
| | |vrstami (gaber, bukev, |
|
|
| | |javor, hrast); zasaditev |
|
|
| | |se izvede na zunanji |
|
|
| | |strani ograje, ki meji na |
|
|
| | |odprto krajino. Ureditve |
|
|
| | |ob cerkvi Sv. Andreja se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. Na območju KP |
|
|
| | |Kolpa so dovoljeni posegi |
|
|
| | |v skladu z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se javna |
|
|
| | |razsvetljava zasnuje ob |
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STK/2 |trško jedro |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Na območju KP |
|
|
| | |Kolpa so dovoljeni posegi |
|
|
| | |v skladu z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STK/3 |opuščeni kamnolom |Območje površinskega kopa |
|
|
| |dolomita |se sanira in rekultivira. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 96|Stražnji Vrh | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/1 |osrednji del naselja |Ob vstopu iz severne |
|
|
| | |strani se gospodarska |
|
|
| | |objekta in urbane ureditve|
|
|
| | |ob cesti ohranjajo v |
|
|
| | |obstoječih gabaritih in |
|
|
| | |oblikovanju. Ob sečnji in |
|
|
| | |spravilu lesa se posekanih|
|
|
| | |dreves se ne sme puščati |
|
|
| | |na območju v juliju in |
|
|
| | |avgustu. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/2 |pod kostanji |Objekti na izpostavljenih |
|
|
| | |legah se barva v naravnih |
|
|
| | |odtenkih barv. Posekanega |
|
|
| | |lesa se ne sme puščati na |
|
|
| | |območju v juliju in |
|
|
| | |avgustu. Pri gradnji |
|
|
| | |stanovanjskega objekta na |
|
|
| | |parc.št. *283, 2299 in |
|
|
| | |2300/1 (del) k.o. Mavrlen |
|
|
| | |ter stanovanjskega objekta|
|
|
| | |na parc.št. 2282/2 k.o. |
|
|
| | |Mavrlen so dovoljena |
|
|
| | |odstopanja od šestega |
|
|
| | |odstavka 101. člena |
|
|
| | |odloka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/3 |severni del naselja |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/4 |Grahek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/5 |Bangladeš |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/6 |vzhodni del naselja |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/7 |pri Miklavžu |Na severozahodnem delu |
|
|
| | |enote, se uredi jedro |
|
|
| | |naselja. Vsi posegi se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/8 |Piljič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/9 |jugozahodni del |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |naselja | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/10 |Fink |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/11 |Šikorija |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/12 |Muller |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/13a do b |Mušič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/14 |južni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|STV/15 |Bezgovec |Dovoljena gradnja domačije|
|
|
| | |in dejavnost kmečkega |
|
|
| | |turizma. Pri gradnji |
|
|
| | |objektov se pozornost |
|
|
| | |posveti podzemeljskim |
|
|
| | |naravnim vrednotam; o |
|
|
| | |morebitni najdbi |
|
|
| | |podzemeljskih prostorov je|
|
|
| | |treba obvestiti pristojno |
|
|
| | |službo za varstvo narave. |
|
|
| | |Odpadne vode iz objektov |
|
|
| | |ni dovoljeno spuščati v |
|
|
| | |tla brez predhodnega |
|
|
| | |čiščenja. Za odpadne vode |
|
|
| | |je potrebo urediti |
|
|
| | |rastlinsko čistilno |
|
|
| | |napravo. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 97|Šipek | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŠIP/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŠIP/2-OPPNa |OPPN Terme |Predviden OPPN za območje |
|
|
| | |razvoja termalnega turizma|
|
|
| | |z izrabo toplih virov, |
|
|
| | |odkritih z vrtinama Pusti |
|
|
| | |Gradec in Draga, z |
|
|
| | |možnostjo vključevanja |
|
|
| | |spremljajočih turistično |
|
|
| | |rekreativnih in športnih |
|
|
| | |programov. Čiščenje |
|
|
| | |odpadnih vod se zagotavlja|
|
|
| | |z izgradnjo kanalizacije |
|
|
| | |do čistilne naprave |
|
|
| | |naselja Dragatuš. Zagotovi|
|
|
| | |se visoka kakovost |
|
|
| | |arhitekturno |
|
|
| | |urbanističnega oblikovanja|
|
|
| | |objektov in zunanjih |
|
|
| | |ureditev, ki naj upošteva |
|
|
| | |kakovostne naravne |
|
|
| | |ambiente ob Lahinji in |
|
|
| | |prepoznavnost v prostoru. |
|
|
| | |Rešitve se pridobijo z |
|
|
| | |urbanistično-arhitekturnim|
|
|
| | |javnim natečajem. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŠIP/3 |taborni prostor ob |Pri dovoljenih posegih se |
|
|
| |Lahinji |upošteva naslednje |
|
|
| | |omilitvene ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotokov se pri|
|
|
| | |urejanju tabornega |
|
|
| | |prostora ne posega |
|
|
| | |– taborni prostor se ureja|
|
|
| | |izven poplavnega območja; |
|
|
| | |– vstopno in izstopno |
|
|
| | |mesto za kopalce in čolne |
|
|
| | |se uredi na delu in na |
|
|
| | |način, da bo poseg v |
|
|
| | |konfiguracijo brežine in |
|
|
| | |dno struge čim manjši |
|
|
| | |(največ dva lesena pomola,|
|
|
| | |dolžine do 3 m in širine |
|
|
| | |1,5 m); |
|
|
| | |– sanitarije se umestijo |
|
|
| | |izven poplavnega območja; |
|
|
| | |– pri morebitnem podiranju|
|
|
| | |dreves se ohranijo vsa |
|
|
| | |(oziroma večina) |
|
|
| | |listavcev; |
|
|
| | |– javna razsvetljava se |
|
|
| | |zasnuje ob uporabi navzdol|
|
|
| | |usmerjenih svetil, ki ne |
|
|
| | |oddajajo svetlobe v UV- |
|
|
| | |spektru; |
|
|
| | |– športno rekreacijske |
|
|
| | |aktivnosti se na in ob |
|
|
| | |reki ne izvajajo v času |
|
|
| | |drstenja od aprila do |
|
|
| | |junija; |
|
|
| | |– travnate površine se |
|
|
| | |redno vzdržuje s košnjo; |
|
|
| | |– na območju tabornega |
|
|
| | |prostora se po končani |
|
|
| | |letni sezoni odstranijo |
|
|
| | |vsi začasni objekti; |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |– Površine z namensko rabo|
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 98|Špeharji | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŠPE/1 |vas |Osrednji prostor v vasi se|
|
|
| | |ohranja nepozidan, |
|
|
| | |namenjen druženju in |
|
|
| | |prireditvam, lahko se |
|
|
| | |uredi kot javni prostor |
|
|
| | |vasi. Objekte se prenavlja|
|
|
| | |in gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŠPE/2 |cerkev Sv. Trojice |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. 99|Talčji Vrh | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAV/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAV/2 |pokopališče ob |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| |cerkvi sv. Marije |določilih službe za |
|
|
| |Magdalene |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Tanča Gora | |
|
|
|100 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/1 |vas |Tradicionalne objekte se |
|
|
| | |prenavlja in sanira ali |
|
|
| | |nadomestni z novimi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalnih. |
|
|
| | |Prostor ob gasilskem domu |
|
|
| | |ter prostor ob kapelici se|
|
|
| | |ureja kot javni prostor |
|
|
| | |naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/2 |Sv. Tomaž |Vsi posegi ob cerkvi se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. Prostor |
|
|
| | |pokopališča se lahko |
|
|
| | |razširi v smeri proti |
|
|
| | |zahodu in sicer v maniri |
|
|
| | |obstoječega pokopališča. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/3 |Finki |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/4 |v gozdu |Odmik objektov od roba |
|
|
| | |gozda je najmanj 10 m. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/5 |južno od Finkov |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/6a do |Turk, Jerman |Ni posebnih PIP. |
|
|
|TAG/6b | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/7a do |Špehar, Pintarič in |Ni posebnih PIP. |
|
|
|TAG/7d |Matkovič | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/8 |ob gasilskem domu |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/9 |Območje za turizem |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/10 |Sv. Ana |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva še naslednji |
|
|
| | |omilitveni ukrep: javna |
|
|
| | |razsvetljava se zasnuje ob|
|
|
| | |uporabi navzdol usmerjenih|
|
|
| | |svetil, ki ne oddajajo |
|
|
| | |svetlobe v UV-spektru. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/11 |cerkev Marija Snežna |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TAG/12 |opuščeni kop-jug |Območje površinskega kopa |
|
|
| | |se sanira in rekultivira. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Tribuče | |
|
|
|101 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/1 |Nova Gorica |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/2 |Dolenjsko in |Objekte se prenavlja in |
|
|
| |Šikonsko selo |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/3 |Vlaščansko selo |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/4 |ob gasilskem domu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Prostor ob gasilskem domu |
|
|
| | |se ureja kot javni prostor|
|
|
| | |naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/5 |cerkev sv. Janeza |Prostor ob cerkvi se ureja|
|
|
| |Krstnika |kot javni prostor s |
|
|
| | |pripadajočimi parkirnimi |
|
|
| | |površinami. Vsi posegi se |
|
|
| | |izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/6 |Vranešič |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/7 |Gričanov-Jakša |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/8 |Habe |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/9 |Jorišec |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/10 |Poljc |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/11 |Grivanjk |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/12 |Halapirat |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TRI/13 |igrišče |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 106 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
| | |Dovoli se začasna uporaba |
|
|
| | |za namene rekreacije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Tušev Dol | |
|
|
|102 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TUD/1 |vas |Vsi posegi na območju |
|
|
| | |cerkve Sv. Marije |
|
|
| | |Magdalene se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TUD/2 |severni zaselek |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|TUD/3 |dislocirana domačija |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Učakovci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
|103 | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|UČA/1 |vas in območje za |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |oddih, šport in |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| |rekreacijo |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: |
|
|
| | |– v brežine, priobalni pas|
|
|
| | |in strugo vodotoka se ne |
|
|
| | |posega (izjema so |
|
|
| | |obstoječi dostopi do vode |
|
|
| | |za kopalce in ureditev |
|
|
| | |dostopa za vstopno- |
|
|
| | |izstopnega mesta za |
|
|
| | |plovbo); |
|
|
| | |– za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje; |
|
|
| | |– parkirišče za izvajanje |
|
|
| | |dejavnosti na tem območju |
|
|
| | |se uredi v vasi oziroma ob|
|
|
| | |dostopni poti. Vstopno |
|
|
| | |izstopno mesto se uredi v |
|
|
| | |skladu z splošnimi PIP |
|
|
| | |(73. člen). Zaradi narave |
|
|
| | |terena se dostop prilagodi|
|
|
| | |obstoječemu stanju brez |
|
|
| | |dodatnih ureditev do vode;|
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo; |
|
|
| | |– Površine z namensko rabo|
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|UČA/2 |pri Polju |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|UČA/3 |Prokšelj |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
| | |Območje se nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|UČA/4 |travnato igrišče |Športne površine (igrišče,|
|
|
| | |vadbeni poligon) se |
|
|
| | |ohranja v travnati |
|
|
| | |izvedbi. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Velika Lahinja | |
|
|
|104 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VLA/1 |vas |Ohranja se vzorec |
|
|
| | |obstoječe organizacije in |
|
|
| | |lege objektov v prostoru. |
|
|
| | |Lipa na zemljišču parc. |
|
|
| | |št. 1832/8 (ob cesti) se |
|
|
| | |ohrani. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Velika Sela | |
|
|
|105 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VSE/1 |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VSE/2 |pri Štampeharu |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Veliki Nerajec |Objekte se prenavlja in |
|
|
|106 | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNE/1 |vas |Površine ohišnic na vstopu|
|
|
| | |v naselje se ohranjajo |
|
|
| | |nepozidane. V naselju se |
|
|
| | |prednostno prenavljajo |
|
|
| | |tradicionalni in sanirajo |
|
|
| | |degradirani objekti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNE/2-OPPNa |OPPN Veliki Nerajec |Predviden OPPN za |
|
|
| | |počitniško oziroma |
|
|
| | |stanovanjsko gradnjo nižje|
|
|
| | |gostote. Prostor se |
|
|
| | |načrtuje po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije |
|
|
| | |ali ob upoštevanju |
|
|
| | |racionalne rabe naravnih |
|
|
| | |virov energije ter uporabi|
|
|
| | |naravnih materialov. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNE/3 |vaško jedro |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNE/4 |sekundarni biotop |Proti RC se vzpostavi |
|
|
| | |zelena bariera. Vegetacija|
|
|
| | |ob biotopu naj bo |
|
|
| | |avtohtona in prilagojena |
|
|
| | |obvodnem rastiščnim |
|
|
| | |pogojem. Dovoljena je |
|
|
| | |postavitev urbane opreme. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNE/5 |Klobučar |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Vinica | |
|
|
|107 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNC/1-OPPNa |OPPN Vinica |Predviden OPPN za |
|
|
| | |individualno stanovanjsko |
|
|
| | |pozidavo. Ob obstoječi |
|
|
| | |cesti na zahodnem robu se |
|
|
| | |oblikuje gradbena linija, |
|
|
| | |ki je že nakazana z |
|
|
| | |obstoječimi objekti. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNC/1 |Vinica – jedro |Vsi posegi območja gradu |
|
|
| | |in jedra se izvajajo po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Dejavnost gradu|
|
|
| | |se naveže na turistično |
|
|
| | |ponudbo naselja. Jedro |
|
|
| | |naselja se z ureditvami |
|
|
| | |odprtih površin ter |
|
|
| | |pločnikov vpne v os |
|
|
| | |cerkev-grad. Na območju KP|
|
|
| | |Kolpa so dovoljeni posegi |
|
|
| | |v skladu z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNC/2-OPPNa |OPPN Kamp Vinica |Predviden OPPN za ureditev|
|
|
| |(območje za oddih, |kampa in počivališč za |
|
|
| |rekreacijo in šport) |avtodome v skladu s |
|
|
| | |pravili, ki urejajo to |
|
|
| | |področje. Dovoljeni so |
|
|
| | |postavitve NEO in posegi |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se pri |
|
|
| | |pripravi OPPN smiselno |
|
|
| | |upoštevajo omilitveni |
|
|
| | |ukrepi: |
|
|
| | |– Gleda na projektirane |
|
|
| | |kapacitete kampa se |
|
|
| | |odvajanje komunalnih vod |
|
|
| | |zagotovi v predvideno novo|
|
|
| | |kanalizacijsko omrežje in |
|
|
| | |kasneje naprej v ČN |
|
|
| | |Vinica. Do izgradnje |
|
|
| | |kanalizacije se zagotovi |
|
|
| | |odvodnjavanje odpadnih |
|
|
| | |voda v greznico le v |
|
|
| | |primeru, da je tehnično |
|
|
| | |brezhibna in bo |
|
|
| | |zagotovljeno njeno redno |
|
|
| | |vzdrževanje; |
|
|
| | |– parkiranje znotraj kampa|
|
|
| | |je dovoljeno za uporabnike|
|
|
| | |kampa. Za uporabnike |
|
|
| | |prostora za kopanje se |
|
|
| | |uredi in uporablja urejeno|
|
|
| | |parkirišče izven |
|
|
| | |ograjenega območja kampa; |
|
|
| | |– dograditev električne |
|
|
| | |infrastrukture oziroma |
|
|
| | |njena obnova se izvede |
|
|
| | |podzemeljsko; |
|
|
| | |– pri postavitvi novih |
|
|
| | |premičnih bivalnih |
|
|
| | |objektov se ohranja |
|
|
| | |obstoječa ne moteča |
|
|
| | |drevesna vegetacija na |
|
|
| | |kateri se izvedejo le |
|
|
| | |nujni sanacijsko posegi. |
|
|
| | |Priključitev bivalnih |
|
|
| | |objektov na infrastrukturo|
|
|
| | |se izvede na način, da ne |
|
|
| | |bo prizadet koreninski |
|
|
| | |sistem ohranjenih dreves; |
|
|
| | |– ob zamenjavi obstoječe |
|
|
| | |zaščitne ograje na |
|
|
| | |severnem delu kampa naj |
|
|
| | |le-ta še naprej ostaja v |
|
|
| | |transparentni žičnati |
|
|
| | |izvedbi. Vegetacija ob |
|
|
| | |celotni dolžini ograje se |
|
|
| | |ohranja in strokovno |
|
|
| | |sanira; |
|
|
| | |– načrtovanje ureditve |
|
|
| | |kampa naj vključuje vris |
|
|
| | |ohranjenih dreves. Dodatna|
|
|
| | |zasaditev znotraj kampa se|
|
|
| | |izvede z avtohtonimi |
|
|
| | |drevesi (jelša, jesen, |
|
|
| | |gaber, javor) in |
|
|
| | |grmovnicami (kalina, |
|
|
| | |trdoleska, dren, češmin); |
|
|
| | |– postavitev individualnih|
|
|
| | |kurišč (gradnja |
|
|
| | |individualnih žarov) |
|
|
| | |znotraj kampa se ne dovoli|
|
|
| | |(zaradi ohranjanja |
|
|
| | |dreves); |
|
|
| | |– celostno urejanje okolic|
|
|
| | |bivalnih enot mora biti |
|
|
| | |poenoteno, zato |
|
|
| | |postavljanje montažnih |
|
|
| | |dodatnih spremljajočih |
|
|
| | |objektov ni dovoljeno, saj|
|
|
| | |bi bilo s tem povečano |
|
|
| | |ogrožanje koreninskega |
|
|
| | |sistema obstoječih |
|
|
| | |starejših dreves. |
|
|
| | |Obstoječe nelegalno |
|
|
| | |zgrajene montažne |
|
|
| | |spremljajoče objekte je |
|
|
| | |treba odstraniti. |
|
|
| | |Postavitev montažnih |
|
|
| | |objektov se dovoli le v |
|
|
| | |skladu s predvidenim |
|
|
| | |OPPN;Vstopno izstopno |
|
|
| | |mesto za plovbo s |
|
|
| | |potrebnimi ureditvami se |
|
|
| | |zagotovi znotraj območja |
|
|
| | |BT. Ureditev dostopov do |
|
|
| | |vode se uredi z obstoječi |
|
|
| | |poti na parceli št. 37/7, |
|
|
| | |k.o. Vinica; |
|
|
| | |– ureditev vstopa v vodo |
|
|
| | |se izvede z ureditvijo |
|
|
| | |rampe in ustreznega |
|
|
| | |stopnišča pod pogojem, da |
|
|
| | |so stopnice in rampa |
|
|
| | |utopljeni v brežino. |
|
|
| | |Podrobnejše pogoje |
|
|
| | |ureditve se predpišejo z |
|
|
| | |vodnim in naravovarstvenim|
|
|
| | |soglasjem; |
|
|
| | |– stalne in začasne |
|
|
| | |ureditve kot so klopi, |
|
|
| | |mize, kurišča in druge |
|
|
| | |ureditve se urejajo |
|
|
| | |skladno z Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa in izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Premične ureditve se po |
|
|
| | |končani kopalni sezoni |
|
|
| | |odstranijo. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VNC/3 |Benetičev mlin |Uredi se območje in |
|
|
| | |objekte za turizem: |
|
|
| | |prenočišča, šotorišče, |
|
|
| | |avtokamp ali podobno. Za |
|
|
| | |območje veljajo režimi, |
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Vranoviči | |
|
|
|108 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VRA/1 |naselje |Tradicionalne objekte se |
|
|
| | |prenavlja in sanira ali |
|
|
| | |nadomestni z novimi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalnih. |
|
|
| | |Površine ob gasilnem domu |
|
|
| | |in športno igrišče se |
|
|
| | |urejajo kot javni prostor |
|
|
| | |naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VRA/2 |zaselek Rebrca |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VRA/3-OPPNa |OPPN za PCRO |Občinski lokacijski načrt |
|
|
| | |podcenter za ravnanje z |
|
|
| | |odpadki (PCRO) in deponija|
|
|
| | |inertnih odpadkov |
|
|
| | |Vranoviči (Uradni list RS,|
|
|
| | |št. 29/07) – ostane v |
|
|
| | |veljavi do preklica. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VRA/4-OPPNa |OPPN odlagališče |Predviden OPPN za |
|
|
| |odpadkov Vranoviči |razširitev deponije |
|
|
| | |odpadkov. Zemljišča se |
|
|
| | |povečajo tako, da bo možno|
|
|
| | |razširiti deponijo |
|
|
| | |inertnih odpadkov, |
|
|
| | |povečati postrojenje za |
|
|
| | |ravnanje z gradbenimi |
|
|
| | |odpadki, načrtovati |
|
|
| | |rezervo za morebitno |
|
|
| | |kompostiranje in |
|
|
| | |sortiranje odpadkov ipd. |
|
|
| | |Pri načrtovanju se posebno|
|
|
| | |pozornost posveti |
|
|
| | |povečanju vplivov na |
|
|
| | |okolje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Vrhovci |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
|109 | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VRH/1 |vas |Jedro vasi se oblikuje ob |
|
|
| | |kapelici in avtobusni |
|
|
| | |postaji z urbano opremo, |
|
|
| | |zasaditvijo ipd. Dovoljeni|
|
|
| | |so posegi skladno z Uredbo|
|
|
| | |o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Vukovci | |
|
|
|110 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VUK/1 |vas |Prostor ob križišču se |
|
|
| | |ureja kot osrednji javni |
|
|
| | |prostor vasi. Dovoljeni so|
|
|
| | |posegi skladno z Uredbo o |
|
|
| | |KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VUK/2 |Otok |Uredi se vstopno-izstopno |
|
|
| | |mesto za plovbo pri mlinu.|
|
|
| | |Obnova mlina se izvaja po |
|
|
| | |določilih službe za |
|
|
| | |varstvo kulturne |
|
|
| | |dediščine. Dovoljeni so |
|
|
| | |posegi skladno z Uredbo o |
|
|
| | |KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|VUK/3 |mlin |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
| | |Območje se nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |in priobalnem zemljišču se|
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Zagozdac | |
|
|
|111 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAG/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Območje ob cerkvi sv. |
|
|
| | |Marije se ureja kot javna |
|
|
| | |površina in osrednji |
|
|
| | |prostor vasi. Vsi posegi |
|
|
| | |se izvajajo po določilih |
|
|
| | |službe za varstvo kulturne|
|
|
| | |dediščine. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Zajčji Vrh | |
|
|
|112 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAV/1 |vas |Sanira se degradiran |
|
|
| | |objekt mehanične delavnice|
|
|
| | |in vstop v naselje po |
|
|
| | |pogojih tega odloka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Zapudje | |
|
|
|113 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/1 |vas |Tradicionalne objekte se |
|
|
| | |prenavlja in sanira ali |
|
|
| | |nadomestni z novimi po |
|
|
| | |vzoru tradicionalnih. Pri |
|
|
| | |gradnji v severovzhodnem |
|
|
| | |območju naselja se |
|
|
| | |upošteva vidna |
|
|
| | |izpostavljeno vstopnega |
|
|
| | |dela v zaselek. Vrtače se |
|
|
| | |ohranijo nepozidane ali pa|
|
|
| | |se oblikujejo kot javni |
|
|
| | |zeleni prostor naselja. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/2 |jedro naselja |Zelene površine v območju |
|
|
| | |in prostor gasilnega doma |
|
|
| | |ter kapelice se urejajo |
|
|
| | |kot javni prostor naselja |
|
|
| | |z urbano opremo iz |
|
|
| | |naravnih materialov. |
|
|
| | |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/3 |Golek |Tradicionalna domačija na |
|
|
| | |severozahodu zaselka se |
|
|
| | |prenavlja. Ohranjajo se |
|
|
| | |gabariti, materiali in |
|
|
| | |oblikovanje objektov. |
|
|
| | |Območje pred domačijo se |
|
|
| | |ohrani nepozidano. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/4 |zaselek na vstopu v |Ni posebnih PIP. |
|
|
| |naselje | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/5 |igrišče |Površine z namensko rabo |
|
|
| | |kmetijska zemljišča se |
|
|
| | |urejajo pod pogoji, ki so |
|
|
| | |navedeni v členu 108 tega |
|
|
| | |odloka (podrobnejši PIP za|
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/6 |domačija ob igrišču |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAP/7-OPPNa |OPPN vodovod Zapudje |Predviden OPPN za del |
|
|
| | |vodovoda. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Zastava | |
|
|
|114 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAS/1a do b |vas |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAS/2 |južni del naselja |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZAS/3 |Angelina |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Zilje |Objekte se prenavlja in |
|
|
|115 | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
| | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/1 |Dolnje Zilje |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/2 |Srednje Zilje |Dovoli se širitev |
|
|
| | |turistične (ekološke) |
|
|
| | |kmetije. Dovoljeni so |
|
|
| | |posegi skladno z Uredbo o |
|
|
| | |KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/3 |Gornje Zilje – ob RC |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/4 |Gornje Zilje - sever |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/5 |Gornje Zilje - jug |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. Pri |
|
|
| | |gradnji stanovanjskega |
|
|
| | |objekta na zemljišču s |
|
|
| | |parc. št. stp. 160 in |
|
|
| | |3835/4, k.o. Preloka so |
|
|
| | |dovoljena odstopanja od 6.|
|
|
| | |odstavka 101. člena |
|
|
| | |odloka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/6a do |cerkev sv. Antona |Vsi posegi se izvajajo po |
|
|
|ZIL/6k |Padovanskega in |določilih službe za |
|
|
| |posamezne domačije |varstvo kulturne dediščine|
|
|
| | |in posegi skladno z Uredbo|
|
|
| | |o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZIL/7 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: v brežine, |
|
|
| | |priobalni pas in strugo |
|
|
| | |vodotoka se ne posega |
|
|
| | |(izjema so obstoječi |
|
|
| | |dostopi do vode za |
|
|
| | |kopalce). Za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Pogoji: |
|
|
| | |– dostopi do vode za |
|
|
| | |kopalce se uredijo na |
|
|
| | |mestu, ki bo terjalo |
|
|
| | |najmanjše posege v |
|
|
| | |brežino. Ureditve za |
|
|
| | |potrebe dostopa morajo |
|
|
| | |biti sezonskega značaja in|
|
|
| | |jih je treba izven sezone |
|
|
| | |odstraniti. Za ureditev |
|
|
| | |dostopov do vode je treba |
|
|
| | |pridobiti vodno in |
|
|
| | |naravovarstveno soglasje; |
|
|
| | |– dostopna pot ob reki se |
|
|
| | |vzdržuje in uporablja le |
|
|
| | |za lastnike zemljišč, |
|
|
| | |intervencijo in oskrbo; |
|
|
| | |– parkirišče za |
|
|
| | |obiskovalce se uredi izven|
|
|
| | |I. VO in izven naravnega |
|
|
| | |spomenika v travnati |
|
|
| | |obliki; |
|
|
| | |– trajne sanitarije se |
|
|
| | |uredijo v sklopu mlina; |
|
|
| | |– tudi ostale stalne |
|
|
| | |ureditve se izvedejo na |
|
|
| | |drugi terasi izven |
|
|
| | |predpisanega pasu |
|
|
| | |priobalnega zemljišča; |
|
|
| | |– peš pot Sejemska pot, ki|
|
|
| | |poteka po območju ZS, se |
|
|
| | |redno vzdržuje in služi le|
|
|
| | |pohodništvu. Kolesarske in|
|
|
| | |konjeniške poti se uredijo|
|
|
| | |ločeno od pohodne poti ter|
|
|
| | |– druge ureditve za oddih,|
|
|
| | |šport, rekreacijo in |
|
|
| | |turizem in tudi vstopno |
|
|
| | |izstopno mesto za plovbo |
|
|
| | |kot NO. |
|
|
| | | Ureditve, ki bi lahko |
|
|
| | |negativno vplivale na |
|
|
| | |rastišče vrb v območju NS |
|
|
| | |Ziljske vrbe, niso |
|
|
| | |dovoljene. |
|
|
| | |Območje se delno nahaja v |
|
|
| | |poplavnem območju, v |
|
|
| | |katerem je dovoljena le |
|
|
| | |rekonstrukcija, |
|
|
| | |odstranitev, sprememba |
|
|
| | |namembnosti in vzdrževanje|
|
|
| | |obstoječih objektov. |
|
|
| | |Gradnja novih objektov je |
|
|
| | |dovoljena le kot |
|
|
| | |nadomestna gradnja, na |
|
|
| | |nepozidanih stavbnih |
|
|
| | |zemljiščih pa novi objekti|
|
|
| | |niso dovoljeni. S |
|
|
| | |kakršnimi koli posegi na |
|
|
| | |poplavnem območju se ne |
|
|
| | |sme poslabšati obstoječa |
|
|
| | |poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| | |poseg na poplavnem območju|
|
|
| | |se pridobi vodno soglasje.|
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Zorenci | |
|
|
|116 | | |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZOR/1 |vas |Na območju registriranega |
|
|
| | |arheološkega najdišča je |
|
|
| | |treba pred pridobitvijo |
|
|
| | |gradbenega dovoljenja |
|
|
| | |pridobiti |
|
|
| | |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ZOR/2 |Zaselek Kranjc |Ni posebnih PIP. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|Naselje št. |Žuniči |Pri nadaljnjih širitvah |
|
|
|117 | |stavbnih zemljišč je treba|
|
|
| | |upoštevati 20-metrski pas |
|
|
| | |od obstoječih stavbnih |
|
|
| | |zemljišč določen v času |
|
|
| | |sprejema Uredbe o KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŽUN/1 |vas |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Ob kapelici in nekdanji |
|
|
| | |trgovini se lahko uredi |
|
|
| | |jedro vasi s postavitvijo |
|
|
| | |urbane opreme, zasaditvijo|
|
|
| | |ipd. Dovoljena je |
|
|
| | |turistična dejavnost. |
|
|
| | |Dovoljeni so posegi |
|
|
| | |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Pri gradnji |
|
|
| | |stanovanjskega objekta na |
|
|
| | |zemljišču s parc. št. 56/6|
|
|
| | |in in 56/3, k.o. Žuniči so|
|
|
| | |dovoljena odstopanja od 6.|
|
|
| | |odstavka 101. člena |
|
|
| | |odloka. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŽUN/2 |zaselek na vzhodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne |
|
|
| | |tipologije.Za območje |
|
|
| | |veljajo režimi, skladno z |
|
|
| | |Uredbo KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŽUN/3 |domačija na vzhodu |Objekte se prenavlja in |
|
|
| | |gradi po vzoru |
|
|
| | |tradicionalne tipologije. |
|
|
| | |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŽUN/4 |mejni prehod |Za območje veljajo režimi,|
|
|
| | |skladno z Uredbo KP Kolpa |
|
|
| | |oziroma Upravljavskim |
|
|
| | |načrtom KP Kolpa. |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŽUN/5 |območje za oddih, |Dovoljeni so posegi |
|
|
| |rekreacijo in šport |skladno z Uredbo o KP |
|
|
| | |Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa, pri čemer se |
|
|
| | |upošteva omilitvene |
|
|
| | |ukrepe: v brežine, |
|
|
| | |priobalni pas in strugo |
|
|
| | |vodotoka se ne posega |
|
|
| | |(izjema so obstoječi |
|
|
| | |dostopi do vode za kopalce|
|
|
| | |in ureditev vstopno- |
|
|
| | |izstopnega mesta za |
|
|
| | |plovbo). Za vse posege v |
|
|
| | |priobalno zemljišče se |
|
|
| | |pridobi vodno soglasje. |
|
|
| | |Vstopno izstopno mesto za |
|
|
| | |plovbo se uredi v skladu s|
|
|
| | |splošnimi PIP pod jezom na|
|
|
| | |položni naravni klančini |
|
|
| | |do reke Kolpe, v katero se|
|
|
| | |zaradi narave terena ne |
|
|
| | |posega. Ostale ureditve se|
|
|
| | |zagotovi izven poplavnega |
|
|
| | |območja na vizualno manj |
|
|
| | |izpostavljenih površinah |
|
|
| | |območja. |
|
|
| | |Stalne in začasne ureditve|
|
|
| | |kot so klopi, mize, |
|
|
| | |kurišča in druge ureditve |
|
|
| | |se urejajo skladno z |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa in izven poplavnega |
|
|
| | |območja. Premične ureditve|
|
|
| | |se po končani kopalni |
|
|
| | |sezoni odstranijo; |
|
|
| | |Parkirišče se uredi ob |
|
|
| | |dostopni poti izven |
|
|
| | |poplavnega območja. |
|
|
| | |Sanitarije se uredijo |
|
|
| | |izven poplavnega območja |
|
|
| | |in morajo biti sezonskega |
|
|
| | |značaja. Površine z |
|
|
| | |namensko rabo kmetijska |
|
|
| | |zemljišča se urejajo pod |
|
|
| | |pogoji, ki so navedeni v |
|
|
| | |členu 108 tega odloka |
|
|
| | |(podrobnejši PIP za |
|
|
| | |kmetijska zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
|ŽUN/6 |območje za |Dovoljene so ureditve za |
|
|
| |rekreacijo ob RC |potrebe čebelarske učne |
|
|
| | |poti in posegi v skladu z |
|
|
| | |Uredbo o KP Kolpa oziroma |
|
|
| | |Upravljavskim načrtom KP |
|
|
| | |Kolpa. Površine z namensko|
|
|
| | |rabo kmetijska zemljišča |
|
|
| | |se urejajo pod pogoji, ki |
|
|
| | |so navedeni v členu 108 |
|
|
| | |tega odloka (podrobnejši |
|
|
| | |PIP za kmetijska |
|
|
| | |zemljišča). |
|
|
+--------------+---------------------+--------------------------+
|
|
Opomba: okrajšava RC
(regionalna cesta) se uporablja pri imenih EUP |
|
115. člen |
|
(posebni PIP za EUP
na območju vinogradniških območij) |
|
(1) Vinogradniška
območja so opredeljena so kot avtohtona razpršena poselitev: |
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|ŠIFRA EUP |IME EUP |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-1 |Ručevska gora |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-2 |nad Petrovo vasjo |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-3a in VIN-3b |Sela pri Otovcu sever |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-4a do VIN-4f |Velike Rodine |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-5a do VIN-5d |Male Rodine |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-6a in VIN-6b |Naklo |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-7a in VIN-7b |Rožič Vrh |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-8 |Tušev Dol |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-9a do VIN-9i |Stražnji Vrh |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-10a in VIN-10b |med Stražnjim Vrhom in Dobličko goro |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-11 |nad Mavrlenom |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-12a do VIN/12c |Doblička gora |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-13 |pod Finki |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-14a do VIN/14d |Tanča gora |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-15 |Sadeži |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-16 |Reber |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-17 |Zapudje |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-18 |pod Knežino |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-19a do VIN-19c |Snegopaja |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-20 |nad kamnolomom Gornji Suhor |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-21 |Velika Plešivica |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-22 |Preložnik |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-23 |Mala Plešivica |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-24 |nad Prelesjem |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-25 |nad Kotom (Stari trg) |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-26 |Drage (Sodevci) |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-27 |Gorenji Radenci |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-28 |Srednji Radenci |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-29 |Dolenji Radenci |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-30 |Sinji Vrh |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-31 |Zapudje (Podklanec) |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-32 |Perundišica |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-33 |Perudina |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-34 |Golek zahod |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-35 |Golek vzhod |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-36 |Grič pri Dobličah jug |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-37 |Foča gora |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-38a do VIN-38b |Butoraj jug |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
|VIN-39 |Grič pri Dobličah |
|
|
+----------------------+---------------------------------------+
|
|
(2) V EUP
vinogradniških območij se prepletajo vse vrste namenskih rab prostora,
predvsem pa: |
|
– najboljša kmetijska
zemljišča – K1 |
|
– druga kmetijska
zemljišča – K2 |
|
– gozdna zemljišča –
G |
|
– stavbna zemljišča
kot površine razpršene poselitve – A (Az in Av) |
|
Prevladujoča namenska
raba so kmetijska zemljišča zasajena z vinsko trto ali sadnim drevjem
ter travinjem. Najboljša in druga kmetijska zemljišča v vinogradniških
EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake. |
|
(3) Gozdne enklave v
vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v preteklosti površine
niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na podlagi značilne
parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc. |
|
(4) Stavbna zemljišča
v vinogradniških EUP se v pretežni meri namenjajo za pozidavo z
zidanicami kot gospodarskimi objekti, v katerih je manjši del površin
namenjen tudi za občasno bivanje (tudi turistična dejavnost v okviru
nastanitvenih turističnih kmetij in sobodajalstvo), z vinotoči in
vinskimi kletmi oziroma objekti za izvajanje druge turistične
dejavnosti, povezanih z vinogradništvom in sadjarstvom, v manjši meri pa
za stanovanjske hiše in objekte v okviru osamljenih kmetij in to le tam,
kjer je to predvideno s tem odlokom, oziroma so v uradnih evidencah in
prikazu stanja prostora ti objekti ob uveljavitvi tega odloka že
evidentirani. Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dovoljeni
objekti, naprave in omrežja GJI, ki so potrebna za oskrbo objektov.
Izvaja se v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki pa le primeru strmih
leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra. |
|
(5) Parcelacija
zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dovoljeno
deliti na manjše parcele le pod pogojem, da sklenjena površina vinograda
oziroma sadovnjaka skupaj s stavbnim zemljiščem za zidanico na parceli,
na kateri je zgrajena zidanica, v sklopu funkcionalnega zemljiškega
posestva ne bo manjša od 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč
in 30 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč.. . Izjema je lahko
le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do
javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem
prostoru. |
|
(6) Posebni pogoji za
posamezna vinogradniška območja: |
|
– VIN-5d Grahek,
Žalec: Pri gradnji stanovanjskega objekta na parc.št. 2367 k.o. Talčji
vrh so dovoljena odstopanja od prevega odstavka 107. člena odloka.
|
|
– VIN-6b Naklo: Pri
gradnji objekta na parc.št. 2003/3 k.o. Talčji vrh za potrebe
zidaniškega turizma so dovoljena so odstopanja od drugega odstavka 107.
člena odloka, ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
|
a) pred prizidani del
objekta na jugovzhodni strani se zasadi skupina visokoraslega drevja
(npr. češnja, kostanj, oreh ipd.), |
|
b) vidno
izpostavljeni del fasade se pobarva v naravnih temnejših barvah.
|
|
– VIN-9i Rom:
Dovoljena gradnja stanovanjskih objektov, uporabi se gabarite in
tipologijo obstoječega objekta. Ob sečnji in spravilu lesa se posekanih
dreves se ne sme puščati na območju v juliju in avgustu. |
|
– VIN-10 med
Stražnjim Vrhom in Dobličko goro: Na vplivnem območju cerkve sv. Vida je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
|
– VIN-10b Mavrlen:
Pri gradnji zidanice oziroma objekta za zidaniški turizem ter nadstreška
na parc. št. 1535/3 k.o. Mavrlen so dovoljena odstopanja od drugega
odstavka 107. člena odloka ob upoštevanju naslednjih sanacijskih
pogojev: |
|
a) stolpič in balkone
se odstrani, |
|
b) fasada se izvede v
nevpadljivih zemeljskih barvah brez obrob, kletni del v celoti v
temnejši barvi, lahko grobi cementi obrizg, |
|
c) zidane slope na
opornih zidovih se odstrani, |
|
d) oporne zidove se
lahko gradi skladno s četrtim odstavkom 66. člena (ureditve zunanjih
površin) tega odloka |
|
e) okolico objekta,
predvsem na strani vidne izpostavljenosti objekta, se zasadi z
visokoraslim sadnim drevjem, |
|
f) pred objektom se
uredi brajda kot lesena nebarvana konstrukcija, ki je lahko obraščena z
vinsko trto ali viniko. |
|
– VIN-12c jug
Dobličke gore: Obstoječi tradicionalni objekti se ohranjajo, dovoli se
vzdrževalna dela in prenovo oziroma rekonstrukcijo objektov v obstoječih
gabaritih. Uporablja se le avtohtone materiale, kamen in les. Kritina je
slama, opečni ali nebarvan betonski zareznik. |
|
– VIN-16 Reber:
Ohranjajo se obstoječi hrami oziroma hisi. |
|
– VIN-24 nad
Prelesjem, VIN-25 nad Kotom (Stari Trg), VIN-26 Drage (Sodevci), VIN-28
Gorenji Radenci, VIN-29 Srednji Radenci, VIN-30 Dolenji Radenci, VIN-32
Zapudje, VIN-36 Golek vzhod, (Podklanec): Za območje veljajo režimi,
skladno z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
|
|
– VIN-31 Zapudje
(Podklanec): Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
|
– VIN-34 Golek zahod:
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
|
|
– VIN-37 Foča gora
nad Novo Lipo: območje vinogradov se ohrani. Hisi (pritlična lesena
gospodarska poslopja) se ohranjajo v svoji zasnovi in podobi.
|
|
– VIN-38a Pod sv.
Markom 1: Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji službe za varstvo
kulturne dediščine. |
|
– VIN-38b Pod sv.
Markom 2: Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji službe za varstvo
kulturne dediščine. |
|
116. člen |
|
(posebni PIP za EUP
na območju izjemnih krajin) |
|
(1) Posebni PIP
veljajo za izjemne krajine: |
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
|ŠIFRA EUP |IME EUP |POSEBNI PIP |
|
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
|IKR-1 |Dobličica |veljajo PIP za izjemne njivske |
|
|
| | |krajine na ravnici |
|
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
|IKR-2 |Marindol |veljajo PIP za izjemne krajine |
|
|
| | |steljnikov. |
|
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
|IKR-3 |Lahinja |veljajo PIP za izjemne njivske |
|
|
| | |krajine na ravnici |
|
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
|IKR-4 |Zgornja Kolpa |veljajo PIP za izjemne njivske |
|
|
| | |krajine na ravnici |
|
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
|IKR-5 |Paunoviči |veljajo PIP za izjemne krajine |
|
|
| | |na gričevju |
|
|
+--------------+----------------+-------------------------------+
|
|
(2) Na območjih
izjemnih krajin se upoštevajo PIP: |
|
– za potrebe
izboljšanja razmer za kmetijsko pridelavo se lahko izvedejo
agromelioracije ter komasacije in arondacije zamenjava kmetijskih
zemljišč, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska
členjenost posameznih parcel, tako da velikost posameznih delov ne sme
presegati 1,0 ha, |
|
– odstranjevale
osamelih dreves, živic ni dovoljeno, razen v primerih, ko gre za
vzdrževanje travniških in njivskih površin, |
|
– umeščanje zračnih
vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov ni dovoljena,
|
|
– gradnja novih cest
ni dovoljena, |
|
– pri prenovah in
vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih posegih se
zagotavlja sprotno sanacijo poškodovanih površin z upoštevanjem
krajinskih značilnosti, |
|
– infrastrukturne
objekte, ki se kot posamični, točkovni objekti pojavljajo v krajini
(npr. čistilne naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma
trafo postaje in bazne postaje mobilne telefonije), se v prostor umešča
na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in usmeritev, oblikovanje
objektov pa se prilagaja konkretnim prostorskim razmeram (dimenzije,
proporci, barve, oblika strehe in podobno) in sledi sodobnim
oblikovalskim pristopom, |
|
– odlaganje
materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja terena niso dovoljeni.
|
|
(3) Posebni PIP za
izjemne njivske krajine na ravnici (IKR-1, IKR-3 in IKR-4):
|
|
– postavitev objektov
razen ograj za pašo in gradbeno inženirskih objektov ni dovoljena;
|
|
– za postavitev vseh
drugih objektov, razen ograj za pašo, je obvezna predhodna strokovna
prostorska preveritev in utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt
ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja;
|
|
– pri izboljševalnih
ukrepih (agrarne operacije) se zagotovi ohranitev parcelne strukture in
vegetacijskih struktur (obvodne grmovne in drevesne živice, posamična
drevesa). |
|
(4) Posebni PIP za
Marindolske steljnike (IKR-2): Obstoječi steljniki se ohranjajo z rednim
vzdrževanjem. Goloseki niso dovoljeni, prav tako ne trajna odstranitev
praproti. Umeščanje kakršnihkoli novih objektov ni dovoljeno. Med 2. in
3. varstvenim območjem KP Kolpa se ohrani zeleni pas (ureditev
senožetnih travnikov, ki se nadaljujejo v okoliško krajino).
|
|
(5) Posebni PIP za
izjemne krajine na gričevju Paunoviči (IKR-5) |
|
– postavitev objektov
razen kozolcev, čebelnjakov in ograj za pašo ter lovskih prež in
gradbeno inženirskih objektov ni dovoljena. Dovoljene so oblike in
dimenzije kozolcev in čebelnjakov ter proporci in materiali, ki so
tradicionalni na tem območju. Dovoljena je samo raba teh objektov v
skladu z njihovo namembnostjo (za čebelarstvo in za začasno spravilo
pridelkov, strojev, orodja in podobno); |
|
– za postavitev vseh
drugih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in ograj za pašo ter
lovskih prež, je obvezna predhodna strokovna prostorska preveritev in
utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil
razvrednotenja krajinskih kakovosti območja; |
|
– pri izboljševalnih
ukrepih – agrarne operacije) se zagotovi ohranitev mikroreliefnih
značilnosti, predvsem pa vrtač in obdelovalnih teras z vmesnimi
brežinami; |
|
– pod vasjo Paunoviči
se iz parcele št. 1991/2, k.o. Marindol uredi dostop za vstopno izstopno
mesto za plovbo, ki se jo minimalno uredi za navedene potrebe in potrebe
dostopa lastnikov do svojih parcel. |
|
117. člen |
|
(posebni PIP na
območju državnega prostorskega načrta) |
|
Na območju veljavnega
državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod se opredeli EUP. |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|ŠIFRA EUP |IME EUP |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|OPR-DPNa |Državni prostorski načrt za prenosni |
|
|
| |plinovod R45 za oskrbo Bele krajine |
|
|
| |(Uradni list RS, št. 77/10) ostane v |
|
|
| |veljavi do preklica. |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
118. člen |
|
(posebni PIP za EUP
na območju preostalega prostora) |
|
(1) Za preostali
prostor se opredelijo EUP glede na skupne krajinske in prostorske
značilnosti: |
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|ŠIFRA EUP |POSEBNI PIP in drugi podatki |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|OPR-1 do OPR-6 |Na območju mesta Črnomelj se ob cesti |
|
|
|OPR-8 do OPR-11 |proti pokopališču v Vojni vasi, proti |
|
|
|OPR-19, OPR-21 do |Butoraju ter Adlešičem zasadi drevored, |
|
|
|OPR-25, OPR-27 do |ob cesti proti Vražjemu kamnu se ponovno|
|
|
|OPR-28 |vzpostavi hruškov drevored. |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|OPR-13 |Med vasema Marindol in Vrhovci se ob |
|
|
| |Kolpi (na parceli št. 1, k.o. Marindol) |
|
|
| |uredi vstopno-izstopno mesto za plovbo |
|
|
| |brez pomola, ki se naveže na obstoječ |
|
|
| |dostop. Pod vasjo Dolenjci (na parceli |
|
|
| |št. 845/2 in na parceli št. 844, k.o. |
|
|
| |Adlešiči) se uredi dostop za vstopno |
|
|
| |izstopno mesto za plovbo na obstoječem |
|
|
| |dostopu, ki se jo minimalno uredi za |
|
|
| |navedene potrebe in potrebe dostopa |
|
|
| |lastnikov do svojih parcel. Med 2. in 3.|
|
|
| |varstvenim območjem KP Kolpa se ohrani |
|
|
| |zeleni pas (ureditev senožetnih |
|
|
| |travnikov, ki se nadaljujejo v okoliško |
|
|
| |krajino). |
|
|
| |Območje se delno (čistilna naprava |
|
|
| |Griblje) nahaja v poplavnem območju, v |
|
|
| |katerem je dovoljena le rekonstrukcija, |
|
|
| |odstranitev, sprememba namembnosti in |
|
|
| |vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja|
|
|
| |novih objektov je dovoljena le kot |
|
|
| |nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|
|
| |stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso|
|
|
| |dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na |
|
|
| |poplavnem območju se ne sme poslabšati |
|
|
| |obstoječa poplavna varnost. Za vsak |
|
|
| |poseg na poplavnem območju je treba |
|
|
| |predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|OPR-7, OPR-12 do |Na območju registriranega arheološkega |
|
|
|OPR-17, OPR/20 |najdišča je treba pred pridobitvijo |
|
|
| |gradbenega dovoljenja pridobiti |
|
|
| |kulturnovarstvene pogoje. |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|OPR-18 |Na območju registriranega arheološkega |
|
|
| |najdišča je treba pred pridobitvijo |
|
|
| |gradbenega dovoljenja pridobiti |
|
|
| |kulturnovarstvene pogoje. Ohranja se |
|
|
| |obvodna vegetacija ob Dobličici (v |
|
|
| |predpisanem priobalnem zemljišču). |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
|OPR-26 |Ni posebnih PIP. |
|
|
+---------------------+----------------------------------------+
|
|
(2) Preostali prostor
občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih
območij. Zagotavlja se predvsem ohranjanje ekoloških procesov v kulturni
krajini in na naravnih območjih ter krajinskih značilnosti:
|
|
– sklenjena gozdna
območja in gozdni fragmenti, |
|
– dolina Kolpe z
značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih
pritokov, obvodne ravnice), |
|
– ožji obvodni
prostori Kolpe, Lahinje, Dobličice in drugih vodotokov z vodosilnimi
objekti, |
|
– značilne kraške
prvine (vrtače in erodirana tla do kamninske podlage, drobna parcelna
struktura, mozaična izmenjava kmetijskih in gozdnih zemljišč),
|
|
– ustvarjene reliefne
oblike (obdelovalne terase, delane vrtače), |
|
– stična območja med
naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice, odprte površine
naselja), |
|
– vodosilni objekti
ob vodotokih se ohranjajo; lahko se obnavljajo za enak namen in/ali v
kombinaciji z bivanjem in turistično ponudbo, in sicer v enakih
gabaritih ali z odstopanji od teh gabaritov, kar se uskladi s
pristojnimi službami za upravljanje voda in za varstvo narave ter
kulturne dediščine. |
|
(3) Pri tem se
smiselno upoštevajo smernice za ohranjanje narave, voda in varstvo
kulturne dediščine. |
|
10 Načini urejanja
prostora |
|
19. člen |
|
(predvideni OPPN) |
|
(1) Urejanje se
načrtuje v okviru naslednjih OPPN: |
|
a) Na območju UN
Črnomelj: |
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|Zap. št. |ŠIFRA PODENOTE |IME PODENOTE |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|1 |ČR/2-OPPNe |OPPN Čardak zahod II |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|2 |ČR/3-OPPNb |OPPN Semiška cesta – nova |
|
|
| | |pozidava |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|3 |ČR/3-OPPNc |OPPN Vražji kamen – |
|
|
| | |rekreacijsko območje |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|4 |ČR/4-OPPNa |OPPN Med Metliško in |
|
|
| | |Belokranjsko |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|5 |ČR/6-OPPNb |OPPN Starihov hrib |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|6 |ČR/9-OPPNb |OPPN Pokopališče Vojna vas – |
|
|
| | |razširitev |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|7 |ČR/10-OPPNa |OPPN Poslovna cona Majer |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|8 |ČR/10-OPPNb |OPPN Majer – nova pozidava |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|9 |ČR/13-OPPN-a |OPPN Belsad |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|10 |ČR/13-OPPNb |OPPN Kočevje |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
|11 |ČR/13-OPPNc |OPPN Gadina |
|
|
+----------+----------------------+-----------------------------+
|
|
b) Na območju
preostalih naselij: |
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|IME NASELJA |ŠIFRA ENOTE |IME ENOTE |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Brdarci |BRD/4-OPPNa |OPPN Golf igrišče 1. faza |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Dolenjci |DOL/1-OPPNa |OPPN Dolenjci |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Dolenjci |DOL/7-OPPNa |OPPN kamp Dolenjci |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Dragatuš |DRT/3-OPPNd |OPPN Dragatuš 2. faza |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Drenovec |DRE/5-OPPNa |OPPN Drenovec – jug |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Griblje |GRI/1-OPPNa |OPPN Griblje I |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Griblje |GRI/1-OPPNb |OPPN Griblje II |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Močile |MOČ/1-OPPNa |OPPN Močile |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Naklo |NAK/9-OPPNa |OPPN Sončna elektrarna |
|
|
| | |Naklo |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Otovec |OTO/4-OPPNa |OPPN gospodarska cona |
|
|
| | |Otovec |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Pobrežje |POB/1-OPPNa |OPPN Pobrežje |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Stari trg ob |STK/1-OPPNa |OPPN Stari trg ob Kolpi |
|
|
|Kolpi | | |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Šipek |ŠIP/2-OPPNa |OPPN terme |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Vinica |VNC/2-OPPNa |OPPN Kamp Vinica |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Vranoviči |VRA/4-OPPNa |OPPN odlagališče odpadkov |
|
|
| | |Vranoviči |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
|Zapudje |ZAP/7-OPPNa |OPPN vodovod Zapudje |
|
|
+-----------------+------------------+--------------------------+
|
|
(2) V primerih, ko so
območja ali deli območij veljavnih OPPN s tem odlokom opredeljeni za
pripravo OPPN, se do njihovega sprejetja upoštevajo določila veljavnih
OPPN ne glede na NRP, ki je določena s tem odlokom in s kartografskim
delom. |
|
(3) Za območja, ki se
urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer se
zagotovi, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno
smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami
in GJI, in da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno
faznost prostorskih ureditev. Več OPPN se lahko pripravlja v skupnem
postopku kot en OPPN. |
|
(4) Če se izdela OPPN
samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, se
pripravi strokovne podlage za celotno območje OPPN in se sočasno z delom
OPPN sprejme za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in GJI ter
izdela program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov
komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. |
|
(5) Meje in PNR na
območju OPPN, ki so prikazani v kartografskem delu tega OPN, se v fazi
njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in
razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih
podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN ter pod
pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali
izključenih parcel ali da občinski svet Občine Črnomelj sprejme akt, s
katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. Z
vsakim novim OPPN je dovoljeno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN,
ki ureja območje. |
|
(6) Na območju OPPN
za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje
urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred
hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in
tehnični ukrepi varstva pred hrupom. |
|
(7) Na območjih, na
katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred
sprejetjem OPPN na stavbnih zemljiščih dovoljeni posegi: |
|
– redna in
investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, |
|
– gradnja enostavnih
in nezahtevnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za lastne
potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj, |
|
– gradnja kmetijsko
gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot
nadomestitve obstoječih objektov, |
|
– odstranitve
obstoječih objektov, |
|
– gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI in drugih omrežij in
objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v
OPPN, |
|
– gradnja objektov in
naprav za potrebe obrambe in zaščite in varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
– tematske raziskave
za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja,
|
|
– novogradnje, vendar
le tiste, ki so določene v PIP za posamezno EUP. |
|
(8) Na nezazidanih
stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem
stanju. Lahko jih uporabljajo občasno, z rabo, ki ni funkcionalno ali
vizualno moteča za celotno območje. |
|
120. člen |
|
(pogoji za pripravo
OPPN in državnih prostorskih načrtov, ki niso opredeljeni v
kartografskem delu tega odloka) |
|
(1) OPPN, ki s tem
odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za
katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za
zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za
urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so
predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic
naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.
|
|
(2) Kriteriji za
določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak
prostorski akt s tem odlokom še ni predviden: |
|
– gradnja objektov z
enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za
površino, ki presega 0,8 ha, |
|
– gradnja objektov z
več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je
kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
|
|
– igrišče za golf ne
glede na velikost, kamp nad 0,5 ha, |
|
– na površinah, kjer
je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija
ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
|
|
– na območjih
proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne
preureditve ter novogradnje na mestu obstoječih objektov in con in za
sanacijo ali za spremembe tehnologije, |
|
– gradnja GJI s
pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več
kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo
manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
|
|
– gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju
gospodarskih javnih služb, |
|
– graditev objektov,
katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi zaradi prilagajanja
posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov
energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno
odstopale od PIP, določenih s tem odlokom, |
|
– prostorske ureditve
za odlaganje zemljine in inertnih gradbenih ter drugih materialov in
druge večje spremembe reliefa, |
|
– graditev objektov
in prostorske ureditve za zagotovitev javnih koristi in za kompleksne
prostorske ureditve v mestnem jedru Črnomlja, |
|
– urejanje širšega
obvodnega prostora Kolpe in pritokov, ki poleg priobalnega zemljišča
vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne
ali prostorsko obsežne ureditve), |
|
– sanacija razpršene
poselitve in razpršene gradnje na vinogradniških in drugih območjih ter
sanacija drugih razvrednotenih območij, |
|
– prostorske
ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti
presojo vplivov na okolje, |
|
– prostorske ureditve
zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine.
|
|
(3) Za OPPN in DPN,
ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti
prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske
preveritve in utemeljitve. |
|
121. člen |
|
(splošni pogoji za
parcelacije na območjih, ki se urejajo z OPPN) |
|
(1) Na območjih, ki
se urejajo z veljavnim OPPN, so dovoljeni postopki spreminjanja in
urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega
OPPN. |
|
(2) Na območjih, ki
se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dovoljene nove izmere,
dovoljene obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje
obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI. |
|
(3) Na območjih, za
katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljujejo gradnje
objektov, so dovoljeni geodetski postopki zaradi določanja gradbene
parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dovoljene so tudi obodne
parcelacije po meji območja EUP, v kateri so dovoljene gradnje, do
uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom. |
|
IV. PREHODNE, POSEBNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
1 Prehodne določbe |
|
122. člen |
|
(veljavnost in
prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi oziroma delno v veljavi
naslednji izvedbeni akti: |
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|Šifra EUP |IME DOKUMENTA |OBJAVA ODLOKA |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ADL/1-OPPNa |Ureditveni načrt |Uradni list RS, št. |
|
|
| |Adlešiči |14/98, 57/03 |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNa |Lokacijski načrt za |Uradni list RS, št. |
|
|
| |obvoznico Črnomelj |81/03 |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNb |Zazidalni načrt Danfoss |Uradni list RS, št. |
|
|
| |Črnomelj |27/96, 69/00, 47/02, |
|
|
| | |81/03, 38/06 |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNc |Zazidalni načrt Štorov |Skupščinski Dolenjski|
|
|
| |hrib v Črnomlju |list, št. 14/90, |
|
|
| | |02/91 |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/2-OPPNd |Zazidalni načrt Čardak |Uradni list RS, št. |
|
|
| |v Črnomlju, razen |89/02, 92/05 |
|
|
| |zemljišč parc. št. del | |
|
|
| |924/1, 924/10, del | |
|
|
| |924/11, del 924/14, del | |
|
|
| |924/23, 924/26, del | |
|
|
| |925/1, 925/2, del | |
|
|
| |925/11, del 950/5, k.o. | |
|
|
| |Črnomelj, na katerih se | |
|
|
| |ZN razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/3-OPPNa |Zazidalni načrt obrtne |Skupščinski Dolenjski|
|
|
| |cone v Črnomlju, razen |list, št. 02/90 |
|
|
| |deli zemljišč parc. št. | |
|
|
| |708/9, 708/19, 722/1, | |
|
|
| |1195/2, 1195/5, k.o. | |
|
|
| |Črnomelj, na katerih se | |
|
|
| |ZN razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/6-OPPNa |Občinski lokacijski |Uradni list RS, št. |
|
|
| |načrt mestno jedro |92/05, 32/08 – |
|
|
| |Črnomelj, razen |tehnični popravek |
|
|
| |zemljišč parc. št. del | |
|
|
| |1187/2, 1253/9, del | |
|
|
| |1253/10, del 1253/11, | |
|
|
| |del 1253/12, 1253/13, | |
|
|
| |del 1253/14, del | |
|
|
| |1253/15, del 1253/16, | |
|
|
| |del 1253/25, k.o. Loka, | |
|
|
| |na katerih se OlN | |
|
|
| |razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/9-OPPNa |Lokacijski načrt za |Skupščinski Dolenjski|
|
|
| |centralno čistilno |list, št. 08/90, |
|
|
| |napravo Črnomelj, razen |Uradni list RS, št. |
|
|
| |del in vodotoka parc. |25/91, 21/92, 43/00 |
|
|
| |št. 2485/1 in parc.št. | |
|
|
| |2099/6, del 2474 in | |
|
|
| |2111/3, k.o. Loka, na | |
|
|
| |katerih se /LN | |
|
|
| |razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/11-OPPNa |Zazidalni načrt Drage |Uradni list RS, št. |
|
|
| |2. faza v Črnomlju, |47/98 |
|
|
| |razen zemljišč parc. | |
|
|
| |št. del 1290/4, del | |
|
|
| |1290/5, del 1290/6, del | |
|
|
| |1290/19, 1292/1, del | |
|
|
| |2431/2, k.o. Loka, na | |
|
|
| |katerih se ZN | |
|
|
| |razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|ČR/14-OPPNa |Občinski podrobni |Uradni list RS, št. |
|
|
| |prostorski načrt |52/10 |
|
|
| |Tehnološko razvojnega | |
|
|
| |industrijskega središča | |
|
|
| |(TRIS) Kanižarica | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|DRT/3-OPPNa |Občinski lokacijski |Uradni list RS, št. |
|
|
|DRT/3-OPPNb |načrt Dragatuš 1. faza, |120/05 |
|
|
|DRT/3-OPPNc |razen zemljišč parc. | |
|
|
| |št. 1019/3, 1020/2, | |
|
|
| |1022/2, 1025/3, 1036/2, | |
|
|
| |1038/3, 1048/1, 1049/1, | |
|
|
| |1049/2, 1154/1, 1154/2, | |
|
|
| |1154/3 in deli zemljišč | |
|
|
| |parc. št. 993, 998, | |
|
|
| |999, 1002/1, 1002/2, | |
|
|
| |1012, 1013, 1014/1, | |
|
|
| |1014/2, 1019/2, 1019/5, | |
|
|
| |1020/1, 1022/1, 1025/2, | |
|
|
| |1026/2, 1029/1, 1029/2, | |
|
|
| |1031, 1032/1, 1032/2, | |
|
|
| |1037, 1038/1, 1043/1, | |
|
|
| |1043/2, 1046/2, 1051/2, | |
|
|
| |1054/2, 1055/1, 1058, | |
|
|
| |1059/2, 1062/2, 1063/1, | |
|
|
| |1065, 1070/1, 1070/2, | |
|
|
| |1071/1, 1071/2, 1072, | |
|
|
| |1075/1, 1075/2, 1076/2, | |
|
|
| |1077/1, 1078, 1081, | |
|
|
| |1082/2, 1090/3, 1090/5, | |
|
|
| |1098/2, 1105/1, 1105/3, | |
|
|
| |1111, 1112/1, 1119, | |
|
|
| |1120, 1127, 1128, 1135, | |
|
|
| |1136/2, 4662/1, 4662/2, | |
|
|
| |4663/2, 4670/1, k.o. | |
|
|
| |Dragatuš, na katerih se | |
|
|
| |OLN razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|GSV/4-OPPNa |Občinski podrobni |Uradni list RS, št. |
|
|
| |prostorski načrt za |98/07 |
|
|
| |kamnolom Suhor | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|OTO/4-OPPNa |Občinski |Uradni list RS, št. 2/11
| |
| |podrobni |
| |
| |prostorski načrt |
| |
| |za gospodarsko |
| |
| |cono Otovec |
| |
+------------+-----------------+--------------------------------+ |
|
|
|RUV/2-OPPNa |Občinski lokacijski |Uradni list RS, št. |
|
|
| |načrt poslovna cona |140/04 |
|
|
| |Ručetna vas | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
|VRA/3-OPPNa |Občinski lokacijski |Uradni list RS, št. |
|
|
| |načrt podcenter za |29/07 |
|
|
| |ravnanje z odpadki | |
|
|
| |(PCRO) in deponija | |
|
|
| |inertnih odpadkov | |
|
|
| |Vranoviči, razen na | |
|
|
| |zemljišč parc. št. del | |
|
|
| |1528/1, del 1528/2, del | |
|
|
| |1528/4, del 1528/5, | |
|
|
| |1528/6, del 2066/4, | |
|
|
| |k.o. Vranoviči, na | |
|
|
| |katerih se OLN | |
|
|
| |razveljavi | |
|
|
+----------------+------------------------+---------------------+
|
|
(2) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo oziroma delno prenehajo veljati
naslednji prostorski planski in izvedbeni akti: |
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|IME DOKUMENTA |OBJAVA ODLOKA |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Dolgoročni plan Občine Črnomelj za|Skupščinski Dolenjski |
|
|
|obdobje 1986–2000 |list, št. 13/90, Uradni |
|
|
|– s spremembami in dopolnitvami |list RS, št. 45/95, 57/95, |
|
|
| |43/00, 81/03, 119/03, |
|
|
| |79/04, 73/08 – tehnični |
|
|
| |popravek, 46/09 |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Prostorske sestavine družbenega |Skupščinski Dolenjski |
|
|
|plana Občine Črnomelj za obdobje |list, št. 2/87, 7/91, |
|
|
|1986–1990 – s spremembami in |11/91, Uradni list RS, št. |
|
|
|dopolnitvami |45/95, 57/95, 43/00, |
|
|
| |81/03, 119/03, 79/04, |
|
|
| |73/08 – tehnični popravek, |
|
|
| |46/09 |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Prostorsko ureditveni pogoji za |Uradni list RS, št. 66/95, |
|
|
|območji Krajevnih skupnosti |36/02, 121/03, 65/06, |
|
|
|Adlešiči in Griblje |75/08, 108/08, 30/09, |
|
|
| |46/09 |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Prostorsko ureditveni pogoji za |Skupščinski Dolenjski |
|
|
|ureditveno območje Črnomlja in |list, št. 14/90, Uradni |
|
|
|naselij Vojna vas, Svibnik, |list RS, št. 57/98, |
|
|
|Kanižarica in Blatnik |69/00,135/03, 63/04, |
|
|
| |66/05, 65/06, 63/07, |
|
|
| |75/08, 108/08, 51/10- |
|
|
| |obvezna razlaga |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Prostorsko ureditveni pogoji za |Uradni list RS, št. 70/95, |
|
|
|območja Krajevnih skupnosti |121/03, 57/06, 75/08, |
|
|
|Dragatuš (del), Sinji vrh in |108/08, 46/09 |
|
|
|Vinica | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Prostorsko ureditveni pogoji za |Uradni list RS, št. 39/94, |
|
|
|območje Krajevne skupnosti Stari |35/97, 81/02 in 121/03, |
|
|
|trg |75/08, 108/08 |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Prostorski ureditveni pogoji za |Uradni list RS, št. |
|
|
|območja KS Dragatuš (delno), KS |119/03, 23/06, 40/07, |
|
|
|Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče- |75/08, 108/08, 109/08 – |
|
|
|Kanižarica (delno), KS Črnomelj |obvezna razlaga, 46/09 |
|
|
|(delno), KS Talčji Vrh in KS | |
|
|
|Petrova vas | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Zazidalni načrt Kočevje pri |Skupščinski Dolenjski |
|
|
|Črnomlju |list, št. 24/82 |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Lokacijski načrt spremljajočih |Skupščinski Dolenjski |
|
|
|objektov pokopališča v Vojni vasi |list, št. 15/89 |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju |Uradni list RS, št. 89/02, |
|
|
|na zemljiščih parc. št. del 924/1,|92/05 |
|
|
|924/10, del 924/11, del 924/14, | |
|
|
|del 924/23, 924/26, del 925/1, | |
|
|
|925/2, del 925/11, del 950/5, k.o.| |
|
|
|Črnomelj | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Zazidalni načrt obrtne cone v |Skupščinski Dolenjski |
|
|
|Črnomlju na delih zemljišč parc. |list, št. 02/90 |
|
|
|št. 708/9, 708/19, 722/1, 1195/2, | |
|
|
|1195/5, k.o. Črnomelj | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Zazidalni načrt Drage 2. faza v |Uradni list RS, št. 47/98 |
|
|
|Črnomlju na zemljiščih parc. št. | |
|
|
|del 1290/4, del 1290/5, del | |
|
|
|1290/6, del 1290/19, 1292/1, del | |
|
|
|2431/2, k.o. Loka | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Občinski lokacijski načrt mestno |Uradni list RS, št. 92/05, |
|
|
|jedro Črnomelj na zemljiščih parc.|32/08 – tehnični popravek |
|
|
|št. del 1187/2, 1253/9, del | |
|
|
|1253/10, del 1253/11, del 1253/12,| |
|
|
|1253/13, del 1253/14, del 1253/15,| |
|
|
|del 1253/16, del 1253/25, k.o. | |
|
|
|Loka | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Občinski lokacijski načrt |Uradni list RS, št. 29/07 |
|
|
|podcenter za ravnanje z odpadki | |
|
|
|(PCRO) in deponija inertnih | |
|
|
|odpadkov Vranoviči na zemljiščih | |
|
|
|parc. št. del 1528/1, del 1528/2, | |
|
|
|del 1528/4, del 1528/5, 1528/6, | |
|
|
|del 2066/4, k.o. Vranoviči | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
|Občinski lokacijski načrt Dragatuš|Uradni list RS, št. 120/05 |
|
|
|1. faza na zemljiščih parc. št. | |
|
|
|1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, | |
|
|
|1036/2, 1038/3, 1048/1, 1049/1, | |
|
|
|1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in | |
|
|
|deli zemljišč parc. št. 993, 998, | |
|
|
|999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013, | |
|
|
|1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5, | |
|
|
|1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, | |
|
|
|1029/1, 1029/2, 1031, 1032/1, | |
|
|
|1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, | |
|
|
|1043/2, 1046/2, 1051/2, 1054/2, | |
|
|
|1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, | |
|
|
|1063/1, 1065, 1070/1, 1070/2, | |
|
|
|1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, | |
|
|
|1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, | |
|
|
|1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5, | |
|
|
|1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, | |
|
|
|1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, | |
|
|
|1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, | |
|
|
|4663/2, 4670/1, k.o. Dragatuš | |
|
|
+----------------------------------+---------------------------+
|
|
2 Posebne določbe |
|
123. člen |
|
(varstvena območja
dediščine objektov) |
|
Do uveljavitve
varstvenih območij dediščine se skladno s predpisi o varstvu kulturne
upoštevajo enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove
varstva kulturne dediščine za območje Občine Črnomelj (ZVKDS OE Novo
mesto, februar 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Črnomelj in Zavodu
za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto. |
|
124. člen |
|
(nedovoljene gradnje) |
|
(1) Za objekte, ki so
nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka,
so do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno
pod pogoji tega odloka) dopustna redna vzdrževalna dela z namenom
preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
|
(2) Določila
drugega in tretjega odstavka
68. člena ne veljajo za pridobitev gradbenih dovoljenj za
nedovoljene gradnje, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka. |
|
125. člen |
|
(dokončanje začetih
postopkov) |
|
Postopki za
pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahtevne in nezahtevne objekte,
ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah
izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo
gradbenega dovoljenja. |
|
126. člen |
|
(vpogled v OPN) |
|
OPN je
stalno na vpogled v prostorih Občine Črnomelj. |
|
3 Končna določba |
|
127. člen |
|
(veljavnost
občinskega prostorskega načrta) |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-16/2007 |
|
Črnomelj, dne 4.
oktobra 2011 |
|
Županja
|
|
Občine Črnomelj
|
|
Mojca Čemas
Stjepanovič l.r. |
|
|
|
Priloga 1b |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine
Črnomelj (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in
izvedbeni del. |
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih
prostorskih aktov predstavlja temeljni okvir za koordinacijo
razvojnih in varstvenih potreb občine ter je podlaga za
usmerjanje pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih
ciljev. |
(3) V izvedbenem delu OPN določa: |
– območja namenske rabe prostora; |
– prostorske izvedbene pogoje; |
– območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski
načrt. |
(4) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor je bilo
potrebno v postopku priprave OPN izvesti postopek celovite
presoje vplivov na okolje. |
(5) OPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika) |
|
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze. |
(2) Tekstualni del OPN – odlok je sestavljen iz naslednjih
poglavij: |
1. Uvodne določbe |
2. Strateški del |
3. Izvedbeni del |
4. Prehodne, posebne in končne določbe |
Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po
posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora |
(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo: |
Strateški del: |
|
I. Zasnova prostorskega razvoja občine Črnomelj |
cca M 1:75.000 |
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
M 1:50.000 |
III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito
prenovo |
M 1:50.000 |
IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
M 1:50.000 |
V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje,
razpršene poselitve in izjemnih krajin ter ostalega
prostora |
M 1:50.000 |
VI. Usmeritve za razvoj v krajini |
M 1:50.000 |
VII. Koncept prostorskega razvoja Črnomlja |
M 1:12.000 |
Izvedbeni del: |
|
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
M 1:65.000 |
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske
rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture |
M 1:65.000 |
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev |
M 1:5.000 |
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz
gospodarske javne infrastrukture |
M 1:5.000 |
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske
rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN |
M 1:65.000 |
6. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne
profile javnih cest: |
|
P1: Pregledna situacija javnih cest, za katere je
določen prečni profil |
|
na območju UN Črnomelj |
M 1:12.000 |
P2: Prečni profili javnih cest na območju UN Črnomelj |
|
7. Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov |
|
|
3. člen |
|
(oblika in obvezne priloge OPN) |
|
(1) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki. |
(2) Obvezne priloge vsebujejo: |
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije; |
– prikaz stanja prostora; |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN; |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
– obrazložitev in utemeljitev OPN; |
– povzetek za javnost; |
– okoljsko poročilo. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– DIP: dopustna izraba prostora |
– DOF: digitalni orto foto posnetek |
– EUP: enota urejanja prostora |
– FI: faktor izrabe gradbene parcele |
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele |
– GJI: gospodarska javna infrastruktura |
– KP: krajinski park |
– MKGP: ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
– NRP: namenska raba prostora |
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt |
– DGD: projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega
dovoljenja |
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji |
– PNR: podrobnejša namenska raba prostora |
– TTO: tradicionalna tipologija oblikovanja |
– oznake posameznih vrst namenskih rab (npr. SSs, CD) so
obrazložene v Preglednici 1 v 58. členu. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji
pomen: |
– Avtohton je
prvoten, domač objekt, nastal na kraju, kjer se pojavlja;
izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste,
avtohtona tipologija objektov). |
– Bruto tlorisna površina
stavbe je skupna površina vseh etaž objekta, ki so
nad nivojem terena in pod njim. |
– Etaža je del
stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje
(P), nadstropje (N) ali mansardo (M). |
– Faktor izrabe gradbene
parcele (v nadaljevanju tudi FI) je razmerje med
bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom
in pod njim in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu
bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščeno
podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina
garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski
prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem
podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih
površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. |
– Faktor zazidanosti
gradbene parcele (v nadaljevanju tudi FZ) je razmerje
med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad
terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se
ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.,
upošteva pa se tlorisna projekcija pomožnih objektov, ki so
stavbe, vključno z nadstreški. |
– Frčada je
strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali
podstrešnih prostorov. |
– Gank je lesen
pokrit hodnik na fasadi objekta in je oprt v osnovno streho
objekta. |
– Gospodarska javna
infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so
namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z
zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka
določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi
drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna
infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. Gospodarska
javna infrastruktura so objekti in omrežja prometne, okoljske,
energetske in komunikacijske infrastrukture. |
– Gradbena linija je
črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki
se gradijo na zemljišču ob tej črti. |
– Gradbena meja je
črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v
notranjost zemljišča. |
– Gradbena parcela je
stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene
ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji
oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
– Gradnja je
izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
– Grajeno javno dobro so
zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni
oziroma skupni rabi in so v javni lasti. |
– Legalno zgrajen objekt je
objekt, zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj s področja
predpisov o graditvi objektov. |
– Kakovostno oblikovan
objekt je objekt, ki s svojim videzom in umestitvijo
v prostor soustvarja kakovostno podobo naselja ali dela naselja. |
– Kap je
najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino. |
– Klet (v
nadaljevanju tudi K) je del stavbe ali stavba, ki je vkopana ali
delno vkopana, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu
objekta največ 1,40 m nad teren. |
– Kolenčni zid je
zid nad ploščo zadnje v celoti pozidane etaže, njegova višina
vključuje tudi kapno lego. |
– Kulturna dediščina so
nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s
področja varstva kulturne dediščine. |
– Mansarda (v
nadaljevanju: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad
zadnjim nadstropjem ter pod poševno dvokapno streho, in ima
kolenčni zid. |
– Mestotvorno oblikovanje,
mestotvorne fasade je oblikovanje objektov in drugih
ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali
vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr.
obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje
oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja. |
– Mestotvorne dejavnosti,
funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina
in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne
dejavnosti ipd.) |
– Nadomestna gradnja je
novogradnja na mestu obstoječe, legalno zgrajene in odstranjene
gradnje. |
– Napušč je del
strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe in je lahko odprt ali
zaprt. |
– Nestanovanjskastavba je
stavba, pri kateri se več kot polovica uporabne površine
uporablja za opravljanje dejavnosti. |
– Nestanovanjska kmetijska
stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki,
staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča,
hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje
kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd. |
– Obrt (obrtna dejavnost) je
gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in proizvodnjo
oziroma predelavo v manjšem obsegu. |
– Obrtne delavnice so
objekti manjših tlorisnih gabaritov za opravljanje obrtne
dejavnosti (proizvodna ali predelovalna obrt, storitve ipd.) v
manjšem obsegu. |
– Osnovni (glavni) objekt je
objekt, ki z urbanistično in arhitekturno zasnovo oblikuje
osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo,
sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom.
Namembnost osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora
(bivanje, centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem,
šport in rekreacija). |
– Otroško igrišče je
prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in
zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni
ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev
ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
– Počitniška hiša je
enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja za bivanje
sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno
namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov. |
– Pergola in brajda sta
pritlična objekta namenjena senčenju in opori plezalk, sadnega
drevja in vinske trte, sestavljena iz vertikalnih stebrov in
prečnih horizontalnih tramov. |
– Pomožni objekti so
objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta na
pripadajočih zemljiščih. |
– Podstrešje (v
nadaljevanju tudi: p) je del stavbe, katere prostori se nahajajo
nad zadnjim nadstropjem ter neposredno pod poševno streho in je
brez kolenčnega zidu. |
– Praviloma pomeni,
da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi
strokovno utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je treba
odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v
postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. |
– Priobalno zemljišče je
zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m
(oziroma 40 m zunaj naselij) za Kolpo, za preostale vodotoke v
občini pa 5 m. |
– Pritličje (v
nadaljevanju tudi P) je del stavbe, katerega prostori se
nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad
njo. |
– Razmerje stranic je
razmerje med širino in dolžino osnovnega objekta v vseh etažah
objekta, ki ga pokriva streha, enotna v višini kapa in slemena.
K dolžini ali širini stranice se ne upoštevajo prizidki, ki
imajo nad terenom manjše število etaž kot osnovni objekt. V
razmerje stranic se zajamejo prizidki, ki so večji kot ¾
stranice osnovnega objekta ali jih pokriva streha, enotna v
višini napušča in slemena. |
– Sanacije objektov so
ukrepi, s katerimi se zagotovi izboljšanje celostne podobe stavb
oziroma skupine obstoječih objektov, ki niso skladni s celostno
podobo naselja. Sanacije glede na situacijo po potrebi obsegajo
spremembe tlorisnega in višinskega gabarita, naklonov streh in
materialov kritine, frčad, napuščev, razmerja odprtin na
fasadah, obdelave fasad, uporabo materialov in barv fasad in
kritine, dodajanje pomožnih objektov oziroma arhitekturnih
členov, regulacijo višinskih kot terena, zunanje ureditve. |
– Sleme je
vrhnjirob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja
točka objekta, razen dimnika, ki ga lahko presega za 1,5 m. |
– Sprehajalna pot je
gospodarska javna infrastruktura, ki je namenjena splošni
oziroma skupni rabi in se ureja na obstoječih javnih in uhojenih
poteh. |
– Stanovanjska stavba je
stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja
za bivanje. |
Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je
stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb
socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so
dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za
terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi,
domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje
socialnih programov, ki vključujejo bivanje. |
– Strokovna prostorska
preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma
arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo
v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred
pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela
pooblaščen prostorski načrtovalec ali pooblaščen inženir
ustrezne stroke glede na problematiko z namenom, da se strokovno
preveri in utemelji umestitev posegov v prostor ali sanacija
degradiranih prostorov, da se pripravijo variantne rešitve
oziroma strokovne podlage za zasnovo posegov v prostor in zanje
določijo podrobni pogoji in podobno. |
– Suburbana tipologija je
način oblikovanja stavb, značilen za obdobje po drugi svetovni
vojni, ki ne izhaja iz značilnosti prostora in tradicionalne
arhitekture; je praviloma kvadratnega tlorisa, visokega
pritličja (dvignjenega nad terenom), etažnosti K+P+M ali P+1+M,
visokih kolenčnih zidov in naklonov streh pod 40⁰. |
– Tradicionalna tipologija je
identitetna arhitektura, kot način oblikovanja stavb, značilen
za obdobje pred drugo svetovno vojno; odraža značilnosti
tradicionalnega prostora in poselitve v smislu umeščenosti v
prostor, podobe objektov ter uporabe značilnih arhitekturnih
elementov, materialov in barv. |
– Večstanovanjska stavba je
stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski
blok in podobni stanovanjski objekti). |
– Vinotoč, vinska klet je
gospodarski objekt za spravilo in predelavo grozdja,
kletarjenje, v katerem je del površin namenjen za dejavnost
točenja vina in lahko tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji
tega odloka. |
– Vrtičkarstvo je
prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in
gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe ter se izvaja na
posebej za tako dejavnost urejenih površinah. |
– Vrtiček je
zemljišče, namenjeno pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja
okrasnih rastlin kot prostočasni dejavnosti, terapevtskim
dejavnostim (domovih za stare, zaporih, bolnicah), izobraževanju
(v šolah), socialnemu podjetništvu. |
– Zazidana površina
objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih
dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni
deli zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje
klančine, nadstreški nad vhodi. |
– Ozelenjena streha je
streha, prekrita s substratom in porasla z vegetacijo. |
– Zelene površine so
naravne in urejene z vegetacijo porasle površine, kot so
zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v
stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za
potrebe prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij,
ureditvi okolice objektov, in različnim dejavnostim v odprtem
prostoru ter prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih. |
– Zidanica je
gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo
grozdja, sadja in pridelavo ter shranjevanje vina, ter za
shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr.
in lahko tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji tega odloka. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno
določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve
tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja in graditve objektov. |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
1 Splošne določbe |
|
6. člen |
|
(vsebina splošnih določb) |
|
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo
prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev
namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena,
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. |
|
2 Izhodišča, vizija in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
|
(izhodišča prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz
predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode
posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb tako, da ne
bodo ogrožene bodoče generacije. |
(2) Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem
prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti,
ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ob
upoštevanju naravnih omejitev ter upoštevanjem prehodnosti
prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora. |
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov,
predvsem: |
– Za zagotavljanje enakovredne vključenosti RS v evropski
prostor se spodbuja oblikovanje čezmejnih regij zlasti na teže
dostopnih območjih s številnimi problemi gospodarskega in
demografskega nazadovanja; krepijo se obmejna naselja in s tem
povečuje vpliv slovenskih obmejnih regij. |
– V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori
dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in
regionalnega pomena, se Črnomelj razvija kot središče
regionalnega pomena. Črnomelj se s primerno delitvijo funkcij in
medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje na omrežje drugih
središč nacionalnega in regionalnega pomena. V omrežju urbanih
naselij Črnomelj krepi povezanost z Metliko in Novim mestom, pa
tudi s Kočevjem ter s Karlovcem v Republiki Hrvaški. |
– Gravitacijsko območje mesta Črnomlja je območje Bele krajine,
ki si ga deli z mestom Metlika in v katerem se uravnoteženo in
povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih
naselij se optimalno razmeščajo oskrbne, storitvene, proizvodne
in druge dejavnosti. |
– Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno
dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi
prometnimi povezavami razvijajo tudi druga središča. |
– V pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj
storitvenih in oskrbnih dejavnosti, primarne zdravstvene in
socialne oskrbe, športne in kulturne dejavnosti ter razvoj
delovnih mest za okoliško prebivalstvo. |
– Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega
zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
zdravstvo, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito
razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki
zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih,
ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi
problemi, ter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije
gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se lahko oblikuje
manjše gospodarske cone. |
– Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti (npr. turističnih
in drugih), ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo
ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem
prispevajo k visoki kakovosti, prepoznavnosti in doživljajski
privlačnosti naravne in kulturne krajine. V lokalnih središčih
na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje
vsakodnevne delovne migracije. |
– Območje občine Črnomelj spada v Belokranjsko arhitekturno
regijo. Z gradnjo in drugimi posegi v prostor se ustvarjata
prepoznaven red v prostoru in racionalna organizacija
dejavnosti. Prenova in ohranjanje oblikovne prepoznavnosti sta
prednostni v naseljih s tradicionalno tipologijo gradnje. Nova
poselitev se usmerja predvsem v območja lokalnih središč
naselij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječih naselij
(notranji razvoj naselij). |
(4) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja
občine so: |
– skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih
prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju
trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje
in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja
ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot; |
– ohranjanje temeljnih značilnostih naravnih in ustvarjenih
razmer; |
– ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in
razvojnih možnostih. |
|
8. člen |
|
(vizija prostorskega razvoja občine) |
|
Vizija prostorskega razvoja občine je ustvariti takšne razmere v
prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge središča regionalnega
pomena regionalnega središča in položaja občine v nacionalnem
okviru. Z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja se
zagotavlja usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki omogoča
uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranja naravne,
kulturne in druge kakovosti bivalnega okolja ter zagotovi
povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem
prostoru. |
|
9. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo
v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi
možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih
dejavnosti v naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij, z
zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z
ustreznim opremljanjem z GJI. |
(2) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij,
gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z
izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest,
železniške proge, poti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem
ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne
varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. |
(3) Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij,
gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s
postopnim opremljanjem, s prioritetami in faznostjo glede na
njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – zankanje
elektroenergetskega omrežja, izboljšava telekomunikacij,
izgradnja plinovoda in sistemov daljinskega ogrevanja z lesno
biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami. |
(4) Ohranjanje kulturnih kakovosti in prepoznavnosti prostora,
krajine in grajenih struktur se zagotavlja z integracijo
kulturne dediščine in drugih kulturnih sestavin okolja v
razvojne programe z medsektorskim sodelovanjem in
interdisciplinarnim pristopom, z usmerjanjem novogradenj
predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo območij razpršene
poselitve ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim
umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino ter z
ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin krajinske
prepoznavnosti. |
(5) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem
novogradenj predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo
razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in
objektov v naravno okolje. |
(6) Razvoj kmetijstva se zagotavlja z ohranjanjem kmetijskih
zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za
izvajanje gospodarske dejavnosti ter s spodbujanjem kmetijske
rabe zemljišč, s katero se ohranja kakovostne kulturne krajine. |
(7) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot enega
najpomembnejših razvojnih programov se zagotavlja s prostorskimi
možnostmi za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih
ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko
dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne
dediščine. |
(8) Razvoj obmejnega prostora kot območja prepoznavnosti in
naravnih kakovosti ter razvojnih potencialov, predvsem v smeri
razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja s
pretehtanim umeščanjem dejavnosti v prostor ob upoštevanju
omejitev z vidika varstva okolja, narave in bivalnih kakovosti
in ob usklajevanju z Republiko Hrvaško. |
(9) Razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom
varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja
posledic naravnih in drugih nesreč. |
(10) S prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo
ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni
in gospodarski razvoj občine. |
|
3 Zasnova prostorskega
razvoja občine |
|
10. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Prostorski razvoj temelji na usklajenem in trajnostnem
razvoju in varstvu v prostoru. Podarjeno se razvijajo razvojna
območja občine, obenem pa se ohranjajo in varujejo obstoječe
kakovosti, prenavlja in revitalizira opuščena in razvrednotena
območja ter krepijo nezadostno razvite funkcije in kakovosti v
prostoru. |
(2) Pri razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti se
upošteva sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih
vrednot kulturne dediščine. |
(3) Na območju Kočevskega Roga in Poljanske doline se nadaljuje
zadržan razvoj v tesni navezavi na naravne vire, predvsem na
gozdarstvo. Zagotovi se povečanje komunalne opremljenosti in
izboljšanje dostopnosti s Kočevsko-ribniškega območja ter
izvajajo ukrepi za ohranjanje poseljenosti, kulturne krajine in
sanacija razvrednotenih delov vinogradniških območij z namenom
ohranjanja vinogradniške kulturne krajine, zagotavljanja
bivalnih kakovosti in razvojnih možnosti, predvsem za razvoj
turizma na podeželju in kmetijstva. |
(4) Vzdolž reke Kolpe se zagotavlja predvsem intenziven razvoj
infrastrukture ter prostorski razvoj s poudarkom na ohranjanju
naselij in povečanju njihove dostopnosti ter možnostjo za
prenovo in širitev. Izboljša se prometna dostopnosti. Zagotovijo
se večje razvojne možnosti za turizem in prostočasne dejavnostih
v navezavi na reko Kolpo in kakovostno kulturno krajino ter na
naselja in druge prvine z dediščinskimi vrednostmi. Spodbujajo
se ukrepi za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, tako
da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne
možnosti, predvsem za razvoj turizma, povezanega z zdraviliškim
turizmom oziroma turizmom dobrega počutja – wellness (na območju
Dragatuša) in turizmom na podeželju (npr. pri Sinjem Vrhu).
Zagotovijo se ukrepi za sanacijo razvrednotenih območij in za
ohranjanje poseljenosti in kakovostne kulturne krajine. |
(5) Na osrednjem in severnem delu občine, ki zajema osrednji del
belokranjskega ravnika s Črnomljem, KP Lahinja in plodnima
ravnicama ob Lahinji in Dobličici, se zagotavljajo razvojne
možnosti za prenovo ter širitev naselij za gradnjo stanovanj in
gospodarskih con ter objektov za družbene dejavnosti, pri čemer
ima prednost kompleksna gradnja. Zagotovi se razvoj Črnomlja kot
občinskega središča in središča regionalnega pomena, s stavbnimi
površinami ter prometnimi, komunalnimi in energetskimi
zmogljivostmi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter
stanovanj. Z izgradnjo novih in s posodobitvami obstoječih
prometnic se zagotovijo boljše navezave na Novo mesto,
Ljubljano, Kočevje, Metliko in Hrvaško. Zagotovijo se nove
površine za različne oblike urejanja odprtih površin kot
integralnega dela urbane strukture in kakovostnega bivalnega
okolja. Na podeželju se preprečujejo nadaljnje razpršene
gradnje, novogradnje se usmerjajo v območja naselij in na
njihova obrobja, zagotavlja se višja stopnja komunalne
opremljenosti v naseljih in zaselkih. Spodbuja se razvoj
kmetijstva, tam kjer ni možno intenzivno kmetovanje predvsem v
povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter
usmerja v integrirane in ekološke oblike kmetijske pridelave,
oživitev prepoznavnih domačih obrti. Na gozdnih območjih se
uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih
kakovosti in strukturo kulturne krajine ter druge prvine
prepoznavnosti tega območja. |
|
11. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) |
|
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, pri čemer ima
Črnomelj kot občinsko središče in središče regionalnega pomena
poudarjeno vlogo. Hkrati se kot pomembnejša lokalna središča, ki
so tudi zaposlitvena središča, razvijajo Vinica, Stari trg ob
Kolpi, Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica. |
(2) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih,
kjer glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo
prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo GJI ter
možnostjo za komunalno opremljanje. Pri umeščanju in razvoju
gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z
drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Lokacije gospodarskih
con občinskega in širšega pomena ter lokacije gospodarskih con
lokalnega pomena so prikazane v strateškem delu kartografskega
dela OPN na listu št. III. |
(3) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega
števila stanovanjskih objektov. Pri določanju prostorov zanje se
zagotavlja racionalno rabo prostora z bolj strnjeno gradnjo in
višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih, varčevanje z
energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se
usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških
zagotavljati komunalno opremljanje in dostopnost. |
(4) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnostise
usmerja na funkcionalno zaokrožena območja, z izborom ustreznih
prostorov za posamezno dejavnost se zagotavlja ustrezna
dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove
ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost
oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se
dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost. |
(5) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti ter se dopolnjuje turistično rekreacijska
infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.
Spodbuja se dopolnilne dejavnosti in dodatne dejavnosti na
podeželju v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in varstva
kulturne dediščine. Lokacije z večjim turističnim pomenom in
lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listu št. III. |
|
12. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1) Razvija se policentrično omrežje naselij v okviru občine kot
omrežje ustrezno opremljenih središč, generatorjev razvoja
svojega zaledja. |
(2) Razvoj omrežja naselij se usmerja s ciljem zagotavljanja
enakomernejšega razvoja in porazdelitve dejavnosti v občini ter
družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije
dejavnosti. Pri tem se ohranjajo naravne kakovosti in varuje
kulturna dediščina ter upoštevajo druge omejitve v prostoru,
prav tako pa se upoštevajo tudi kakovostne in s prostorom in
okoljem usklajene razvojne pobude. |
(3) Glede na vlogo in funkcijo v omrežju naselij, ki temelji na
številu in strukturi prebivalcev, razmestitvi družbenih in
storitveni dejavnosti ter drugih funkcij javnega značaja, se
naselja razvrščajo v kategorije lokalnih središč: |
– občinsko središče in središče regionalnega pomena: Črnomelj; |
– pomembnejša lokalna središča: Vinica (z Drenovcem), Stari trg
ob Kolpi (z Deskovo vasjo), Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica; |
– lokalna središča: Butoraj, Dobliče, Griblje, Lokve, Sinji Vrh
in Tribuče; |
– manjši oskrbni centri in zaposlitvena središča: Zilje,
Preloka, Lokve, Ručetna vas, Petrova vas, Radenci, Otovec. |
(4) Občinsko središče in središče regionalnega pomena Črnomelj
se razvija kot intenzivno urbano, zaposlitveno središče, omogoči
se intenziven razvoj družbenih dejavnosti ter gospodarskih
dejavnosti predvsem v Kanižarici z zagotavljanjem zadostnih
površin. Hkrati se določijo površine za stanovanjsko pozidavo.
Izboljšajo se prometna infrastruktura z izgradnjo obvoznice (v
povezavi s 3. razvojno osjo) ter komunalna in energetska
infrastruktura. Črnomelj se razvija tudi kot osrednje kulturno
in turistično središče občine ter središče regionalnega pomena,
ki predstavlja geografsko središče Bele krajine in se povezuje z
Metliko, Semičem, Novim mestom, Kočevjem in Ljubljano ter prek
Vinice s Hrvaško. V Črnomlju se ohranjajo in nadgrajujejo
funkcije občinskega in zaposlitvenega središča ter zagotavljajo
ustrezne razmere za prostorski razvoj vseh vitalnih programov,
posebej vseh oblik stanovanj, družbenih programov in
gospodarskih dejavnosti. |
(5) Pomembnejša lokalna središča se razvijajo kot gospodarska,
zaposlitvena, kulturno-turistična, upravna, izobraževalna in
oskrbna središča. Z njihovim razvojem in krepitvijo se ustvarja
policentrično omrežje naselij, zagotavlja se uravnotežena
razporeditev omenjenih dejavnosti v občini in tako omogoči vsem
prebivalcem relativna bližina oskrbe, storitev in delovnih mest. |
(6) Lokalna središča se razvijajo kot naselja s pomembnejšo
funkcijo v omrežju naselij, ki so večinoma tudi sedeži krajevnih
skupnosti, oskrbni centri in nekateri tudi zaposlitvena
središča, v katerih je vsaj eden od pomembnih javnih programov,
kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s pokopališčem ali oskrbne
oziroma obrtne dejavnosti. |
(7) Manjši oskrbni centri / zaposlitvena središča se razvijajo
kot naselja s pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, ki so
manjši oskrbni centri ali zaposlitvena središča, v katerih je
vsaj eden od pomembnejših programov kot so cerkev, pokopališče,
oskrbne oziroma obrtne dejavnosti, turistični program. |
(8) Druga naselja v občini so podeželska naselja, pretežno
ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega
prebivalstva. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih
možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami,
predvsem v smeri prepletanja ter povezovanja kmetijstva in
trajnostnega turističnega razvoja. |
(9) Območje občine se glede na tipologijo objektov deli na
naselja oziroma območja naselij s tradicionalno tipologijo, z
mešano tipologijo, s suburbano in urbano gradnjo (slednja velja
za mesto Črnomelj). Območja, kjer so te tipologije prepoznane,
se razvijajo v skladu s principi oblikovanja objektov v
posameznem območju. |
(10) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je
prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listih
št. I. in III. |
|
13. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji ter
razvoj GJI) |
|
(1) Preko občine Črnomelj poteka načrtovana 3. razvojna os kot
glavni prometni koridor, ki bo zagotavljal medsebojno povezanost
središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v
širšem območju Slovenije. Omogoči se navezava občinskega in
pomembnejših lokalnih središč v obravnavanem območju na ustrezne
razvojne povezave in razbremeni obstoječe prometnice, ki ne
omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet. Nova
prometna povezava se načrtuje tako, da podpira razvoj
policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji,
medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij
ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi
sistemi. Nova prometna povezava čezmejnega pomena Črnomelj
poveže z mejnima prehodoma Vinica in Metlika, z Novim mestom in
slovenskim avtocestnim križem ter s Štajersko in Koroško. |
(2) Trase prometnic v okviru hitre ceste 3. razvojne osi se
podrobneje opredelijo na podlagi prostorskih, okoljskih,
funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju
sprejemljivosti v lokalnem okolju. |
(3) Poleg boljše cestne povezave se zagotovi razvoj posameznih
območij, predvsem pa dobro navezanost gospodarskih con (TRIS
Kanižarica ipd.) na 3. razvojno os. Mesto Črnomelj se na
severnem delu priključi na hitro cesto z možnostjo navezave na
zahodno obvoznico, pri tem pa se čim manj prizadenejo obstoječa
območja naselij. Priključek na hitro cesto se predvidi tudi v
bližini načrtovanih term in zagotovi ukrepe za preprečitev ali
omilitev negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje. Na
hitro cesto se naveže tudi Vinica z mejnim prehodom in
ureditvami za turizem. |
(4) Druge najpomembnejše prometne smeri v občini so povezave
Črnomlja prek Soteske in Žužemberka z Ivančno Gorico,
Livold–Brezovica–Kanižarica in Metlika–Črnomelj–Vinica ter
povezave Črnomelj–Dragatuš, Stara Lipa–Drežnik–Razvaje,
Kvasica–Tanča Gora, Učakovci–Razvaje in Črnomelj–Stranska vas
pri Semiču ter prometna povezava, ki poteka vzdolž doline Kolpe. |
(5) Na območju občine se mejni prehod za mednarodni promet
Vinica ter mejna prehoda za obmejni promet Sodevci in Žuniči
urejajo kot vstopne točke v državo. |
(6) Razvija se prometna in telekomunikacijska infrastruktura,
omogoča se hitrejša fizična dostopnost do dobrin skupnega pomena
ter spodbuja razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti
do informacij in storitev na daljavo. Na področju
telekomunikacijske infrastrukture se omogoči priključitev vseh
objektov na sodobna elektronska omrežja mobilnih komunikacij. Z
razvojem brezžičnih povezav se zagotovi ustrezno umeščanje
oddajnikov v prostor, pri čemer se zagotavlja njihova minimalna
vidna izpostavljenost in združevanje. |
(7) Zagotavlja se komunalna opremljenost območij, tako da so
omogočeni ustrezen bivalni standard, varstvo okolja ter
gospodarski in družbeni razvoj. Ta dejavnost se razvija v
organizacijskem in upravljavskem smislu, zagotavlja se ustrezna
kakovost in zmogljivost sistema ter širitev omrežij, objektov in
naprav komunalne ter energetske javne infrastrukture na vsa
območja poselitve v skladu s potrebami in zakonskimi zahtevami.
Vsi novi vodi se vodijo podzemno, obstoječi nadzemni pa se
nadomeščajo s podzemnimi, kjer je to skladno z drugimi režimi. |
(8) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo,
predvsem z električno energijo in z zemeljskim plinom,
zagotavlja se učinkovita in racionalna raba energije na celotnem
območju občine. Obnovljivi viri, predvsem lesna biomasa in
sončna energija, se uporabljajo na območjih z izkazanimi
interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci. Spodbuja se uporaba
alternativnih obnovljivih energetskih virov, tako da je
prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni
vplivi na okolje. |
(9) Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, tako
da se ščitijo vsi vodni viri in izvajajo se gradnje novih ter
prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem se občina
vključuje v medobčinski projekt Belokranjski vodovod in zagotovi
oskrbo z vodo v vseh (gosteje) poseljenih območjih v občini. |
(10) Dogradijo se sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode z
dograjevanjem kanalizacijskega omrežja in zagotavljanjem
izgradnje centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi
napravami; najprej v večjih ter po potrebi v ostalih naseljih.
Na preostalih območjih se zagotovi nadzorovano individualno
odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(11) Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječega centra in
odlagališča ob ohranjanju sistema ekoloških otokov v celotni
občini. Podcenter za ravnanje z odpadki se dogradi z možnostjo
enostavne obdelave odpadkov, kompostiranja bioloških odpadkov in
obdelave gradbenih odpadkov. Za potrebe odlaganja inertnih
odpadkov se razširi obstoječe odlagališče na Vranovičih. Pri
sistemu ravnanja z odpadki se izvaja reševanje problematike
odpadkov na izvoru z načelom zmanjševanja količine odpadkov in
ponovno uporabo uporabljivega dela odpadkov. |
(12) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in
regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na
listih št. II. in III. |
|
14. člen |
|
(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini) |
|
(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na
območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna
kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave je različna
in prilagojena pridelovalnemu potencialu posameznih območij in
omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave,
kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in
zdravega bivalnega okolja. |
(2) Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na
ravninskih predelih občine, izven območij Natura 2000. Na drugih
območjih je v ospredju ohranjanje kulturne krajine oziroma
prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in
rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti. Zaraščanje
kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem kmetovanja zlasti
na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine, po potrebi
pa tudi z uvajanjem agrarnih operacij za izboljšanje možnosti za
obdelavo tal. |
(3) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo,
zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, s čimer se ob
nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi
cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na
območju Črnomlja se primestni gozdovi urejajo kot integralni
deli zelenega sistema mesta. |
(4) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe
površinske kope, predvsem Suhor pri Vinici in Hrast pri Vinici,
kjer se izvaja sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotovi
končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih
načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih
ukrepov, bodisi z spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo,
ustreznejšo namembnostjo. |
(5) V obvodnem prostoru Kolpe in njenih pritokov se upoštevajo
načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo retenzijske
površine. |
(6) Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim
načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave
upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva.
Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih
območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih
naravnih vrednot in oblikovanih naravnih vrednotah, na območjih
pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih
habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih in na posebnih
varstvenih območjih, vključenih v omrežje Natura 2000. Varujejo
se območja biotske raznovrstnosti v krajini in ohranja se narava
tudi na preostalih območjih občine, kar se zagotavlja z
umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi strokovnih
prostorskih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave ter z
izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja
naravnih kakovosti. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih
določajo pristojne službe za varstvo narave. |
(7) Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celovitim
prostorskim načrtovanjem, v katerem se kulturna dediščina
uveljavlja kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, ki
vključuje štiri vidike vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska
in kulturna. Območja in objekti kulturne dediščine so upoštevani
kot vir blaginje in priložnosti za razvoj in kot prvina varstva.
Razvoj se usmerja tako, da niso povzročena razvrednotenja
dediščine in da je zagotovljena prednostna sanacija že
razvrednotenih območij in objektov. Upoštevajo se načela in
cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
(8) Varstvo okolja se zagotavlja s celovitim prostorskim
načrtovanjem, v katerem bosta upoštevani ranljivost okolja za
umeščanje in razvoj posameznih dejavnosti in rab prostora ter
združljivost različnih rab in dejavnosti v prostoru. V skladu z
načeli trajnostnega razvoja se zagotavljajo zdravo bivalno
okolje, varstvo narave in varstvo naravnih virov. Prostorski
razvoj se usmerja tako, da je stanje bivalnega okolja
neproblematično, da so sanirana razvrednotenja prostora, da se
zagotavlja policentrični sistem poselitve in pripadajoče
infrastrukture v okviru okoljskih zmogljivosti in ohranjanja
kakovosti okolja in niso bistveno spremenjena obstoječa razmerja
med gozdnimi, kmetijskimi in pozidanimi zemljišči. |
(9) Na območjih, ogroženih zaradi poplav in erozije, se omejuje
razvoj dejavnosti, ki bi lahko poslabšale razmere ali bi bile
ogrožene zaradi nevarnosti naravnih nesreč, predvsem pa na
poplavnih in erozijskih območjih z običajnimi protierozijskimi
ukrepi. Pri načrtovanju novogradenj se upoštevajo tudi omejitve
zaradi potresne varnosti. |
(10) Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v
strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI. |
|
4 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena |
|
15. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) GJI se razvija tako, da se zagotavlja trajna, kakovostna in
zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za
uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za
postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med
mestnimi in podeželskimi območji. |
(2) Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture
se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah
objektov, naprav in omrežij. |
(3) GJI se v prostor umešča tako, da ne prizadene varovanih
vrednot kulturne dediščine. Če pa se posegu v dediščino po
predhodni preveritvi ni mogoče izogniti, naj umeščanje GJI čim
manj prizadene varovane vrednote kulturne dediščine. |
|
4.1 Prometna
infrastruktura |
|
16. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Za zmanjševanje razlik v razvoju občine, vzpostavitev
ustreznejšega urbanega omrežja, omogočanje gospodarskega
razvoja, dvig bivalne ravni ter izboljšanje stanja okolja se
zagotovi nova in prenovi obstoječa prometna omrežja in sisteme
(cestne in železniške povezave, prometne terminale, kolesarsko
omrežje in peš poti, javni potniški promet), pri čemer je
najpomembnejše kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja in
lokalnih središč. |
(2) Dotrajano in zastarelo omrežje cestnih povezav v občini se
rekonstruira na celotnem območju, prednostno pa se obnovijo
oziroma na posameznih odsekih zgradijo nove cestne povezave
Črnomlja z Metliko, Novim mestom in Kočevjem ter povezave vseh
drugih naselij v občini s Črnomljem in cestne povezave z
mednarodnim mejnim prehodom Vinica, mejnima prehodoma za obmejni
promet Žuniči in Sodevci, cestno omrežje na območju ob reki
Kolpi in na vinogradniških območjih. |
(3) Novogradnje prometnic se zagotovijo kot dostopi do območij
predvidenih novih kompleksnih gradenj in ureditev. |
(4) Pri načrtovanju novogradenj in rekonstrukcij prometnega
omrežja se upoštevajo podatki o obstoječem in predvidenem
povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP) ter prometnih
obremenitvah v jutranji in popoldanski konici, na predelih
občine, kjer na podlagi PLDP novogradnje in prenove ne bi bile
upravičene, pa tudi podatki o potrebah in možnostih za razvoj
gospodarstva in turizma ter za dvig bivalnega standarda. Z
boljšimi cestnimi povezavami, z izboljšanjem kakovosti,
skrajšanjem časa potovanja ter povečanjem prometne varnosti se
omogočijo višje oblike gospodarske interakcije med regijskimi in
lokalnimi središči. |
|
17. člen |
|
(omrežje državnih cest) |
|
(1) Omrežja državnih cest se prenovijo, na območjih naselij se v
njihovem okviru gradijo obvozne ceste ter ustrezne ureditve za
pešce in kolesarje in avtobusna postajališča. Uredijo se
križišča z navezavami lokalnih cest. |
(2) Dokonča se izgradnja obvozne ceste, ki poveže severni in
severovzhodni del mesta Črnomelj z jugovzhodnim delom. Trasa
obvozne ceste razbremeni središče Črnomlja in poveže regionalni
cesti ter zagotavlja ustrezno dostopnost do gospodarskih con in
navezavo na 3. razvojno os. |
(3) Regionalni cesti v smereh proti Kočevju in Metliki, ki sta
opredeljeni kot cesti nacionalnega pomena, se prenovita.
Zagotovi se rekonstrukcija vseh regionalnih cest ob Kolpi, s
čimer se izboljša dostop do gospodarskih con Stari trg in
Adlešiči, prioritetno nedokončan odsek Sinji Vrh–Stari trg, ter
obnova R3-658 Dobliče–Stari trg ob Kolpi. |
|
18. člen |
|
(lokalno cestno omrežje) |
|
(1) Vzdržujejo, prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne
ceste in javne poti ter ostalo cestno omrežje, izvajajo se
ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno
omrežje za dostop do lokacij z večjim turističnim pomenom
oziroma s turističnim pomenom in za dostop do manjših naselij
oziroma lokacij. |
(2) Za zagotovitev kar najboljših povezav občinskega središča,
pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč, manjših
oskrbnih centrov – zaposlitvenih središč ter drugih naselij v
občini s cesto v okviru 3. razvojne osi bodo potrebne
novogradnje in prenove cestnega omrežja na območju tega
koridorja. |
|
19. člen |
|
(železniško omrežje) |
|
(1) Glede na funkcijo se železniške proge delijo na: HP – hitra
proga, Z1 – glavna železniška proga 1. reda, Z2 – glavna
železniška proga 2. reda, RP – regionalna železniška proga IT –
industrijski tir. Posodobi in razširi se ponudba železniškega
potniškega prometa, da bodo vlaki hitrejši, pogostejši,
zmogljivejši in da bo vozni red usklajen z avtobusnim. |
(2) Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja
železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva
okolja in večje izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječa
železniška povezava nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo
mesto–Metlika–državna meja ter železniški postaji v Črnomlju in
na Otovcu, kjer je industrijski tir. |
(3) Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s
cestnim omrežjem, do njihove izgradnje pa se obstoječa nivojska
križanja primerno zavarujejo. |
(4) Uredi se nova železniška povezava Črnomelj–Vrbovsko
(Republika Hrvaška) kot železnica s turistično-gospodarskim
pomenom in za potrebe morebitnega potniškega prometa. V
koridorju te železnice se uredi tudi kolesarska pot. |
|
20. člen |
|
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih
poti) |
|
(1) Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in
poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe ali
novopredvideno omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in
potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze. |
(2) Na območju občine se urejajo tudi glavne in regionalne
kolesarske steze (poti). |
(3) Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje
večja središča in turistične ureditve po celotnem območju
občine, predvsem pa po območju KP Lahinja in KP Kolpa in po
vinogradniških območjih. Vzpostavi se kolesarska pot v koridorju
trase nove železniške povezave Črnomelj–Vrbovsko. Obstoječe in
nove kolesarske steze, pešpoti in konjeniške poti se povezujejo
in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične
namene. |
|
21. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
V Črnomlju in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število
parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se
zagotavljala z nivojskimi ureditvami, v Črnomlju tudi s
parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih objektov se pogojuje z
ustreznim številom PM za zaposlene, obiskovalce ter stanovalce.
Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih
in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s
potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo PM tudi za
reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih
objektov in v mestnem jedru Črnomlja. V ta namen se v čim večji
meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine.
Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za
parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo ob vstopih v KP
Kolpa in KP Lahinja in v bližini oziroma v sklopu območij za
rekreacijo, oddih in športne aktivnosti, vendar izven naravnih
vrednot in posebnih varstvenih območij. |
|
22. člen |
|
(javni potniški promet) |
|
(1) Železniška postaja v Črnomlju se preuredi v smislu
posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja
ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna
vozila. Prav tako se v Črnomlju uredi avtobusna postaja, za
katero se določi lokacija, na kateri bosta zagotovljeni
funkcionalnost in prometna varnost. |
(2) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se
uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za
avtobuse. |
|
4.2 Okoljska, energetska
in komunikacijska infrastruktura |
|
23. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Na območju celotne občine se vzpostavi nova in
rekonstruirana ter dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja
za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske
opremljenosti in učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske
ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v
občini. |
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske
problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe
Črnomlja in lokalnih središč ter zagotavlja se minimalen
infrastrukturni (komunalni) standard manj razvitih, od razvoja
odmaknjenih območij. |
(4) Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih
zemljiščih, zato načrtovanje, gradnja novih ter dopolnjevanje in
prenova omrežij GJI teče sočasno z načrtovanjem in izvajanjem
graditve oziroma s prostorskim razvojem. Zato se razvija
komunalno in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj
usklajenih smereh: s sanacijo stanja in z infrastrukturnim
opremljanjem novih razvojnih območij v naseljih (s predhodno
zagotovljenima časovno dinamiko in pričakovanimi viri za
pokritje stroškov). Za celotno območje občine se izdela program
opremljanja stavbnih zemljišč. |
(5) S prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo
energije, s smotrno razporeditvijo poselitve se zmanjšujejo
stroški za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI. |
(6) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij
zagotavlja tudi sanacija obstoječih območij naselij, se izvajajo
prioritetno. |
(7) Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave
izvajajo podzemno in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemna
izvedba lahko ogrozila dele območij ohranjena narave. To velja
tudi za območja kulturne dediščine z izjemo arheološke
dediščine. |
(8) Obstoječa območja GJI, ki negativno vplivajo na naravne
vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanira. |
|
24. člen |
|
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) |
|
(1) S pitno vodo se ravna racionalno. |
(2) Vsi vodni viri se ščitijo pred morebitnim onesnaženjem.
Posebna pozornost se nameni vsem vodovarstvenim območjem v
skladu s predpisom o vodovarstvenih območjih telesa
vodonosnikov, kjer se lahko intenzivira dejavnosti samo ob
striktnem upoštevanju parametrov zaščite območja. Zagotovi se
dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih
naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih in večjih
aglomeracijah. Potencialni novi vodni viri se raziščejo in
ustrezno zaščitijo. |
(3) Varovanje vodnih virov in ukrepe za varstvo vodnih virov,
predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih
vodnih virov se usklajuje s sosednjimi občinami in zaradi
obmejne lege tudi z Republiko Hrvaško. |
(4) Vodooskrba se za vse prebivalce v občini zagotavlja preko
magistralnega sistema vodooskrbe, ki povezuje občinska središča,
glavni vodni vir Dobličica in vodni vir Blatnik v občini Semič
in nov vodni vir Brezovica. S projektom Trajnostna oskrba s
pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine so vsi sistemi
povezani v celovit vodovodni sistem, razen lokalnega vodovoda
Sinji Vrh, ki se napaja iz vrtin pri Damlju, ter sistema Stari
trg, ki se napaja iz vrtin pri Dolu v občini Kočevje. V sistem
so vključene nove količine pitne vode iz novih vrtin Blatnik in
Brezovica ter s povečanjem črpanja iz Dobličice. Vodni vir pod
Adlešiči se vzdržuje kot rezervni vodni vir. |
(5) Naselja, ki jih ni možno priključiti na sistem oskrbe z vodo
iz javnega omrežja, se v skladu z zakonodajo lahko oskrbujejo
prek lastnih zajetij, vendar se bodoči prostorski razvoj na teh
območjih omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v
prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentira vse
objekte, ki niso priključeni na javni vodovodni sistem, in
opredeli način oskrbe z vodo. |
(6) Na celotnem območju se obnovi in modernizira obstoječe
vodovodno omrežje, prioritetno na območjih pogostih okvar in
vodnih izgub. Posamezni lokalni sistemi se vključijo v centralni
vodovodni sistem ali pa se zanje zagotovi kvalificiranega
upravljavca. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je možno
v oddaljenih naseljih in območjih razpršene gradnje zagotoviti
vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se tudi take
sisteme vključi v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in
dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično
higienskih pogojev v skladu z veljavno zakonodajo. |
(7) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo
prebivalstva s pitno vodo. Za zadovoljevanje sanitarnih,
tehnoloških in drugih potreb ter za zagotavljanje požarne
varnosti je potrebno čim manj koristiti pitno vodo in uporabiti
druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za
sanitarne potrebe, zalivanje in podobno, se za ta namen meteorne
vode s streh stavb in utrjenih površin zajemajo v zbiralnikih
oziroma v zadrževalnikih padavinske vode. |
(8) Požarna voda se iz javnega vodovodnega omrežja zagotavlja do
stopnje hidravličnih zmožnosti vodovodnega sistema. V primeru
nezadostne oskrbe s požarno vodo iz javnega vodovodnega omrežja
se ta v skladu s predpisi zagotovi iz drugih virov požarne vode. |
(9) Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti
zagotovljena preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji
upravljavca vodovodnega omrežja, skladno s tehnično
izvedljivostjo in ekonomsko upravičenostjo. Kjer se v skladu s
predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe
in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, se
oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih
zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh
območjih se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v
prostoru. |
(10) Zasebni vodovodi na območjih, kjer se v skladu s predpisi
oskrba s pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se predajo
v upravljanje izvajalcu javne službe. |
|
25. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
|
(1) Kanalizacijski sistemi se prioritetno zgradijo na gosteje
poseljenih ranljivih območjih. |
(2) Vsa naselja, ki se nahajajo v operativnem programu za
odvajanje in čiščenje odpadne vode, se opremijo s
kanalizacijskim omrežjem. Prioritetno se s kanalizacijskim
omrežjem rešujejo območja, ki so opredeljena v Operativnem
programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter
območja, ki poleg prebivalcev oskrbujejo tudi družbene in
gospodarske dejavnosti. Skladno s programom opremljanja se
dogradijo in sanirajo vsa obstoječa kanalizacijska omrežja v
občini. |
(3) Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se
predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih
sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi so
evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno je
okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. |
|
26. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Ravnanje z odpadki se usmerja v organizirano ločeno zbiranje
odpadkov in njihov odvoz v regijski center za ravnanje z
odpadki. Na podcentru za ravnanje z odpadki PCRO Vranoviči se
zbirajo ločeni odpadki. Preostanek odpadkov se s stiskanjem
pripravi za prevoz na mehansko biološko obdelavo in odlaganje na
regijsko odlagališče. Dopustna je še ureditev odlagališča
inertnih odpadkov s predelavo gradbenih odpadkov. V vseh
naseljih so postavljeni ekološki otoki za zbiranje osnovnih
ločenih frakcij odpadkov, vzpostavlja se zbiranje ločenih
frakcij odpadkov »od vrat do vrat«. |
(2) Spodbuja se preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov
na izvoru njihovega nastanka (stanovanjskih objektih, kmetijah,
poslovnih in proizvodnih objektih) ter vzpostavlja vse potrebne
ravni ravnanja z odpadki (zbiranje in odvoz odpadkov po naseljih
z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega ločevanja ter
zbiranja odpadkov, predelava in odstranjevanje), tako da pride
na končno točko, t.j. odstranjevanje odpadkov, le minimalna
količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov. Spodbujata
se kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših
količin na njihovem izvoru s hišnimi kompostniki. |
(3) Evidentirajo in sanirajo ali odstranjujejo se nelegalna
odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter
izvedejo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi ter ukrepi za
preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. |
|
27. člen |
|
(oskrba z energijo) |
|
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih
prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak
razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je
energetska zasnova občine, s katero se zagotovi stalna, zadostna
in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo. |
(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi,
ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti
toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov
energije. |
(3) Za vinogradniška in druga območja z razpršeno gradnjo se v
skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne
možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna
energija) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene
sive vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše
investicije in posege v krajino. |
(4) Na območju občine Črnomelj ni predvidenih skladišč za
rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine
je pri Ortneku v občini Ribnica. |
(5) Električna energija: Za zagotavljanje dvostranskega
napajanja Bele krajine se zgradi daljnovod DV 110 kV
Kočevje–Črnomelj, s katerim se zagotovita večja zanesljivost
oskrbe ter možnost rezervnega napajanja. |
(6) Obstoječa RTP Črnomelj se preuredi in razširi. Izvedejo se
samostojni izvodi z 20 kV kablovodi, za pokrivanje področja
Črnomlja in okolice. |
(7) Zemeljski plin: Z izgradnjo prenosnega plinovoda Novo
mesto–Bela krajina se v občini omogoči oskrbo industrije in
široko potrošnjo z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje tako
omogoči napajanje gosto poseljenega dela občine (Črnomelj z
bližnjo okolico) in predstavlja dolgoročni vir za ogrevanje,
pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih,
poslovnih četrtih in gospodarskih conah ter predvsem na mestih
večjega zgoščevanja odjema. |
(8) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna
na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah ter na
za ta namen določenih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da
postavitev objektov in naprav ni v neskladju z določili tega
odloka, z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
(9) Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna v okviru prenove
obstoječih vodosilnih objektov in mlinov. Gradnje vodnih
elektrarn se utemelji na podlagi ocen vplivov na okolje in s
strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv
pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. |
(10) Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme
daljinskega ogrevanja za posamezne dele naselij ali manjša
naselja kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja. |
(11) Večji potencial izkazujejo geotermični energetski viri na
območju Dragatuša, kjer se načrtuje uporaba vira predvsem v
turistične namene. |
(12) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost
posveti predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih
hrbtov – npr. Doblička Gora in pa na prečkanju v območjih, ki so
zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko
pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območja
Kočevskega Roga in Dobličice. |
(13) Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in
prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju
načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju
objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije
merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih so lahko
povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter
naravne kakovosti (Kočevski Rog in vinogradniška območja, širše
območje Dobličice) ter na bivalno okolje (vinogradniška
območja). |
|
28. člen |
|
(komunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in
povezanost s sistemom komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se
prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem
poselitve. Na območju občine se v skladu s Strategijo razvoja
informacijske družbe do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotovi
dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s.. |
(2) Signal brezžičnih komunikacijskih povezav se predvsem
izboljša v prostoru ob reki Kolpi, kjer se zaradi vizualne
izpostavljenosti baznih postaj postavitev načrtuje s strokovnimi
prostorskimi preveritvami njihove vidne izpostavljenosti ter
upošteva sodobne principe umestitve in zakrivanja baznih postaj
v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na posameznih
predelih Kočevskega Roga, Poljanske gore in doline Kolpe ter
drugih vodotokov, pa tudi nekaterih vzpetinah na območju
Velikega Bukovja. |
(3) Za zagotavljanje storitev elektronskega omrežja mobilnih
komunikacij na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje
omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih
postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom
skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti
naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. |
(4) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih
sistemov ter sistemov elektronskega omrežja mobilnih
komunikacij. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s
pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno
kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih
omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja
komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov
oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi
kapacitetami in novimi tehnologijami. |
(5) Na območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s
pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim
omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki. Telekomunikacijska
vozlišča se nahajajo v naseljih Dragatušu, Adlešičih, Vinici in
Starem trgu ob Kolpi. |
(6) Oddajniki RTV so v Črnomlju, Vinici, Starem trgu ob Kolpi in
na Sinjem Vrhu, ki poleg oddajnikov na Trdinovem vrhu in Veliki
Plešivici ustrezno pokrivajo območje občine. |
(7) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v
skladu s potrebami in razvojem poselitve. |
|
5. Usmeritve za razvoj
poselitve ter celovito prenovo |
|
5.1 Notranji razvoj,
prenova in širitev naselij |
|
29. člen |
|
(notranji razvoj in prenova naselij) |
|
(1) Poselitev se prvenstveno usmerja v okvire naselij in
zagotavlja njihov kakovostni notranji razvoj. Glede na razvojne
potrebe, ob upoštevanju omejitev, so možne tudi širitve,
zaokrožitve in zgostitve obstoječe poselitve. Za notranji razvoj
se izkoristijo degradirana in nezadostno izkoriščena stavbna
zemljišča, ki so po urbanističnih in drugih kriterijih primerna
za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v
naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi glede
namembnosti in oblikovne značilnosti. |
(2) Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih,
ki so v celoti ali deloma že komunalno opremljena, se zagotavlja
učinkovitejše komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in
omejevanje razpršene gradnje. Zato se zagotavlja pravočasno
pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. |
(3) V občinskem središču, v pomembnejših lokalnih središčih ter
v lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi
bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo, v
povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ter površine za
prenočišča na turistično zanimivih lokacijah. Graditev objektov
in ureditev za turizem se lahko izvaja le na posebej
opredeljenih lokacijah, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi
in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
(4) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se
zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje
kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja
podjetništva na podeželju razvoj dopolnilnih in dodatnih
dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. |
(5) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in
zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino ter primerne
gostote pozidave na območjih, namenjenih zgoščevanju. Vodni in
obvodni prostor (priobalno zemljišče), gozdove, naravne vrednote
in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v
zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V
bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij
izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin
ter obvodnih prostorov. |
(6) Zagotavlja se ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo
tako naravne sestavine in grajeno javno dobro, zato se jih v čim
večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se
dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse
prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge in uporabnosti
in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja. |
(7) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja,
predvsem s kakovostnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega
prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva
ohranjena identiteta naselja ali dela naselja in okoliške
krajine. |
(8) Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskega mestnega
jedra Črnomlja ter trških in vaških jeder s še ohranjeno
tradicionalno strukturo in arhitekturnimi elementi. |
(9) Naselja na obrobju KP Lahinja in KP Kolpa se urejajo kot
vstopne točke v območji parkov. Razvoj in prenova naselij na
območju parkov se ureja v skladu z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave,
zagotovijo pa se funkcionalne povezave z drugimi naselji in
območji glede na organizacijo vseh dejavnosti v parku. |
(10) Izmed Kočevarskih naselij se spodbuja revitalizacija in
naselitev v Miklarjih, v Bistrici pa se uredijo površine za
prireditve. Kočevarska stavbna dediščina, ki je ostala v
razvalinah, se ohranja v razvalinah in se ustrezno prezentira.
Iz teh območij je prepovedano odvažati kamnit gradbeni material
in posamezne oblikovane kamnite arhitekturne člene. |
|
30. člen |
|
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) |
|
(1) Nova območja za pozidavo se načrtujejo, kjer je zagotovljena
dostopnost, organizirana ureditev GJI, ustrezno varovanje
naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in
nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dopustno. |
(2) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo ter za
storitvene in druge gospodarske dejavnosti se prvenstveno
usmerjajo na območje mesta Črnomelj. Širitve za stanovanjsko
gradnjo in gospodarske dejavnosti se glede na pomen v omrežju
naselij in razvojne težnje naselja usmerjajo tudi na območje
pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč. |
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne
opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja
perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na
podlagi strokovnih prostorskih preveritev ter preveritev s
kmetijskega, okoljskega in kulturnovarstvenega vidika določijo
zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki
bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. |
(4) Pri načrtovanju širitve območij naselij in gradnji objektov
izven območij naselij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na posebnih in
potencialnih posebnih varstvenih območjih, na območjih
ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst. Širitve se ne načrtujejo v varovanih območjih narave. |
(5) Preprečuje se stihijska gradnja stanovanjskih hiš, zidanic
in počitniških hiš izven stavbnih zemljišč. Na vinogradniških
območjih se omogoča gradnja zidanic kot gospodarskih objektov,
kot delno bivalnih objektov ali za turistične namene v smislu
ponudbe in trženja pridelkov ter zagotavljanja nočitvenih
turističnih kapacitet. |
|
31. člen |
|
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
|
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega
mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in
razdalje nujnih voženj. Dopustne dejavnosti se razporejajo tako,
da so medsebojno združljive. |
(2) Zagotovijo se ustrezne razvojne površine za gospodarske in
storitvene dejavnosti, izboljšata se njihova prometna dostopnost
in infrastrukturna oprema in se hkrati uvedejo ukrepi za
zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se
proizvodna območja načrtujejo predvsem na ožjem in širšem
obrobju mesta Črnomelj (predvsem Kanižarica) oziroma v njegovem
širšem vplivnem območju, v navezavi na dobro prometno dostopnost
(ceste, železnica). |
(3) V območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar
s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. Okoljsko in
bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne
dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo v območja
centralnih dejavnosti. Na območja površin za industrijo se ne
smejo umeščati stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna
kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi
in premoženja. |
(4) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v
Črnomelj, pomembnejša lokalna središča, lokalna središča in
manjše oskrbne centre / zaposlitvena središča, kjer se jim
zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim
večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in
pešpotmi. |
(5) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na
območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče
in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti.
Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko
prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti. Na območju
Črnomlja se zagotavljajo stanovanjske površine za različne
oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše in
prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa predvsem
avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na
domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike
stanovanjske gradnje spadajo tudi dijaški domovi in domovi za
starejše občane, kar se zagotavlja v Črnomlju, domovi za
starejše pa lahko tudi v drugih večjih naseljih, ki imajo
urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do
zdravstvene oskrbe. |
(6) V podeželskih naseljih se dopustijo predvsem dejavnosti,
povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi ter z
bivanjem, po strokovni prostorski preveritvi pa tudi dejavnosti,
ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo
prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko
naselja ter za katere je možno urediti dostop in racionalno
infrastrukturno opremo. Spodbuja se razvoj centralnih dejavnosti
(gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.)
predvsem v jedrih naselij ter družbenih dejavnosti (vrtci,
domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade,
izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na
celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji in druge oblike
nočitvenih kapacitet kot objekti ali deli objektov za razvoj
turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne
onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v
bivalnem okolju. |
(7) Na vinogradniških območjih z značilno pozidavo ter
razglednimi legami se spodbujata urejanje vinskih cest in
turistične dejavnosti. |
|
5.2 Razpršena gradnja in
razpršena poselitev ter ureditve zunaj naselij |
|
32. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj
naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in
okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in
površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno
gradnjo. |
|
33. člen |
|
(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev
zunaj naselij) |
|
(1) Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec
oblikovala razpršena poselitev v obliki zaokroženih
vinogradniških območij ter območij zaselkov in posamičnih kmetij
ter drugih objektov. |
(2) Območja razpršene poselitve so značilna za pretežno
vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi
kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami
(območja Dobličke gore, Tanče Gore, Rodin, Naklega, Rožič vrha,
Ručetne vasi, Stražnjega vrha in Plešivice idr.) in za druga
zaokrožena območja razpršene poselitve s skupinami objektov
oziroma domačij (predvsem pri Tribučah, med Dolenjci in Bednjem,
med Žuniči in Preloko, pri Ziljah, pri Drenovcu), ki se
ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo; prikazana so v strateškem
delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V. |
(3) Poleg teh zaokroženih območij razpršene poselitve se na
območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo,
prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije, ki
glede na merilo in podrobnost prikazov v grafičnih prikazih
strateškega dela OPN niso posebej prikazani. |
(4) Zunaj naselij se predvsem na gozdnih območjih Kočevskega
Roga in v Obkolpju ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in
zaokrožajo prostorske ureditve, kot so: |
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve,
gradovi, kapelice, znamenja ipd.); |
– turistične, rekreacijske in športne ureditve in objekti; |
– gostinski objekti izven strnjenih naselij; |
– žage, mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru; |
– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi; |
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (seniki, kozolci,
čebelnjaki, lovske preže ipd.). |
|
34. člen |
|
(razvoj razpršene poselitve) |
|
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot
avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo,
oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.
Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo
namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske
značilnosti območja razpršene poselitve. |
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva vzorec obstoječe
razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranja in
razvija kulturno krajino. |
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in
gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije
zunaj naselij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja
energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti
državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se
ohranja skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno
strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo
kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo
prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno
manj izpostavljene površine. |
(4) Gradnja objektov zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti
naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo
rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje
mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske
raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov
na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. |
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene
poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe
stanovanjske pozidave. |
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi
umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije
ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju,
da gre za kompleksno urejanje prostora. |
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo
nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev
vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih
strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj
urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč
in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu
pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne
sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je
tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za
kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in
funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno
kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč,
možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo. |
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki
niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti
locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti
(rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki,
prostori za kopanje ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico
in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice,
logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture,
žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali
oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik,
razstave na prostem – forma viva, skansen ipd.). |
(9) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem
pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave
na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se
preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih,
okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v
prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu
njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega
arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. |
|
35. člen |
|
(vinogradniška območja) |
|
(1) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se
je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko
gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo
sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi
objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki. |
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje
pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi,
določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov,
določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve. |
(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih
dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki
primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu
bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju
najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča.
Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V
objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi
turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za
vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe
objekta. |
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti
kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali
zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo
komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se
to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot
sprejemljivo. |
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v
vinogradniških območjih in so namenjeni obdelavi vinogradov in
sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu
OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je
potrebna za dopustitev gradnje teh objektov. |
|
5.3 Urbanistično
oblikovanje naselij |
|
36. člen |
|
(oblikovna podoba naselij) |
|
(1) Zagotavlja se skladna oblikovna podoba in prepoznavnost
naselij. Pri novogradnjah in prenovah se zagotavlja varovanje
kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja.
Prenavljajo in sanirajo se razvrednotena območja in ohranja
kakovostna obstoječa arhitekturna in krajinska prepoznavnost ter
po potrebi ustvarja nova. Pri tem se zagotavlja kontinuiteta
tradicionalne arhitekture in krajinskih prvin, vse v sožitju z
načeli kakovostnega bivalnega okolja in drugimi kakovostmi
prostora: ustrezna gostota zazidave, urejanje odprtih, predvsem
javnih površin, kakovostno oblikovanje ter racionalna raba
prostora in ureditve za racionalno rabo energije. |
(2) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in
obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe
zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako,
da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
|
6 Koncept prostorskega
razvoja Črnomlja |
|
37. člen |
|
(splošne določbe za koncept razvoja mesta Črnomelj) |
|
(1) Območje UN Črnomelj vključuje naselja, ki v prostorsko
razvojnem smislu pripadajo k Črnomlju: Svibnik, Vojna vas ter
del Kanižarice in Blatnika. |
(2) Mestno jedro se krepi in s primernimi dejavnostmi oživlja,
tako da se tu koncentrirajo mestotvorne in druge primerne
dejavnosti, vključno z bivanjem. |
(3) Širitve gospodarskih con se načrtujejo na območju
komunalno-industrijske cone ob Belokranjski cesti, kjer so
predvidene mešane dejavnosti, na območju zahodno od Danfossa ob
zahodni obvoznici, kjer se predvidi površina za proizvodnjo in
ob lokalni cesti proti Vražjemu kamnu (Esol). |
(4) Nove površine za družbene dejavnosti v kombinaciji s
športnimi površinami se načrtujejo pri osnovni šoli Loka
(širitev športnih objektov in površin) in na Majerju. |
(5) Poleg urejanja novih razvojnih območij so pomembni
prostorsko ureditveni ukrepi na obstoječi mestni pozidani
strukturi in odprtem prostoru; načrtovana je postopna prenova
osrednjega mestnega prostora (zgodovinsko mestno jedro), hkrati
se osrednji mestni osi (Ulica 21. oktobra ter Belokranjska in
Kolodvorska cesta) urejata kot prepoznavni ulici z drevoredi,
trgi oziroma razširitvami javnega prostora in z obstoječimi
novimi javnimi programi. |
(6) Za prestrukturiranje sta prednostno namenjeni območji ob
železnici na severu za stanovanjske namene in na območju Majer
za oskrbne, poslovno-storitvene in družbene dejavnosti ter
stanovanjske gradnje. Vzdolž celotnega poteka železnice čez
severni rob mesta se uredijo objekti z mešano dejavnostjo,
mestna severna povezovalna cesta in nova stanovanjska pozidava
(severno od proge). |
(7) Javne zelene površine v mestu se povezujejo v sistem z
ekološko, socialno in morfološko funkcijo. Na vodotoka Dobličica
in Lahinja se navezujejo posamezni zeleni prostori, ki so lahko
odprti javni prostori z različnimi programi in ureditvami ali pa
samo zeleni pasovi – cezure med sklopi pozidave. Zeleni prostori
se povezujejo med sabo s pešpotmi in kolesarskimi potmi, ki
omogočajo tudi prehode prek obeh vodotokov. Od stadiona na Loki
se po območju kolovoznih poti med kmetijskimi zemljišči uredi
trim steza. |
(8) Na Ločkem okljuku se uredi arheološki park, s funkcijo
mestnega parka, ki se preko sistema pešpoti poveže z bližnjim
mestnim jedrom, stanovanjskimi soseskami in zaledjem zelenega
sistema. Predvideni sta širitvi pokopališča v Vojni vasi ter
parka Griček v severnem delu mesta, ki se povežeta v sistem
pešpoti. |
(9) Vse ureditve se navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer
se nahajajo tako območja za rekreacijo kot tudi pridelovalne in
gozdne površine. Posebno pozornost se namenja ohranjanju območij
z večjo stopnjo naravne ohranjenosti oziroma ekološkega pomena
brez opredeljene druge namembnosti. |
(10) Prometna infrastruktura: predvideva se dokončanje izgradnje
obvoznic naselja Črnomelj. Cestno omrežje se dopolni z
dograditvijo nekaterih novih cestnih povezav oziroma
rekonstrukcijo obstoječih cestnih povezav. Obstoječa daljinska
železniška povezava nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo
mesto–Metlika se posodobi. Na območju UN Črnomelj se uredijo
tudi kolesarske povezave državnega in lokalnega pomena ter
uredijo površine za pešce. |
(11) Zaradi predvidenih širitev pozidave se dogradi omrežje GJI
ter zagotovi vsaj minimalna komunalna oskrba. Zaradi predvidenih
širitev se poveča kapaciteta obstoječe čistilne naprave
Črnomelj. Z izgradnjo 110 kV daljnovoda Kočevje–Črnomelj se
zagotovi zanesljivejša oskrba z električno energijo. Predvideni
prenosni plinovod, ki se na območju UN Črnomelj zaključi s
predvideno MRP Črnomelj, bo zagotavljal dolgoročno oskrbo
gospodinjstev in industrije z zemeljskim plinom. |
|
7 Usmeritve za razvoj v
krajini |
|
38. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja tako, da se: |
– ohranjajo naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke
prepoznavnosti občine, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko
naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in
prostočasnih dejavnosti, |
– izkoriščajo in vzdržujejo potenciali za sedanje in prihodnje
dejavnosti v krajini, |
– ohranjajo naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti
naravnih procesov, |
– ohranjajo prepoznavnost kulturnih kakovosti na vseh ravneh, |
– zagotavlja varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. |
(2) Zagotavlja se ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in
območij nacionalne in lokalne prepoznavnosti ter posameznih
prvin prepoznavnosti – pobočij Kočevskega Roga, doline Kolpe s
strugo reke in pritokov, skalnimi stenami in obvodnimi ravnicami
ter strnjenimi vasmi. Pri prostorskem razvoju se varujejo
naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod
skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne
terase, delane vrtače) ter zgradbo in simbolne pomene kulturnih
krajin (skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora) in
značilno zgradbo ohranjenih tradicionalnih delov vinogradniških
krajin (Rodine, Doblička gora in Tanča gora). |
(3) Ohranjajo se naravne kakovosti prostora kot pomembna
primerjalna prednost posameznih delov občine in zagotavlja
ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane
dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem, rekreacijo in druge
prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih
kakovosti krajine v regiji (Kočevski Rog, območje reke Kolpe) se
zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih
vrednot, z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. |
(4) Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se
zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja ob upoštevanju
prostorskih možnosti in omejitev. Na območjih, pomembnih za
prepoznavnost in na območjih naravnih kakovosti se omejuje
gradnjo velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve,
na območjih zaraščanja kulturne krajine pa spodbuja predvsem
kmetijsko rabo prostora. |
(5) Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje
krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov
ogroženih vrst. |
|
7.1 Razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire |
|
39. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim
potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in
spodbuja se kmetijska raba zemljišč, s katero se ohranja
kakovostne kulturne krajine. |
(2) Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede
na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova
kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska
zemljišča, ki se dodatno členijo na območja z omejitvami zaradi
ohranjanja narave, kulturne dediščine ali škodljivega delovanja
voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode. |
(3) Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja
prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno
zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni
pridelavi (ekološki in integrirani pridelavi) in ponovno
uvajanje starih alternativnih poljščin. Kmetijske in dopolnilne
ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati
večjih negativnih vplivov na okolje. |
(4) Kmetijska pridelava se spodbuja na območjih, kjer je okolje
neonesnaženo, na legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi
razmerami in z ugodno osončenostjo ter dobro dostopnostjo, pa
tudi na legah z ugodnimi razmerami za čebelarstvo in druge
oblike kmetijske pridelave. |
(5) Intenzivna kmetijska pridelava (predvsem poljedelstvo in
zelenjadarstvo) se omeji predvsem na območja ravnin, na
Dragatuško polje, območje Gribelj, Cerkvišč in Lokev, pridelava
grozdja in vinogradništvo pa na vinogradniška območja. |
(6) Intenzivna kmetijska pridelava se odvija z vključevanjem
alternativnih oblik kmetovanja, s katerimi se izrabljajo naravne
danosti in primerjalne prednosti posameznih delov občine. |
(7) Ob ohranjanju površin za nadaljnji razvoj živinoreje se v
občini spodbuja tudi razvoj drugih panog, predvsem poljedelstva
na najboljših kmetijskih zemljiščih in sadjarstva ter
vinogradništva na za to primernih območjih, ki zaradi svojih leg
pomenijo dolgoročni potencial tudi za intenzivnejše oblike
pridelave grozdja in sadja. |
(8) Obstoječe ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je
možna na podlagi vsakokratnega presojanja sprejemljivosti z
vidika ohranjanja ugodnih razmer v vodotokih in z vidika drugih
vplivov na okolje. |
(9) Na preostalih predelih občine se uveljavljajo različne
ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom,
lahko pa tudi intenzivnejše oblike, ki bi se glede na
povpraševanje na trgu lahko razvile kot alternativne oblike
kmetijske pridelave. Spodbuja se sadjarstvo s prenovo travniških
sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja genskega sklada starih
sort, turizem na kmetiji in druge dopolnilne dejavnosti na
kmetiji ter različne dejavnosti v povezavi kmetijstva s
turizmom, gozdarstvom in varstvom in ohranjanjem dediščine. |
(10) Na območjih opuščenih naselij se vzdržujejo obstoječi
travniški sadovnjaki in drugo sadno drevje ter travinje. Na
preostalih območjih, zlasti na tistih, na katerih je velik delež
naravnih vrednot in kulturne dediščine, se spodbuja povečanje
deleža ekološkega ter integriranega kmetovanja. |
(11) V kmetijskem prostoru, kjer se izkaže interes, je na
kmetijskih zemljiščih dopustno izvajanje vseh vrst agrarnih
operacij ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne
dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev. |
(12) Agrarne operacije na drugih območjih: zaradi neugodne
parcelne strukture zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa
tudi na vinogradniških območjih se bodo hkrati z melioracijami
kmetijskih zemljišč izvajale komasacije in druge agrarne
operacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske
strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in
logike krajinskih vzorcev. |
(13) Agrarne operacije se lahko izvajajo na celotnem kmetijskem
prostoru občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave,
kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev. |
(14) Za potrebe namakanja kmetijskih površin v večjem obsegu,
kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma
zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki ali ustrezni
namakalni sistemi na območjih, za katera se po izračunu vodne
bilance ugotovijo možnosti za rabo vode v kmetijske namene.
Zadrževalnike in novo oblikovane obvodne prostore se uredi
sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s
ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega
prostora, npr. rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno. |
(15) Na kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se za
potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za
padavinsko vodo. |
(16) Za potrebe združevanja vinogradniških, pa tudi drugih
površin, predvsem pašnikov, se izvedejo arondacije in medsebojna
menjava kmetijskih zemljišč, pri čemer se s potmi in živicami
zagotovi prostorska členjenost posameznih parcel. |
(17) Izvajanje kmetijskih dejavnosti v neposredni bližini
Dobličice, Lahinje, Kolpe se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(18) V conah kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov se z
redno ekstenzivno rabo ohranja sedanji obseg travniških površin.
Ustrezna raba se zagotovi skozi kmetijsko okoljske ukrepe.
Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo s čim manjšim vnosom
mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. |
(19) Na območjih z ohranjeno kmetijsko kulturno krajino,
opuščanjem kmetijstva in depopulacijo (obrobje Kočevskega Roga,
obkolpski prostor) se spodbuja uvajanje alternativnih oblik
kmetovanja po načelu večnamenskosti kmetijstva in uvajanja
dopolnilnih dejavnosti zlasti v povezavi s turizmom in
različnimi lokalnimi gospodarskimi panogami (območje KP Kolpa in
KP Lahinja, vinogradniška območja). Spodbujanje kmetijske
dejavnosti je usmerjeno na druga kmetijska zemljišča, predvsem
pa na predele (izjemne in dediščinske krajine) in prvine (npr.
obdelovalne terase, delane vrtače, steljniki, parcelna
struktura, kozolci, vinogradi idr.), ki so pomembni za
ohranjanje prepoznavnosti Bele krajine. |
(20) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je
postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma
zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na
obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene,
tako da objekti niso moteči v pogledih na krajine ter na objekte
in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih
kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo
krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno. |
(21) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki
ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v
sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi
ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima
izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi
postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z
drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za
posamezne PNR. |
(22) Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve
(ukrepe) in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo. |
(23) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov
(novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine upoštevajo
dimenzije in razmerja med dolžino, širino in višino obstoječih
objektov. Izjemoma se dopusti postavitev večjih gospodarskih
objektov, vendar ob upoštevanju kakovostne tipologije gradnje v
naselju in po predhodni strokovni prostorski preveritvi glede na
vidno izpostavljenost in umeščenost v prostor, glede na bližino
dediščinskih objektov in območij in ob preveritvi vplivov na
naravno in bivalno okolje. Ob upoštevanju zgornjih pogojev se
dopusti tudi postavitev večjih sklopov velikih gospodarskih
objektov, npr. farm, ki pa se preverijo tudi z vidika vplivov na
okolje. |
|
40. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi –
proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju
vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja
z gozdovi. |
(2) Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih
gozdov ter v gozdnih rezervatih (gozdovi s posebnim namenom) se
izvaja v skladu z določili predpisov o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom. |
(3) Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi v gozdovih s posebnim
namenom, kjer so ukrepi dopustni, se izvaja v skladu z določili
predpisov KP Kolpa in KP Lahinja. |
(4) Na območjih, na katerih prevladuje gozd (obrobje Kočevskega
Roga) se ohranjajo veliki kompleksi gozda, kakršnikoli posegi v
ta prostor so nezaželeni. Na preostalih območjih z gozdom
(Veliko Bukovje) se ohranjajo sklenjeni kompleksi gozda, zlasti
v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti
za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd
prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo
gozdni otoki in gozdni koridorji. |
(5) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr.
gozdne prometnice) zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih
območjih, zavarovanih območjih in posebnih varstvenih območjih. |
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna
varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na legah, ki so
zaradi strmine podvržene eroziji. |
(7) Na območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo
gozdovi, so smotrne krčitve gozdov z namenom zaokrožanja
kmetijskih posesti. |
(8) Obstoječi gozdarski objekti (koče, logarnice ipd.) se
ohranjajo in obnavljajo v obstoječih okvirih. |
(9) Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s
poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do
gozdnih zemljišč. |
(10) Zgradijo se cestne povezave oziroma odprejo predeli:
Miklarji–Mrzle drage, cesta na Ovčjak, Lokve–Vražji kamen,
Tančegorski ovinek–Razvaje, Štirnice–Vrh gora, Črneč
laz–Preleške drage, Gorica–Lazi, Sinji Vrh–Sebetih, Rokan–Lipje,
Svibovec–Marinjak–Viniški Lager, Vidnjeviči–Goljak,
Adlešiči–Zilje in Preloka–Bojanci. Dinamika in prioritete
izgradnje teh cestnih povezav se oblikujejo glede na potrebe
oziroma na interes lastnikov in finančne zmožnosti. |
(11) Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z
detajlnimi sečno spravilnimi načrti. Načrtovanje temelji na
optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena. Na erodibilnih
terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. |
(12) V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že
obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi
prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo
ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov.
Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov,
obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih
cestah z zapiranjem posameznih odsekov. |
(13) Gradnja in vzdrževanje prometnic sta v skladu z načeli
varovanja narave in kakovosti prostora, pri določanju trase se
upošteva ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje
gozdnih cest v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno
glede na prometno obremenitev. |
(14) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in
gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje
vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu
opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj
moteč. |
(15) Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna
številčnost divjadi, zagotavlja se redna košnja košenic in
gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad. |
|
41. člen |
|
(turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti) |
|
(1) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne
dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski
razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične
prepoznavnosti občine. |
(2) Razvoj turizma se usmerja predvsem na lokacije z večjim
turističnim pomenom: staro mestno jedro Črnomlja, Vinica, Stari
trg ob Kolpi ter Veliki Nerajec, Pusti Gradec in Belčji Vrh
(vstopne točke v KP Lahinja) ter Adlešiči, Žuniči (informacijski
center KP Kolpa), Dragatuš, Griblje, Lokve, Belčji Vrh,
Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Srednji Radenci, Gorenji
Radenci, Kot ob Kolpi, Sinji Vrh z okolico (apartmaji, razpršeni
hotel na območju opuščenih zidanic), Mala Lahinja, Pobrežje,
Prelesje, Rodine, Rožanec, Srednji Radenci, Tušev Dol, Veliki
Nerajec (informacijski center KP Lahinja) in druga naselja, ki
se izkažejo kot potenciali za razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje
obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi
in nove oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi
danostmi. |
(3) Glede na to se oblikujejo: |
– območja prednostnega razvoja turističnih, rekreacijskih in
prostočasnih dejavnosti (staro mestno jedro Črnomlja z okolico,
Jelševnik in Vražji kamen, obkolpska naselja in suha dolina pod
Sinjim Vrhom v KP Kolpa in KP Lahinja z naselji v zavarovanih
območjih in ob njih ter na vinogradniških območjih in na
njihovih robovih, območje term, wellness centra in golf igrišča
pri Dragatušu in Vražjem kamnu ter obronki Kočevskega Roga z
gozdnimi in vinogradniškimi površinami), |
– območja spodbujanja usmerjenega razvoja turističnih,
rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti (območja kulturne
dediščine ter tradicionalne kulturne krajine: Gorenji Radenci,
Srednji Radenci, Sodevci, Damelj, Marindolski steljniki in
preostali prostor občine), |
(4) Razvoj turizma se usmerja tudi na lokacije s turističnim
pomenom. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje
obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi
in nove oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi
danostmi. |
(5) Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in
prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med
katerimi so najpomembnejši Kolpa s pritoki in naravno ohranjena,
predvsem gozdna območja ter geotermični viri. Na teh območjih se
medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob
izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture
v prostoru. |
(6) Pri načrtovanju se zagotavlja varstvo naravnih vrednot,
ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij. Na
območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le
na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura
oziroma tam, kjer to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
(7) Poleg cestnih prometnic se zagotavlja urejanje kolesarskih,
konjeniških, pešpoti ter drugih tematskih poti skupaj s potrebno
opremo le teh. V dogovoru z Republiko Hrvaško se zagotovijo
prehodi prek Kolpe in navezave na turistične točke v Republiki
Hrvaški. |
(8) Območje intenzivnejšega razvoja: Turistična ponudba in
ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo lokalno
koncentrirano, v okoljsko manj obremenjujočih oblikah, ob
upoštevanju omejitev na področju varstva kulturne dediščine,
narave in vodnih virov. Prednostno se razvijajo: obvodne
športne, rekreacijske in druge prostočasne dejavnosti,
izletniški, doživljajski in naravoslovni turizem, turizem,
povezan z geotermičnimi viri in kulturno-zgodovinski turizem. |
(9) V prostoru ob reki Kolpi se razvijajo predvsem izletniški in
stacionarni turizem ter turistična ponudba, povezana z obvodnimi
prostočasnimi dejavnostmi in vodnimi športi, rekreacijo ipd.,
predvsem na lokacijah: Prelesje, Kot ob Kolpi, Sodevci, Gorenji
Radenci, Srednji Radenci in Dolenji Radenci, Breg pri Sinjem
Vrhu, suha dolina pod Sinjim Vrhom, Kot pri Damlju, Damelj,
Učakovci, Vinica, Zilje, Preloka, Žuniči, Marindol, Gorenjci,
Adlešiči, Pobrežje, Dolenjci, Fučkovci, Dragoši in Griblje. |
(10) Po pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in
okolja se navedene lokacije opredeli ali za prostore za kopanje
z vso ustrezno komunalno in drugo opremo ali za ureditve, ki
omogočajo kopanje v naravnem okolju ali drugo. |
(11) Ohranjajo se obstoječi prostori za šotorišča, če niso na
poplavnem območju. Dejavnost se opravlja v poletni sezoni brez
stalnih ureditev oziroma grajenih objektov, razen tam, kjer so
stalne ureditve dopustne. |
(12) Dostopi v reko Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le
na za to določenih lokacijah ob ohranjanju morfoloških
značilnosti vodotoka, v zavarovanem odseku pa ob upoštevanju
varstvenih režimov predpisa o KP Kolpa. |
(13) Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi,
Lahinji in Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO
spusti in druge množične športne in rekreativne dejavnosti) je
dopustno izvajati tako, da ni ogroženo drstenje zavarovanih in
ogroženih ribjih vrst ter po predhodni pridobitvi soglasij s
področja ohranjanja narave in okolja. |
(14) V Črnomlju se predvidita ureditev prostorov za kopanje v
naravnem okolju ob Dobličici in Lahinji in ureditev športnih
igrišč ter sprehajalnih poti. |
(15) Tematske poti ob Kolpi in druge nove tematske poti ostanejo
namenjene pohodništvu izjemoma kolesarjenju in konjeništvu, če
to ni v nasprotju z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Označitev varovanih območij, ki jih
vključujejo tematske poti se izvaja v skladu s predpisi, ki
določajo označevanje v zavarovanih območij. |
(16) Kulturno-zgodovinski, doživljajski, naravoslovni turizem se
usmerja v Črnomelj in druga naselja s pomembnimi objekti
kulturne dediščine ter na druge turistične točke in območja,
povezana s prezentacijo kulturne dediščine, kot so gradovi in
spominska obeležja, in z ogledom naravnih vrednot in kakovosti v
KP Lahinja in Kolpa ter naravnih posebnosti (vrtače, jame,
brezna). Obstoječe in nove tematske turistične poti, kolesarske
poti, izletniške in pohodniške poti ter vinske ceste se
vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, urejajo pa
se tudi nove kolesarske, konjeniške, učne, romarske in druge
tematske poti. |
(17) Turizem, povezan z geotermičnimi viri, se razvija na
potencialnih novih območjih z možnostjo izrabe geotermične
energije in morebitnih zdravilnih učinkovin, predvsem na
prostoru med Dragatušem in Brdarci. Izrabo geotermičnih virov se
povezuje z drugimi turističnimi potenciali in z možnostmi za
razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih virov. |
(18) Naselja na obrobju krajinskih parkov se v funkcionalnem in
oblikovnem smislu urejajo kot vstopne točke v območje parkov, v
ta namen se v teh naseljih omogoči razvoj dejavnosti v okviru
turistične ponudbe. Na območjih obeh parkov se v okviru naselij
uredijo informacijska središča, prednostno v prenovljenih
obstoječih objektih. |
(19) V Črnomlju in večjih lokalnih središčih se zagotavljajo
nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali
apartmajske gradnje, ki pa je kakovostno oblikovana in umeščena
v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti
posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine
prepoznavnosti občine. |
(20) V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti
zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem
sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in
apartmajev). |
(21) Prostori za kampiranje se urejajo predvsem ob Kolpi:
Vinica, Prelesje in na drugih lokacijah po predhodnih
preveritvah z vidika varstva narave in kulturne dediščine. V
bližini Črnomlja oziroma priključkov na cesto v okviru 3.
razvojne osi se po predhodnih strokovnih prostorskih preveritvah
zagotovijo lokacije za avtokampe z vso ustrezno infrastrukturno
opremo (npr. v okviru območja TRIS Kanižarica), vključno z
ureditvami za spravilo kamp prikolic. |
(22) Območje spodbujanja razvoja turistične in rekreativne
dejavnosti: Turistična ponudba in ureditve za prostočasne
dejavnosti se razvijajo v manjšem obsegu, lokalno koncentrirano,
nemnožično in v okoljsko manj obremenjujočih oblikah. Prednostno
se razvijajo turizem na kmetiji, izletniški in doživljajski
turizem. |
(23) Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne
krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko
prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja razvoj turizma
in prostočasnih dejavnosti v povezavi s kmetijstvom, tudi
vinogradniški turizem. |
(24) Na izpostavljenih in pomembnih kraških območjih se pri
načrtovanju turizma ob naravnih posebnostih upošteva
občutljivost teh območij, zato se dejavnosti uskladi z
varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. |
(25) Spodbuja se specializirana in raznolika lokalna ponudba,
vendar v merilu in obsegu, ki ne razvrednoti kakovosti prostora. |
(26) V pomembnejših lokalnih središčih, lokalnih središčih in
podeželskih naseljih ter zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji
se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij in urejanje novih
objektov za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih
dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. |
(27) Nove prenočitvene kapacitete se prednostno urejajo v že
obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kakovostno
prenovo ali novogradnjo na mestu obstoječih objektov. |
(28) Pri zagotavljanju drugih turističnih kapacitet se
prednostno preurejajo in posodabljajo obstoječi objekti, pri
čemer se ohranja temeljne značilnosti kakovostne lokalne
arhitekture. |
(29) Počitniške hiše se gradijo kot prenova notranjih rezerv
naselij in ne kot nove širitve na nepozidanih površinah na
območjih ohranjanja narave ter v skladu z in varstvenimi
usmeritvami zavarovanih območij (predpisi o KP Kolpa in KP
Lahinja). |
(30) Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij,
v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične
ponudbe. |
(31) Na območju Kočevskega Roga se uveljavlja lovni turizem. |
(32) Na območju KP Kolpa in KP Lahinja se upoštevajo usmeritve
za ohranjanje narave: |
– V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene,
nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v
naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko
infrastrukturo zagotavlja na območjih naselij in na območju
predvidenih za rekreacijo v skladu z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
– Z načrtovanjem in vzpodbujanjem trajnostnih oblik turizma in
rekreacije v neposredni bližini reke Kolpe se razbremenjuje
pritisk na ožji priobalni pas in se ga varuje ter ureja v skladu
z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. Ob vodotoku se turistične in
prostočasne dejavnosti kvalitativno programsko prestrukturira,
prostorsko uravnoteži in definira z Upravljavskim načrtom za KP
Kolpa. |
– Zaradi preprečevanja poškodb habitatnega tipa HT 3260 in
vplivov na ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst ter na njihovo
ugodno ohranitveno stanje, se ob načrtovanih rekreativnih
dejavnosti, v sklopu upravljavskega načrta KP Kolpa in KP
Lahinja pripravijo izhodišča za usklajevanje rekreacije in
varstva narave, kot to določa Operativni program upravljanja z
območji Natura 2000 (v nadaljevanju OPAN). |
– Rekreacijske površine za dejavnosti, za katere so pogoj tudi
parkirišče, ureditev sanitarij (začasnih ali stalnih) ter drugih
infrastrukturnih objektov, ki hkrati terjajo neoviran dostop, pa
predlagane lokacije te možnosti nimajo, se ne načrtujejo, če
tako predpisuje tudi predpisi o KP Kolpa in drugi predpisi
oziroma če se za te ureditve ne pridobijo soglasja s področja
ohranjanja narave in okolja. |
– Na rekreacijskih površinah ob Kolpi in Lahinji, ki potrebujejo
tudi parkirne površine, se le-ta umestijo izven naravnega
spomenika, izven I. varstvenega območja (VO) KP Kolpa in skladno
z varstvenim režimom (VR) predpisa o KP Kolpa, izvedejo se v
travni izvedbi in le kot začasne narave. V KP Lahinja se za ta
namen predvidi parkirišče znotraj naselij Pusti Gradec, Veliki
Nerajec in Belčji Vrh. |
– Začasne turistične objekte, namenjene sezonski turistični
ponudbi ali prireditvam, se izjemoma načrtujejo in urejajo na
robnem območju površin za turizem (BT površine), na
infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih ter na
lokacijah, ki imajo neoviran ali že urejen javni dostop za
motorna vozila in drugo potrebno infrastrukturo. |
(33) Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s
turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listu št. III., lokacije turističnih
in prostočasnih dejavnosti pa so prikazane v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listu št. VI. |
|
42. člen |
|
(izkoriščanje mineralnih surovin) |
|
(1) Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja organizirano s
ciljem, da se zagotovi uravnotežena oskrba z mineralnimi
surovinami v občini ter ob tem upoštevajo okoljski in
naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora. |
(2) Območji izkoriščanja dolomita in apnenca sta Suhor pri
Vinici in Hrast pri Vinici (I in II). |
(3) Ohranjajo se perspektivna in potencialno zanimiva
nahajališča tehničnega kamna na lokacijah Izgornik, Poljanska
gora – Gaj (oboje apnenec) in Gorica 1 (dolomit). Na teh
lokacijah se ohrani dostopnost do virov mineralnih surovin. |
(4) Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Sanacije
opuščenih kopov na območjih v bližini poselitve ali večjih
prometnic se načrtuje z uvedbo ustreznih nadomestnih rab, ki ne
smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na naravno
ohranjenih območjih se sanacije zagotavljajo predvsem s
prepuščanjem naravni sukcesiji. |
(5) V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s
transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na
okolje, predvsem na okoliško poselitev ter objekte in območja
kulturne dediščine in naravnih vrednot. |
|
43. člen |
|
(upravljanje z vodami) |
|
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na
območju vodnih zemljišč se upošteva: |
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na
vodo, umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno
prisotna, ter v ustreznem odmiku tako, da se na priobalnem
zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; |
– da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim,
oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; |
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja
njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan
javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali
vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in
izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne
poslabšujeta vodni režimi in stanje voda; |
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem
zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost
in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča
splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to
onemogočeno zaradi objektov, ki jih določajo zakonski predpisi o
vodah. |
(3) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati
objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob
vodnem javnem dobru. |
(4) Upravljanje voda: v prostorskem razvoju se upošteva naravne
procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter
človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju tako, da se
na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih
ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(5) Redno vzdrževanje vodotokov je še naprej usmerjeno k
vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev
obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi
objekti, ki se redno obnavljajo. |
(6) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna
morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni
pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni
habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju
vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. |
(7) Na Kolpi se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za
zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Glede na to se
vzpostavi tudi ustrezne režime rabe in vzdrževanja obvodnega
prostora Kolpe ter pritokov, prav tako se vzdržuje vse vodne
objekte na teh vodotokih. |
(8) Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na
katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je
zato tudi ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma
začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, ostanek
pretoka oziroma akumulacija vode zagotavlja primerne pogoje za
ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba
zajezitve zagotavlja in ohranja obseg, celovitost in povezanost
habitatov vrst vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost
biotopa pred zajezitvijo in po njej. |
(9) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Prostorske ureditve
na področju vodne infrastrukture, s katerimi se zagotavlja
varstvo pred škodljivim delovanjem voda, so, kadar vplivajo na
območje dveh ali več občin, prostorske ureditve državnega
pomena. Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih
površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo
sonaravnosti in upošteva naravna dinamika vodotokov. |
(10) Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča,
vode se zadržujejo v povirnem delu. |
(11) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Kolpa se
skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim,
rekreacijskim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje
dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških
značilnosti Kolpe in obvodnega prostora ter značilnosti
posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti
obvodne krajine. |
(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih
primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo
predpisi o vodah. |
(13) Reka Kolpa je območje kopalnih voda. Prostori za kopanje se
skladno z veljavnimi predpisi urejajo predvsem na delih Kolpe,
kjer so že vzpostavljena šotorišča in kampi, če ti niso na
poplavnem območju ter kjer so že vzpostavljene ureditve za
rekreacijo in športne dejavnosti ob vodi ali na njej. |
(14) Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je
mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja
morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v
nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. |
(15) Izkoriščanje vode kot naravnega vira, kot so odvzemi vode
za namakanje ali za morebitne nove male vodne elektrarne, je
dopustno, ob pogoju, da je predhodno utemeljeno kot sprejemljivo
z vidika vplivov na okolje in z vidika vplivov na območje
ohranjanje narave (naravna vrednota in posebno varstveno
območje, umestitve v krajino) in skladno s predpisi, ki urejajo
vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. |
(16) V ureditve v obvodnem prostoru se vključuje tudi ustrezno
obnovo in prenovo starih mlinov in žag skupaj z jezovnimi
zgradbami. Poleg prvotni namembnosti se lahko namenijo tudi
pridobivanju električne energije ob upoštevanju naravovarstvenih
in kulturno varstvenih smernic in pogojev. |
(17) Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja
pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko
povezanost biotopa pred in za zajezitvijo. |
(18) Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo
in varujejo vsi obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter
spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode. |
(19) Oskrba s pitno vodo in z vodo za gospodarsko rabo in
prostočasne dejavnosti se še naprej zagotavlja iz povodja reke
Kolpe. V ta namen se ohranjajo njeno kemijsko in ekološko stanje
ter obnovljivost naravnega vira, pa tudi ekološki, krajinski in
doživljajski pomen voda v krajini, vključno z ustvarjenimi
prvinami vodnega sveta. |
(20) Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in
nezajetih vodnih virov tudi v prihodnosti vključuje nadzor nad
uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, zlasti pa
urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S tem
se hkrati ohranjajo možnosti za izkoriščanje še neodkritih in
nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki v prihodnosti lahko
povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in
rekreacijo. |
(21) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode, se
zagotavlja: |
– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda
in obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje
naravnih procesov na vodah in ob njih. |
– Urejanje vodotokov se vsestransko pretehta in upošteva naravno
dinamiko porečja. Izvaja se s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. |
– Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja. |
– Mehansko čiščenje vodotokov se načrtuje tako, da se v obdobju
treh let očisti največ 30 % površine vodotoka znotraj con
kvalifikacijskih vrst. |
– V načrtovanje posegov v vodotoke se vključujejo ekološke
zahteve kvalifikacijskih vrst, zlasti da se ohranja sedanji
obseg naravne ohranjenosti vodotokov, predvsem obstoječe dele
razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve rokave, tolmune in
plitvine. Ohranja se vodna dinamika (pretočnost, hitrost vodnega
toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka ter obseg
poplavnih območij). |
– V conah kvalifikacijskih vrst se ohranja mokrišča in vodne
površine v gozdu (mlake, luže in kaluže). |
– Načrtuje se ohranitev in sanacija kalov (mlake, lokve), ki se
namenjajo tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim
dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela
varstva narave. |
|
7.2 Usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih |
|
44. člen |
|
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih) |
|
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se ohranja
krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero
se ohranijo najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne
kakovosti. Poleg zgodovinsko pogojenega razvoja je pomembno
varovati tudi naravne sestavine prostora ter tradicionalno
ekstenzivno kmetijsko rabo. Za območja prepoznavnosti, ki se
stikajo z območjih sosednjih občin, se predvidi izdelava
krajinskih zasnov oziroma posebnih strokovnih podlag za urejanje
krajine v sodelovanju ob upoštevanju razvojnih potreb sosednjih
občin. Poleg naravovarstvenih izhodišč se v tem prostoru
varujeta tudi vsebinska povezanost območja in njegov
kulturno-zgodovinski pomen, ki ga obeležujejo ostanki
zgodovinske poselitve in urejanja krajine ter objekti in
obeležja zgodovinskih dogodkov, ki jih družba prepoznava kot
posebne vrednote. |
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere
bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za
poseganje izven območij naselij, se pripravijo OPPN ali
regulacijski načrti, ki temeljijo na strokovnih prostorskih
preveritvah in utemeljitvah. |
|
45. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti) |
|
(1) Ohranjanje prepoznavnosti krajin se zagotavlja na celotnem
območju, predvsem pa na območjih prepoznavnosti – dolini zgornje
Kolpe pod Starim trgom, pri Marindolu, na območju Dobličice pri
Jerneji vasi ter območje KP Lahinja. |
(2) Ohranja se tudi naravne in ustvarjene prvine prepoznavnosti,
ki se pojavljajo po celotnem območju občine: oblika naselij in
posamičnih kakovostnih arhitekturnih objektov ter njihova
umeščenost v prostor, sklenjena gozdna območja, vrtače, delane
vrtače in plitva erodirana tla do kamninske podlage, breze,
steljniki, obdelovalne terase, drobna parcelna struktura
njivskih krajin na uravnanem in blago valovitem reliefu,
vinogradi z drobno strukturo parcel in vrstami po padnici ter z
zidanicami ter Kolpa, Lahinja in Dobličica z objekti in obvodnim
prostorom. Varujejo se ekološki procesi sonaravnega
gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in
naselbinsko dediščino. |
(3) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se
je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko
gostoto, zidanicami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja
in orodja ter s samotnimi kmetijami, domačijami, zaselki.
Urejajo se kot območja, pomembna za prepoznavnost prostora. |
(4) Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin se vključi v
prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje
ustreznega razvoja kulturne krajine, pa tudi druge kulturne
dediščine. |
|
46. člen |
|
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno
varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu
s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava
dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot
razvojni dejavnik ter prostorski potencial. |
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna
profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska
kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki
državnega ali lokalnega pomena, varstvena območja dediščine in
preostala registrirana dediščina). |
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska
dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega
varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v
sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo –
kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi. |
(4) Posebno pozornost se posveti ohranitvi izredno ogrožene
etnološke dediščine (stare kmečke hiše, domačije ter posamične
kašče, sušilnice, zidanice itd.) in se jo v večji meri poveže s
turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske
stavbe (Črnomelj, Vinica, Pobrežje, Turn pri Brezniku ter
lokaciji Brdarci in Pusti Gradec). |
(5) Kočevarske vasi se ohranjajo in prezentirajo kot ruševine in
se vključujejo v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v
katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja
memorialne dediščine. |
(6) Poleg objektov dediščine se, kjer je to določeno, varujejo
tudi njihova vplivna območja, določena iz zgodovinskega,
funkcionalnega in vizualnega vidika, s čimer se smiselno
dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino.
Vplivna območja se povzamejo tudi v prostorskih aktih s ciljem
ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti,
dominantnosti in možnosti delovanja dediščine. Pomembnejše in
prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v
njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične
ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev
obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem
območju varujemo tudi drugo kulturno dediščino, kadar je vedutno
izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja. |
(7) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju
samem. Območja naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine
(cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim ambientalnim
okoljem, profane stavbne dediščine (predvsem meščanske stavbe in
etnološka dediščina – stare kmečke hiše, domačije, posamične
kašče in zidanice, stavbe v jedru Črnomlja, gradovi), memorialne
dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in
arheološke dediščine se praviloma varujejo »in situ«. V izjemnih
primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo
stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem. |
(8) Na območju kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici
se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav
tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali
druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v
primeru oboroženega spopada. |
|
47. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti) |
|
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili
teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja
ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in
naravovarstveno soglasje pristojne službe za ohranjanje narave
ter dovoljenje za poseg v naravo. |
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem
območju občine Črnomelj, predvsem pa na območjih ohranjanja
narave: |
– zavarovana območja Krajinski park Kolpa in Krajinski park
Lahinja; |
– za zavarovanje predvidena območja regijski park Kočevsko-Kolpa
in naravni spomenik Jelševnik; |
– naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka,
podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična,
zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna
vrednota). Naravne vrednote se varuje v skladu z varstvenimi
usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot; |
– pričakovane naravne vrednote, predvsem nizki kras in
nahajališče premoga v Kanižariški premogovni kadunji. Na
območjih pričakovanih naravnih vrednot se najdbe mineralov in
fosilov prijavi pristojnemu ministrstvu; |
– ekološko pomembna območja (Kočevsko, Stobe, Kolpa, Veliko
Bukovje, Lahinja, Dobličica, Petrišina jama, Bezgovka in Gornji
kal). Ohranja se razsežnost habitatnih tipov in habitatov
rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kakovost ter
povezanost ter omogoča ponovna povezanost, če je bila le-ti
prekinjena; |
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000) (Bezgovka,
Veliko Bukovje, Kočevsko, Kočevsko – Kolpa, Gornji Kal,
Petrišina jama, Dobličica, Stobe - Breg, Kolpa in Lahinja).
Ohranja se naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst, ustrezne lastnosti abiotskih in
biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture
ter naravne procese ali ustrezno rabo. Ohranja ali izboljšuje se
kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih
delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske
faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, ohranja se
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in
omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena; |
– habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost,
specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za
habitate značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Na območjih
habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in
v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča
naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih
posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se
v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura
habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z
varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih
in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki
urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(3) Naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka,
podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična,
zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna
vrednota): naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi
usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in
dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali
opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da
se ne ogrozi njihov obstoj. Če ni drugih prostorskih ali
tehničnih možnosti se posegi in dejavnost: na površinski in
podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo,
poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je
del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in
na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge
fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti
naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da
se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje
drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na
rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo
tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali,
zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do
takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kakovosti ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere,
da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti
izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za
rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne
zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo
oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih
vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(4) Ohranjajo se tudi prvine biotske raznovrstnosti krajine kot
so travniški sadovnjaki, mejice, žive meje, posamezna drevesa,
skupine dreves, gozdni otoki in steljniki. |
|
7.3 Območja za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja |
|
48. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Na erozijskih in plazovitih območjih, ki se kot takšna
izkažejo ob podrobnejši preveritvi pred sprejetjem OPPN oziroma
izdajo gradbenega dovoljenja, se ne načrtuje nove poselitve,
infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki
lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na
poplavnih območjih, kjer so že obstoječa stavbna zemljišča, se
ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture. Dopustna so
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in novogradnje na
mestih obstoječih objektov z vodnim soglasjem oziroma ustreznim
dovoljenjem pristojnega organa. |
(2) Na vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja
urejeno oskrbo z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi
pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne
načrtuje. |
(3) Pri posegih v prostor se upošteva požarno ogroženost
naravnega okolja. |
(4) Na območjih naselitev in industrije se velika pozornost
posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja. |
(5) Glede na stopnjo potresne ogroženosti so objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
(6) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. |
(7) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne
smejo spreminjati, razen v skladu s predpisi o vodah. Kadar je
izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih
površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se
ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda. |
(8) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti.
Na teh območjih se zagotavlja, da se prostorske ureditve in
posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju
običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor
lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni
mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj
in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov. |
(9) Na erozijskih, plazovitih in plazljivih območjih se omogoči
varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in
z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih
procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine. |
(10) Upoštevajo se omejitve zaradi potresne varnosti za območje
s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. |
(11) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih snovi, to so
območja industrijskih dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo
in skladiščenjem nevarnih snovi (skladišče Istrabenz plini v
Črnomlju kot vir manjšega tveganja za okolje) in območja znotraj
in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem
omrežju, se razvoj naselij načrtuje in ureja na način, da
prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju
prostorskega razvoja naselij se izogiba območjem, ki so ogrožena
zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet,
vojna). |
(12) Ožje vplivno območje virov ogroženosti zaradi nevarnih
snovi se nameni t.i. blažilnim območjem, katerih funkcija je
zagotovitev čim manjše škode. Raba na blažilnih območjih obsega
dejavnosti, ki so manj ranljive za izide izrednih dogodkov
(eksplozije, požari, izpusti strupenih snovi v zrak in vode). |
(13) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske,
urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe
(npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija,
tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se
preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči
zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s
strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi
izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih
mejah. |
(14) Kjer vzpostavitev ustreznega varstva ni možna ali ni
ekonomsko upravičena, se opredeli ta območja kot območja
povečane ogroženosti ali obstoječo neustrezno rabo opusti
oziroma spremeni. |
(15) Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah
se izvedejo najnujnejši ukrepi. Pri tem se v največji možni meri
omogočijo nadaljnji naravni procesi, razen če bi to ogrožalo
obstoječa naselja oziroma varovane vrednote kulturne dediščine. |
(16) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo
površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih
pokopališč. Ruševine se odložijo na za to urejenih površinah
oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem
poginu živali se kadavri pokopavajo na območju, ki jo določi
državni organ za določitev lokacij ob izbruhu epidemije. Območja
za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev
se uredi kot šotorišča na primernih utrjenih površinah v bližini
prizadetega naselja, vendar ne na poplavnih območjih. Regijski
logistični center je na Otovcu. |
|
49. člen |
|
(območja za potrebe obrambe) |
|
Razvoj obrambnih dejavnosti v občini ni predviden. |
|
50. člen |
|
(območja za varstvo vodnih virov) |
|
(1) Vodovarstvena območja zajetij pitne vode se nahajajo na
obrobju Kočevskega Roga na območju Doblič, Sinjega Vrha, Vinice
in Adlešičev. Vsi obstoječi vodni viri se varujejo pred
onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o
varovanju vodnih virov na vodovarstvenem območju. |
(2) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih
varstvenih pasov z varstvenimi režimi pri izvedbi gradnje in
ureditev, tako da se dosledno upoštevajo varstveni režimi ter
pogoji in določila iz uredbe, ki ureja vodovarstvena območja za
vodna telesa vodonosnikov v občinah Črnomelj, Metlika in Semič.
Na teh območjih se upoštevajo usmeritve: |
– odlaganje odpadkov in izpuščanje onesnaženih odpadnih voda v
tla na ponikanje nista dopustni; |
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda; |
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi
čistilnimi sistemi (pretočne greznice, rastlinske čistilne
naprave, individualne biološke čistilne naprave ipd.), na
najožjih vodovarstvenih območjih v vodotesnih nepretočnih
greznicah, spodbuja se zamenjava klasičnih nepretočnih greznic s
prej omenjenimi sistemi; |
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode so brez
iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame
ali lagune ter gnojevke in gnojnice se odvaža na za to primerne
površine; |
– če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, se upošteva
predpis o vodovarstvenem območju, pri izdelavi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo pomožnih objektov pa
se dosledno upošteva predpis o gradnjah na vodovarstvenih
območjih, ki jih je dopustno izvesti samo na podlagi vodnega
soglasja in predpisane dokumentacije, potrebne za pridobitev
vodnega soglasja; |
– morebitna skladišča za odpadke in nevarne snovi na
vodovarstvenih območjih je treba načrtovati in graditi tako, da
bodo zagotovljeni vsi potrebni ukrepi v primeru nesreč in
razlitij; |
– vse lokalne vodne vire (izviri, opuščeni ali aktivni vodnjaki
v naseljih, kali, ribniki, mlake) se ohrani oziroma očisti in
ustrezno vzdržuje. |
(3) Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne
samo na formalni način, ampak tudi aktivno prek nadzora
dejavnosti v prostoru in posege na vodovarstvenih območjih
presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih
služb. Posebno pozornost se nameni vodovarstvenemu območju na
zahodnemu delu občine Črnomelj (Dobliče), kjer se lahko
intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov
zaščite podtalnice. |
(4) Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z
izgradnjo čistilnih naprav prvenstveno na vodovarstvenih
območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno
zaščiti. |
|
51. člen |
|
(območja sanacij razvrednotenj v krajini) |
|
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov na območjih v bližini
poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvajanjem
ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih
vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se
sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji.
Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami zakona,
ki ureja graditev objektov. |
(2) Razvrednotena območja se ureja z načrtovanjem in izvajanjem
sanacij, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko
dokumentacijo. |
|
7.4 Območja
infrastrukturnih prostorskih ureditev |
|
52. člen |
|
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture) |
|
(1) Trase prometnic se načrtuje čimbolj racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih tako, da se čim manj prizadene
enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter
prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba
območjem in objektom kulturne dediščine in drugim območjem in
prvin, pomembnih za prepoznavnost ter območij naravnih vrednot
in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih varstvenih območij, še posebej na obrobju Kočevskega
Roga in na območju KP Lahinja in KP Kolpa. Ureditve ob
prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih
ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, so izvedene ob upoštevanju
krajinskih vzorcev območij, preko katerih potekajo trase. |
(2) Na obrobju Kočevskega Roga se površine za ustavljanje in
parkiranje vozil urejajo v okviru naselij, zunaj območja
naravnih vrednot. |
(3) Nove kolesarske poti se v naravnem okolju urejajo tako, da
ne ogrožajo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin
prepoznavnosti prostora in v skladu s potrebnimi smernicami in
pogoji. |
|
53. člen |
|
(usmeritve za umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
|
(1) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje racionalno, v
skupnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne
povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se
izogiba območjem kulturne dediščine in drugim območjem in
prvinam, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnim vrednotam in
najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih varstvenih območij, še posebej na obrobju Kočevskega
Roga in na območju KP Lahinja in KP Kolpa. |
(2) Novi energetski in komunikacijski infrastrukturni vodi se
izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi
v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se
ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo
podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na
arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s
predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dopusten. |
(3) Oskrbo z energijo pri gozdarskih kočah in logarnic se ob
zatečenih zmogljivostih zagotovi z rabo naravi prijaznih virov. |
(4) Objekti izpustov iz kanalizacijskih sistemov in cestnih
prepustov, ki so speljani v vodotoke na območju občine Črnomelj,
niso vidni, pač pa so zgrajeni z iztokom pod gladino vode, razen
v primerih, ko terenske razmere ne omogočajo izvedbe iztoka pod
gladino vode. |
(5) Objekti in naprave namenjeni izrabi obnovljivih virov
energije, naj bodo umeščeni v prostor v skladu z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. |
|
8 Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč |
|
54. člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V izvedbenem delu tega OPN se določijo območja naslednjih
osnovnih namenskih rab zemljišč: stavbna zemljišča, kmetijska
zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, druga zemljišča,
ki se delijo še na PNR. |
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh
zemljišč v veljavnem planskem aktu in strokovnih podlag, v
katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju teh zemljišč in
predvideni obseg ter lokacija teh zemljišč. |
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na
podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu,
upoštevajoč tudi podatke o gozdu (MKGP) in o stavbnih zemljiščih
za širitev naselij. |
(4) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč
v veljavnem planskem aktu in podatka MKGP (maska gozda). |
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč
v veljavnem planskem aktu ter veljavnih katastrskih podatkov in
DOF. |
(6) Območja poplav se določijo na podlagi
hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije v bližini
vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni
režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN
oziroma v fazi priprave DGD oziroma PZI, skladno s predpisi. |
(7) Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč
v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja
ter projektnih preveritev. |
|
9 Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev |
|
55. člen |
|
(usmeritve za določitev PIP) |
|
(1) V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za
območje razpršene poselitve in razpršene gradnje in za odprt
prostor po različnih EUP. |
(2) PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena
in vrste gradenj ter DIP, lego objektov na zemljišču in velikost
ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za
priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro ter skupna
merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj
območij stavbnih zemljišč ter za pripravo OPPN. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
1 Splošne določbe |
|
56. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (PIP)
za posamezna območja podrobnejše namenske rabe (PNR) in za
posamezne enote urejanja prostora (EUP) ter DIP za posamezna
območja namenske rabe in PNR in za posamezne EUP. |
(2) Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje
določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi
PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP
podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo
splošne ali podrobnejše PIP. Pri tem se smiselno uporabljajo
tudi grafično ponazorjene osnovne usmeritve za postavitev in
oblikovanje objektov, prikazane v Prikazu usmeritev za umestitev
in oblikovanje objektov. |
|
2 Enote urejanja prostora |
|
57. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Območje občine se deli na EUP, območje mesta Črnomelj
(območje UN Črnomelj) pa se deli še na podenote (PEUP). V okviru
teh so določeni pogoji za urejanje: |
– posameznih naselij, |
– delov naselij, |
– območij odprtega prostora. |
(2) Za posamezno EUP veljajo: |
– splošni PIP za urejanje prostora, |
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste
namenskih rab in PNR in so navedeni v členih s podrobnejšimi PIP
za posamezne PNR, |
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v
členih s posebnimi PIP za posamezne EUP. |
|
3 Območja namenske rabe
prostora |
|
58. člen |
|
(območja namenske rabe prostora) |
|
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora
deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč,
območja gozdnih zemljišč, območja vodnih zemljišč, območja
drugih zemljišč. |
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR.
Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene. |
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v
preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe,
dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj,
meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v
nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni
v členih 104 do 114 tega odloka. |
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji
dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo:
prometne površine (PC, PŽ, PO), trgi, parki (ZP), športni parki
in igrišča (ZS), mestni gozdovi – gozdovi s posebnim namenom
(GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge
zelene površine (ZD), pokopališča (ZK). |
(5) Na območjih veljavnih OPPN so v kartografskega dela tega OPN
okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. |
Preglednica 1: Prikaz
območij in površin namenske rabe prostora. |
OBMOČJA OSNOVNE NRP |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE (PNR) |
Podrobnejše površine PNR |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
|
SS –
stanovanjske površine |
SSo –
urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije |
SSs –
urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
SSn –
urbana strnjena stanovanjska pozidava |
SSv –
urbana večstanovanjska pozidava |
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
SBv –
urbana večstanovanjska pozidava za posebne namene |
SK –
površine podeželskega naselja |
SKs – površine podeželskega naselja s kmetijami in
stanovanjskimi hišami |
SKk –
območja kmetij |
|
SKg –
površine kmetijskih objektov |
SP –
površine počitniških hiš |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij |
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
CDi –
območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa, CDz –
območja zdravstva |
CDk – območja kulturnih dejavnosti, javne uprave in
gasilskih domov |
CDv –
območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
CDo –
območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih,
gostinskih dejavnosti in manjša obrt |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
IP –
površine za industrijo |
|
IG –
gospodarske cone |
|
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
B – POSEBNA OBMOČJA |
|
BT –
površine za turizem |
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
ZS –
površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZSk –
površine za oddih in rekreacijo ob Kolpi |
ZP –
parki |
|
ZV –
površine za vrtičkarstvo |
|
ZD –
druge urejene zelene površine |
|
ZK –
pokopališča |
|
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
|
PC –
površine cest |
|
PŽ –
površine železnic |
|
PO –
druge prometne površine |
|
|
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
Av –
površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih,
stanovanja, kmetije |
|
Az – zidanice in turistični objekti v vinogradniških
območjih |
|
As –
površine razpršene poselitve – površine podeželskega
naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami |
|
Ak –
površine razpršene poselitve – kmetije |
|
Ap –
površine razpršene poselitve – površine počitniških hiš |
|
|
Ag –
površine razpršene poselitve za kmetijske objekte |
|
|
Ao – površine razpršene poselitve – zidanice in
turistični objekti zunaj vinogradniških območij |
|
II.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
Gg –
gozd gospodarskega pomena |
|
Gp –
gozd s posebnim namenom |
Gpn –
gozd s posebnim namenom |
Gpr –
gozd s posebnim namenom – rezervat |
Gv – varovalni gozd |
|
IV. OBMOČJA VODA |
V – POVRŠINSKE VODE |
|
VC –
celinske vode |
|
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
LN –
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
4 Dopustna izraba prostora |
|
59. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
(1) DIP je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to
potrebno, določena v podrobnejših PIP za PNR oziroma v posebnih
PIP za EUP kot odstotni delež odprtih zelenih ali drugih
površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja in
zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne
površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov
(npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke)
glede na celotno površino EUP oziroma PNR. |
(2) DIP je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to
potrebno, določena v podrobnejših PIP za PNR, in sicer kot FI in
FZ. Pri izračunu Fz in FI se obračunajo vsi zgrajeni objekti na
gradbeni parceli. Pridobivanje novih gradbenih dovoljenj pred
legalizacijo nelegalne oziroma neskladne gradnje ni dopustno. |
(3) V EUP, kjer DIP ni določena, se glede DIP upoštevajo
normativi in standardi za posamezno dejavnost. |
(4) Odstopanja od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je
dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. |
|
5 Splošni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
60. člen |
|
(dopustne dejavnosti) |
|
(1) PIP glede dopustnih ih dejavnosti so podrobno prikazani v
preglednicah, ki so v členih od 104 do 114 tega odloka, in so
opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja pa so
poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. |
(2) Na območju mesta Črnomelj, razen na območju ČR_6/8_OPPN
(mestno jedro Črnomlja), niso dopustne dejavnosti, ki so na
»Seznamu obveznih dejavnosti v mestnem jedru Črnomlja« iz
115. člena tega odloka. |
Preglednica 2: Pojasnilo
povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in
poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti |
Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku |
Dejavnosti, navedene v predpisu o klasifikaciji
dejavnosti |
kmetijstvo |
A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
izkoriščanje mineralnih surovin |
B rudarstvo |
predelovalne, proizvodne,
industrijske dejavnosti |
C predelovalne dejavnosti |
oskrba z energijo |
D oskrba z električno energijo, plinom in paro |
– oskrba z vodo
– odvajanje in čiščenje odpadne vode
– ravnanje z odpadki |
E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki;
saniranje okolja |
gradbeništvo |
F gradbeništvo |
trgovina ter storitvene dejavnosti |
G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje |
H promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem |
I gostinstvo |
poslovne dejavnosti |
J informacijske in komunikacijske dejavnosti
K finančne in zavarovalniške dejavnosti
L poslovanje z nepremičninami
M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
dejavnosti javne uprave |
O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne
socialne varnosti |
izobraževanje |
P izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo |
Q zdravstvo in socialno varstvo |
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne
dejavnosti |
R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
druge dejavnosti |
S druge dejavnosti
T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo
U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(3) Na območjih stanovanj se v objektih, v katerih se na dan
uveljavitve tega prostorskega načrta izvaja dovoljena
nestanovanjska raba, dopusti novogradnja v obsegu prilagoditve
objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja
dejavnosti, ki ne moti bivalnega okolja. |
(4) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti
uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je
omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti, dozidava in nadzidava s povečanjem uporabne
površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega
odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim
tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob
pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja. |
|
5.1 Splošna določila za
objekte in odprte površine |
|
61. člen |
|
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
|
(1) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje osnovnih
objektov, pomožnih in začasnih objektov, ki so navedeni v
podrobnejših PIP za PNR ali posebnih PIP za posamezne EUP in
PEUP. |
(2) Dopustna je gradnja objektov GJI, namenjena komunalnemu
opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne
dediščine in obrambi. |
|
62. člen |
|
(namembnost objektov in vrste posegov v prostor) |
|
PIP glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so
podrobno opredeljeni v preglednicah v členih od 104 do 114 tega
odloka. |
|
63. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor) |
|
(1) Na vseh območjih je dopustna gradnja in rekonstrukcija
objektov GJI, skladno z določili tega odloka. |
(2) Gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter odstranitve
objektov, kot tudi spremembe namembnosti objektov so dopustne na
območjih, kjer je to skladno s splošnimi PIP ter PIP za
posamezno PNR ali EUP. Odstranitve objektov ali delov objekta
kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen predhodno
pridobljeno soglasje pristojnega organa. Novogradnja objekta na
mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne
dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov
upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna javna služba ali
so določeni v kulturnovarstvenem soglasju. |
(3) Prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in
dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami,
pri čemer pa se glede umeščanja, oblikovanja in namembnosti
smiselno upošteva prostorski kontekst v smislu kontinuitete
prostora, ki ga določajo značilnosti tradicionalnih objektov,
kot so način umestitve v prostor, prostorski red, dimenzije,
razmerja, materiali, arhitekturni elementi in detajli. |
(4) Za dozidave in vse vrste razširitev objektov veljajo osnovna
določila za gradnjo novih objektov. |
(5) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh legalno zgrajenih
objektih. Pri vzdrževanju se ohranja oziroma zagotovi prvotne
kakovostne fasadne elemente. |
(6) Dopustne so rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov izven
stavbnih zemljišč. |
|
64. člen |
|
(lega objektov in odmiki) |
|
(1) Odmiki novih objektov od mej sosednjih zemljišč: |
– 3,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte – za stavbe
(nad terenom in pod njim), razen v primeru gradnje v nizu, |
– 1,5 m – za vse pomožne objekte, razen za ograje, podporne in
oporne zidove, urbano opremo ter parterne ureditve, pri katerih
je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m, |
– 5,0 m – za nove stavbe na območjih IG in IP, ki mejijo na
območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij,
razen v primerih ko je to s prostorskim aktom drugače določeno. |
(2) Ne glede na določila prvega odstavka so dopustni manjši
odmiki objektov od meje sosednjega zemljišča, če zmanjšani odmik
ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča
nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča
požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če so dovoljeni s
pisnim soglasjem vseh lastnikov tangiranega sosednjega
zemljišča. Manjši odmiki brez soglasja lastnika sosednjega
zemljišča so dopustni le v primeru gradnje na mestu legalno
zgrajenih objektov v istih tlorisnih in vertikalnih gabaritih, v
delu, ki meji na tangirano sosednje zemljišče. |
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se lahko
brez odmikov od meje sosednjih zemljišč postavijo oziroma
zgradijo naslednji pomožni objekti: |
– utrjene dovozne poti in dvorišča; |
– pomožni infrastrukturni objekti, razen male komunalne čistilne
naprave, objekte s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem in
pomožne objekte za spremljanje stanja okolja, kjer je potreben
odmik minimalno 1,5 m; |
– poljska pot, gozdna cesta ali vlaka, planinska pot, trimska in
kolesarska steza; |
– obore in ograje za pašo živine; |
– urbana oprema ter podzemni pomožni objekti. |
(4) Odmiki novih objektov od cestnega telesa javnih cest morajo
biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na
kategorizacijo posamezne ceste, upoštevaje določila tega odloka
v zvezi z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter zahteve
za zagotavljanje preglednosti in prometne varnosti. |
(6) Odstopanje od določil prejšnjega odstavka je dopustno v
soglasju z upravljavci javnih cest in kadar stavbe sledijo
obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja
oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne
dediščine. |
(5) Pri umeščanju objektov se upoštevajo gradbene linije. Kjer
te niso določene v kartografskem delu OPN, se povzamejo iz
vzorca postavitve obstoječih objektov na območju; postavitev
stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti
naselja, dela naselja ali ulice. Izjema so gručasta naselja
oziroma deli naselij, kjer ni razpoznavne gradbene linije; tu
velja pravilo, da se stanovanjski objekti umeščajo ob javni
prostor, preostali deli domačij pa se oblikujejo po zgledu
tradicionalnih gručastih domačij. |
(6) Nizanje objektov v dolžino na gradbeni parceli je
sprejemljivo ob pogoju, da so ti funkcionalno in oblikovno
smiselno usklajeni medsebojno in glede na širši prostorski
kontekst. |
(7) Pri odmikih se upoštevajo odmiki od najbolj izpostavljenih
delov objektov. |
(8) Za gradnjo objektov ob javnih površinah je izhodišče za
določanje kote pritličja objekta praviloma kota javnega
prostora, ob katerem bo stal objekt. Kota pritličja ne sme biti
več kot 1,5 m pod koto ali nad koto javne poti ali javne ceste,
ob kateri stoji, če je odmik objekta od javnega prostora manj
kot 8,0 m. Kota terena zasebnega zemljišča ob meji z javnim
prostorom lahko odstopa največ 1,0 m od kote terena javnega
prostora, na katerega meji. Odstopanja so dopustna na območjih
tradicionalne tipologije gradnje, če gre za prilagajanje
urbanističnim značilnostim naselja. |
(9) Pri umeščanju objektov v prostor se upošteva zunanja meja
priobalnega zemljišča, ki sega na vodah 1. reda 15 m, zunaj
naselij 40 m, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
65. člen |
|
(velikosti in oblikovanje objektov) |
|
(1) Na območju občine Črnomelj ločimo med naselji s kontinuiteto
in naselji brez kontinuitete. Izhodišče za ločevanje med naselji
je preglednica v petem odstavku 102. člena. |
(2) Naselja brez kontinuitete se oblikuje na sledeč način: |
– upoštevajo se relief, obstoječa vegetacija, prometnice in
druga GJI, ter drugi elementi prostora, |
– upoštevajo se sodobne organizacijske funkcije domačij,
tehnologija, načini izvedbe, pri čemer se daje prednost
avtohtonim materialom, |
– prednost ima prenova naselij, naselja se zgoščujejo, pri čemer
se ohranjajo javne odprte površine, |
– vzpostavlja se prepoznavna podoba naselja, |
– s subtilnim prepletom odnosov med starim in novim, se varuje
identitetna podoba avtohtonega stavbarstva, pri čemer se
uveljavljajo sodobni oblikovalski pristopi, |
– pri oblikovanju objektov se povzemajo stavbni elementi
avtohtonega stavbarstva in se interpretirajo na sodoben način, |
– kot del celote se vzpostavljajo tlorisno in volumensko
razmerje posameznih objektov in domačij, nakloni streh ter
položaj objektov glede na sosednji objekt in značilen vzorec
naselja. |
(3) Naselja s kontinuiteto se oblikujejo na sledeč način: |
– ohranja se kulturna krajina in omejujejo posegi ob robu
naselja, |
– zgoščuje se grajena struktura, prenavljajo in ohranjajo se
avtohtoni vzorci poselitve, |
– dopustna je sprememba rabe avtohtonih objektov za namene
bivanja ali turizma oziroma druge dejavnosti, ki ne spreminjajo
značaja objekta, |
– varuje se prepoznavno podobo naselja in krajine, |
– pri oblikovanju objektov se povzemajo stavbni elemente
avtohtonega stavbarstva in se interpretirajo na sodoben način.
Nujno se upoštevajo tlorisno in volumensko razmerje, naklon
strehe, kritina, položaj objekta glede na sosednji objekt,
značilni arhitekturni členi ter drugi elementi, ki ohranjajo ali
vzpostavljajo identitetno podobo naselja. |
(4) Vsi objekti in prostorske ureditve se prilagodijo
tradicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim objektom in
ureditvam iste vrste v okolici po stavbnih volumnih, višini in
gradbenih linijah ter gradbenih mejah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, uporabi materialov ter
načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim
kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. |
(5) Vsi objekti na gradbeni parceli so oblikovno usklajeni
medsebojno in s kakovostnimi objekti na območju naselja. |
(6) Višinski gabariti: pri določanju višine objektov se upošteva
tudi pretežna višina kakovostnih okoliških objektov znotraj EUP,
tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz silhuete naselja
in da ustrezno izkoriščajo terenske danosti. Izjema so EUP, v
katerih so z določili tega odloka posebej dopustni višinski
poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih. |
(7) Etažna višina pritličja je odvisna od vrste in namembnosti
objekta in pri stanovanjskih stavbah znaša praviloma do 3,00 m,
pri objektih za opravljanje dejavnosti pa je lahko višja, glede
na posebnosti posameznih dejavnosti. Podstrešje je lahko
izvedeno v dveh etažah ali se lahko izvede nad mansardo, oboje
je dopustno pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta
ter za oblikovanje strehe in strešnih elementov. |
(8) Podzemne etaže (garaže in kleti) so dopustne na stavbnih
zemljiščih, kjer to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
sosednjih objektov. Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je
kota pritličja na razgibanem terenu največ 1,40 m nad terenom,
na uravnanem terenu pa največ 0,50 m nad terenom; tlorisni
gabarit kleti je lahko drugačnih dimenzij od tlorisnega gabarita
pritličja. |
(9) Strehe: oblika, naklon, kritina in smeri slemen se
prilagodijo kakovostni podobi v naselja ali dela naselja.
Kritine so temnih barv (naravne opečne na območjih tradicionalne
tipologije gradnje, drugje lahko tudi sive ali rjave barve), ne
bleščeče. Na območjih brez javnega vodovoda so dopustne le
opečne ali nebarvane betonske kritine, odvisno od tipologije
gradnje v naselju. Dopustne so ozelenjene strehe in strehe,
pokrite z gramozom ali drugimi ustreznimi materiali za izvedbo
ravne strehe. Osvetlitev podstrešnih prostorov in mansard je
dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja
strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in morajo biti
na posamezni strehi poenoteno oblikovane ter lahko zavzemajo
največ tretjino površine vsake strešine. Frčade so lahko
trikotne, dvokapne, dvokapne z delnim čopom ali kot izzidek na
strehi z naklonom strešin, enakim naklonu osnovne strehe. Na
strešinah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov v obsegu
do dveh tretjin strešine, ki ne smejo presegati slemena streh,
njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º enak
naklonu strešine. Na območjih, kjer je dopustna samo
tradicionalna tipologija objektov, je dopustna namestitev
sončnih sprejemnikov samo na sodobno oblikovanih novogradnjah na
največ 50 % površine strešine. |
(10) Smer slemena stavbe mora biti vzporedno s plastnicami
nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer
slemena prečno na plastnice. |
(11) Fasade: pri oblikovanju fasad se smiselno upošteva
kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski
enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot
so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija in barve oziroma drugo
(struktura, materiali). |
(12) Barve fasad: Ni dopustna uporaba signalnih in močnih,
nasičenih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo rdeča,
živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.)
in kombinacija vpadljivih kontrastnih barv. Barva fasade je
skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Niso dopustne
poslikave fasad in podobno, izjeme so sakralni objekti, gasilski
domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti
simbolnih pomenov. |
(13) Ob javnih površinah se ob upoštevanju gradbenih linij in
gradbenih mej zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje
glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade
objektov in servisne manipulacijske površine ter pomožni objekti
se ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in
ulice ter parki, trgi in igrišča. |
(14) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno
kakovostim oblikovanja osnovne stavbe, tako da je končni objekt
oblikovno skladen v gabaritih, oblikovanju strehe, naklonu
strehe, oblikovanju fasade in posameznih arhitekturnih
elementov. |
(15) Določila tega odloka glede velikosti objektov (horizontalni
in vertikalni gabariti ter nakloni in oblike streh) veljajo za
novogradnje; v primeru rekonstrukcije obstoječih legalno
zgrajenih objektov se lahko ohranjajo obstoječe dimenzije,
dopustne pa so tudi dozidave ob upoštevanju prvega odstavka tega
člena in določili 103. člena tega odloka. |
(16) Odstopanja od prejšnjih določil so dopustna pri dominantah
v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno) in
objektih javnega pomena. |
(17) Urejanje vaškega jedra: upoštevajo se tradicionalne
strukture ohranjenih kakovostnih vaških jeder s stavbami ter
njihova značilna podoba v prostoru (silhuete, robovi). Fasada
objekta v vaškem jedru, ki meji na javni prostor jedra naselja,
se oblikuje kot glavna fasada in v smislu celovite obravnave
javnega prostora (trg, ulica). |
(18) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v
preglednicah v členih od 104 do 114 tega odloka. |
|
66. člen |
|
(ureditve zunanjih površin) |
|
(1) Na vseh območjih se v pretežni meri ohranja zdrava obstoječa
kakovostna avtohtona vegetacija, pri novih zasaditvah se
uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev,
eksotične vrste (npr. zlatolistne, srebrnolistne) niso dopustne.
Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma
preglednosti. V okolici javnih objektov se ne uporabljajo
visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove
ali druge dele. |
(2) Pri urejanju okolice objektov se upoštevata obstoječa
konfiguracija terena in odnos do sosednjih objektov in površin.
Na posamezni parceli so dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m
glede na obstoječi teren, vendar brez dodatnih opornih zidov.
Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na
mejah območja urejanja. |
(3) Višinske razlike na zemljišču so praviloma urejene s
travnatimi brežinami. Oporni in podporni zidovi so dopustni le
do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. Gradnja višjega zidu je dopustna le v
primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, kadar gre
za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar
inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi nevarnost rušenja
terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih
ali drugih ukrepov. Pri zidovih, višjih od 1,5 m, se lahko
predvidi gradnja zidov v terasah, tako da je omogočena
ozelenitev z zasaditvijo vegetacije na terasah. Oblikovanje
opornih in podpornih zidov, višjih od 1,5 m, določi arhitekt ali
krajinski arhitekt v projektni dokumentaciji, v sklopu katere se
pripravi strokovne prostorske preveritve za oblikovanje in
ozelenitve, glede na vidno izpostavljenost in skladno z
oblikovanjem okoliških ureditev in pozidave. |
(4) Dostopne poti in gospodarske površine se oblikujejo po
terenu. Dovozi se utrdijo. |
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se med
gradnjo objekta zavaruje vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa sanira poškodbe, odstrani začasne objekte in naprave,
odvečni gradbeni material ter uredi okolico. |
(6) Pri urejanju območij zelenih površin in zelenih površin v
sklopu drugih NRP se upošteva in zagotovi: |
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo,
osončenost in rastiščne pogoje, |
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico, |
– programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter
vse uporabniške skupine, trajnostne zahteve, predvsem glede
izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za
zadrževanje voda in ustrezne rastiščne pogoje za obstoječo in
načrtovano vegetacijo. |
(7) Območja zelenih površin (ZS, ZSk ZP, ZK, ZD) se lahko
komunalno opremijo v skladu z določili tega odloka. Urejanje in
vzdrževanje odprtih površin je dopustno v skladu z osnovno
namembnostjo območja. |
(8) Območje tlakovanega dela gradbene parcele se, ob upoštevanju
zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri
tlakuje s propustnimi materiali. Načrtuje se prostorske ureditve
za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike. |
(9) V primeru urejanja novih asfaltnih in tlakovanih površin s
površino, večjo od 3000 m2,
se zagotovi predhodna preveritev vplivov na vodni režim na
podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna. |
(10) Za tlakovanje površin ob javnih objektih se uporabljajo
kakovostni, trajni materiali, zagotovi se kakovostno
oblikovanje, ki mora biti usklajeno z arhitekturnimi in
urbanističnimi elementi objektov in ureditev. Materiali in
oblikovanje tlakovanih površin so usklajeni z arhitekturo
objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni
dopustna uporaba agresivnih barv in drsečih materialov. |
(11) V ureditve javnih površin se vključi avtohtono drevje kot
lipa, javor, divji kostanj, oreh in podobno ter postavitev
urbane opreme (vodnjaki, razpela, oglasne deske, klopi,
konfini). |
(12) Ekološki otoki se postavijo izven osrednjih delov naselja,
če to ni mogoče, se postavijo v zelene niše in v za to
oblikovane objekte, na mesta, ki vidno niso izpostavljena. |
|
67. člen |
|
(zasaditve) |
|
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč se ohranjajo posamična
obstoječa drevesa in živice. Obrežne drevnine, razen sanitarnih
sečenj, ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, se nadomestijo oziroma
sanirajo. |
(2) Za izvajanje gradbenih del na vplivnem območju pomembnejših
dreves s premerom debla nad 20 cm se izdela načrt zavarovanja.
Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno ohraniti, se nadomestijo ob upoštevanju vrstne
sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, ali pa se
zasaditev izvaja skladno z zasaditvenim načrtom v okviru
posameznih prostorskih ureditev. |
(3) Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri
ohranja. Odstranitev dreves z javnih površin in pomembnih
dreves, ki sooblikujejo javni prostor in podobo naselja, je
dopustna le na podlagi soglasja službe občine, pristojne za
urejanje prostora. Zagotovijo se tudi nadomestne in druge nove
zasaditve. |
(4) Minimalni pogoji za gradnjo na vplivnem območju obstoječe in
načrtovane vegetacije so: |
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja
ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje
tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za
prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na
drevo. Ta površina ne sme biti povozna; |
– gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju
obstoječih pomembnejših dreves; v kolikor to zaradi tehničnih
ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, se z načrtom zavarovanja
predvidi ustrezne varnostne ukrepe in zagotovi sanacijo
poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s
primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno sadiko. |
(5) Obstoječi drevoredi in drevesa se ohranjajo, vzdržujejo in
obnavljajo. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni
mogoče, se nadomestijo z enako ali podobno vrsto dreves, skladno
z osmim odstavkom tega člena in z uporabo najmanj 10-letnih,
drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, krošnje in vrsto,
primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu. |
(6) Živa meja ob cestišču je lahko visoka največ 100 cm, merjeno
od nivoja cestišča do vrha žive meje. Če je med voziščem in živo
mejo pločnik, mora biti zasajena najmanj 50 cm od zunanjega roba
pločnika. Če je živa meja ali drevo ob vozišču, morata biti
zasajena najmanj 100 cm od roba vozišča, tako da v polni rastni
dobi ne sega v profil vozišča. Žive meje, grmovnice in drevesa
ne smejo ovirati preglednosti v prometu. Drevesa ne smejo segati
nad vozišče tako, da bi ovirala promet. |
(7) Zasaditve površin v javni rabi vključujejo drevesno in
grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji: |
– za parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino
krošnje na najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest; drevesa so po
parkirišču enakomerno razporejena. Če parkirišče leži tik ob
drevoredu ali drugi javni odprti površini, porasli z drevesi, je
število dreves na parkirišču lahko smiselno manjše. |
– ob mestnih vpadnicah in drugih cestah se zasadijo
obojestranski drevoredi, enostranski pa v primerih, kadar ni
možnosti za obojestranskega glede na cestni profil ali GJI, |
– zasaditve javnih površin se izvaja s funkcionalnimi drevesi
(drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in
višino debla med 2,5 in 3,5 m, posajeno ob cesti, na kateri je
dopusten tovorni promet. |
(8) Izbor rastlin za zasaditve upošteva rastiščne razmere in
varnostno zdravstvene zahteve, zato se uporablja vrste, ki dobro
prenašajo mestno klimo, zmrzal in sušo ter sol (npr. javor,
lipa, mali jesen, gledičija, ginko). Minimalni pogoji so: |
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih,
ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, |
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih
vrst, kot sta topol in vrba z izjemo obvodnega prostora ter
jesenolistni javor in vrst, ki so poudarjeno občutljive za
rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih
služb za varstvo rastlin, |
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot
je dopustna le avtohtona vegetacija, |
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in
sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih
objektih posebnega pomena, |
– spodbujajo se ureditve in zasaditve z medovitimi rastlinami. |
(9) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji se
zagotovi najmanj 15 m2 zelenih
površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin
namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m2 površin
zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in
mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin
namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in
sicer 4,0 m2 za
igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za
zatravljene zelene površine in zasaditve. |
(10) Površine iz prejšnjega odstavka za igro mlajših otrok so
lahko oddaljene od stanovanj do 100 m površine za igro večjih
otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva
velikost otroškega igrišča je 200 m2,
najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in
mladostnikov je 1000 m2.
Igrišča za igro otrok so odmaknjena od prometnic oziroma
zavarovana pred njimi. |
(11) V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) se zagotovi
na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih
površin. |
(12) Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni
prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin,
investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše
otroke (7,5 m2 na
stanovanje), zagotovi na drugi ustrezni lokaciji, ki je od
stavbe oddaljena največ 200 m tako, da je stanovalcem omogočena
njena trajna uporaba. |
(13) Normativi iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar
se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo s preureditvijo
obstoječih stavb na območju naselja. |
(14) Kadar se zaradi novogradnje objekta odstrani obstoječa
drevesa, se odstranjena drevesa nadomesti na območju gradbene
parcele novega objekta oziroma v skladu z določbo četrtega
odstavka tega člena. |
(15) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve
gradbene parcele objekta. |
|
68. člen |
|
(gradbene parcele) |
|
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji
določijo velikost, lega in oblika. |
(2) Pri določitvi gradbenih parcel se upošteva: |
– položaj, namembnost in velikost gradbenih parcel; |
– urbanistične zahteve – obvezen je dostop z javne ceste ali
poti do vsake gradbene parcele, na kateri so ustrezne parkirne
površine (glede na namembnost objektov), utrjene površine in
funkcionalno zelenje; |
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in
komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje; |
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v
odnosu do gostote zazidave in glede na razmestitev bivalnih
prostorov v stavbi, prezračevanje – proste površine, interventne
poti); |
– določen FZ ali FI, minimalne odmike od posestnih meja ter
omejitve, ki jih določajo gradbene meje in gradbene linije. |
(3) Najmanjša velikost gradbene parcele za gradnjo novih
objektov se določi skladno s pogoji: |
– na območju SSs najmanj 450 m2, |
– na območju SSn najmanj 250 m2 za
en objekt v nizu, |
– na območju SKs najmanj 500 m2, |
– za območja kmetij na območju SKk najmanj 1000 m2. |
(4) Določila iz prejšnjega odstavka ne veljajo: |
– za območja mestnega jedra Črnomlja ter vaških in trških jeder,
kot so Adlešiči, Dobliče, Dragatuš, Stari trg in Vinica, |
– na območju SSv, |
– druga območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov
(območja za centralne dejavnosti, za industrijo ter za
gospodarske cone), |
– za EUP: ČR_14/8, ČR_14/9, ČUS_3, DRE_4, DRE_5, DRE_6 in LOK_8 |
– in v primerih novih gradenj na mestu istovrstnih obstoječih
objektov. |
(5) Za območja iz prejšnjega odstavka se gradbena parcela določi
glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih
določa ta odlok. |
(6) Za kmetije in kmetijske objekte se poleg pogojev iz drugega
odstavka tega člena velikost gradbene parcele določi še ob
upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in
medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega
prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za
tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za odlagališča) in
vitalnosti kmetije. |
(7) Pri stavbah v območjih centralnih dejavnosti (CD) in v
posebnih območjih (SB) se poleg pogojev iz drugega odstavka tega
člena velikost gradbenih parcel določi na osnovi oblikovanosti
terena, programa dejavnosti in pogojev za izkoriščenost gradbene
parcele, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja. |
(8) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele
obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dopustna le
v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza
pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z
določili tega odloka, da se ohranja morebitna značilna zemljiška
struktura in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do
javne ceste. |
(9) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna,
kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki
ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih
parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene
parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki
po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne
gradbene parcele. |
(10) Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje,
določene s tem odlokom, so minimalne velikosti gradbenih parcel
lahko tudi manjše od minimalnih velikosti, določenih s tem
odlokom, če se pri določitvi gradbene parcele upoštevajo
minimalne zahteve za zagotavljanje normalne uporabe objektov. |
|
5.2 Splošna določila za
pomožne in začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo
prostor |
|
69. člen |
|
(pomožni objekti) |
|
Vrste dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah
v prilogi tega odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih
podrobnih namenskih rabah prostora. Pomožni objekti se, razen če
ta odlok določa drugače, gradijo kot nezahtevni in enostavni
objekti. Če se spremeni predpis, ki določa vrste objektov glede
na zahtevnost, se nova določila za nezahtevne in enostavne
objekte smiselno upoštevajo. |
(1) V primeru, da se pomožni objekti gradijo v večjih gabaritih,
kot je določeno s predpisi, se gradijo kot manj zahtevni
objekti, vendar zanje, razen določila o tlorisni velikosti,
veljajo določila členov 69 do 73 za pomožne in začasne objekte. |
(2) Za oblikovanje pomožnih objektov se ne glede na vrsto PNR
smiselno uporabljajo členi 69 do 73 tega odloka, če s posebnimi
PIP ni drugače določeno. |
(3) Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine, je gradnja pomožnih objektov dopustna
skladno s PIP za varstvo kulturne dediščine in soglasjem
pristojnega zavoda. |
|
70. člen |
|
(splošni PIP za gradnjo pomožnih objektov na območjih
stanovanjske rabe) |
|
(1) Na gradbeni parceli, ki pripada osnovni stanovanjski stavbi,
se lahko zgradi največ po en nadzemni pomožni objekt iste vrste;
z izjemo namenskih rab IK, SKs in SKk za objekte za potrebe
kmetije skupna površina vseh pomožnih objektov, ki so stavbe, na
gradbeni parceli ne sme presegati 90 m2 in
dopustne FZ. |
(2) Gradnja objektov, razen vetrolovov, pergol in nadstreškov v
obliki pergole, med javno potjo in gradbeno linijo oziroma
glavnim objektom ni dopustna. To ne velja v primerih, ko je
razdalja med glavnim objektom in javno potjo več kot 50 m. |
(3) Določila za oblikovanje: |
– oblikujejo in postavljajo se v skladu z določili za zahtevne
in manj zahtevne objekte v okviru gradbene parcele in osnovnega
objekta oziroma EUP, tako da so v razmerjih, oblikah in
materialih usklajeni z osnovnimi in drugimi objekti na parceli, |
– etažnost je pritlična, praviloma brez kleti, |
– strehe so lahko ravne ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali
pa usklajene z naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza
določilom odloka; to velja tudi za območja tradicionalne
tipologije gradnje, |
– če je pomožni objekt prostostoječ, je sleme strehe v smeri
daljše stranice, |
– čopi niso dopustni, |
– strešne frčade niso dopustne, |
– strešna kritina je usklajena s kritino osnovne stavbe, pri
naklonih, nižjih od 6 stopinj je lahko druge vrste. |
(4) Pergola in brajda sta prostostoječi ali naslonjeni na
osnovni objekt ter namenjeni senčenju in opori plezalk, sadnega
drevja ali vinske trte; sestavljeni sta iz vertikalnih stebrov
in prečnih horizontalnih elementov. |
(5) Nadstrešek je pretežno odprta stavba, ki je prostostoječa
ali naslonjena na osnovni objekt, lahko tudi zgolj streha brez
lastnih podpor, pritrjena na stavbo. Streha je ravna ali nižjega
naklona (do 6 stopinj) ali z naklonom, usklajenim z naklonom
strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom odloka.
Namembnost nadstreška je skladna s splošnimi PIP za podrobno
namensko rabo prostora. |
|
71. člen |
|
(splošni PIP za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov –
stavb) |
|
(1) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so praviloma zgrajeni
kot posamična gradnja. Po prenehanju uporabe se odstranijo. |
(2) Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč,
ki je v lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register
kmetijskih gospodarstev, se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na območju v 40 m (oziroma 20 m na območju KP Kolpa) pasu
kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območja stavbnih zemljišč te
kmetije ali naselja, v katerem so osnovni objekti te kmetije s
PNR SKs, SKk, IK, Av, As, Ak. Pri tem se upošteva pogoj, da na
istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te
gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni
dokumentaciji dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika
parcele neprimerna za postavitev dodatnih objektov in pod
pogojem, da je tak objekt nujen za delovanje kmetije in da ne
ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij
ter da ne gre za vinogradniško območje. Splošni pogoj glede
dopustnosti gradnje pomožnih objektov v 40 m pasu ob stavbnih
zemljiščih ne velja za naselja Lokve, Hrast pri Vinici, Golek
pri Dragatušu in Petrova vas, pri katerih se pomožni objekti
lahko gradijo v skladu s posebnimi PIP za enote urejanja
prostora LOK_1, HRV_1, HRV_2, HRV_4, GOL_1, PEV_1 in PEV_2. Na
kmetijskih zemljiščih so tudi zunaj 40 m (oziroma 20 m na
območju KP Kolpa) pasu dopustne ureditve zadrževalnikov vode in
zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč in napajanja živine ter gradnja čebelnjakov, krmišč in
rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni
rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih
dimenzij na istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v
radiju 30 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč. |
(3) Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so
namenjeni krmljenju in zavetju rejnih živali na paši. Urejajo se
skladno s kmetijsko zakonodajo, kot leseni enoetažni pritlični
objekti na točkovnih temeljih, tlorisne velikosti do vključno
100 m2,
brez posebej utrjenih tal. |
(4) Čebelnjak je pritličen objekt za postavitev čebeljih panjev
s čebeljimi družinami v leseni izvedbi, lahko je premičen ali
stalen. Proporci in oblikovanje objekta povzemajo obliko
tradicionalnega slovenskega čebelnjaka, v urbanem okolju pa so
lahko tudi sodobne oblike. Tlorisna površina na stavbnih
zemljiščih je do vključno 100 m2,
zunaj območij stavbnih zemljišč, kjer so praviloma premični ali
postavljeni na točkovnih temeljih, pa tlorisne površine do
vključno 40 m2.
Čebelnjaki zunaj urbanih območij stavbnih zemljišč, ki služijo
apiterapiji in so širši od 3,30 m, imajo simetrično dvokapnico z
naklonom 35–45 stopinj. Lokacije stacionarnih ali premičnih
čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel
iz panjev ne bo moteče. Postavitev je dopustna na podlagi
pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katerega
izhaja, da je zemljišče, na katerem bi stal takšen čebelnjak, v
skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče
vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red ter da
je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko
čebelo. |
(5) Lovske preže imajo uporabno etažo na dvignjeni leseni
konstrukciji, uporabna površina ne sme presegati 4 m2,
izvedene so v lesu. |
(6) Ribogojnice so na kmetijskih zemljiščih dopustne samo v
primeru, da so v 40 m pasu od stavbnih zemljišč. |
(7) Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za
oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko
rabo oziroma tipologijo oblikovanja stavbe. V kolikor se tak
objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upošteva
oblikovanje bližnje namenske rabe oziroma tipologije
oblikovanja. |
|
72. člen |
|
(splošni PIP za gradnjo preostalih pomožnih objektov) |
|
(1) Ograje: povzemajo tip in material kakovostnih oziroma
značilnih obstoječih ograj območja EUP, na katerem se nahajajo.
Uporabljajo se žive meje iz avtohtonega grmičevja, kot so gaber,
kalina in podobno, ter žične, kovinske ali lesene ograje. Zidovi
so dopustni do višine 0,5 m, višji pa samo, če so oblikovani kot
del osnovnega objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo
presegati višine 1,80 m. |
(2) Zidovi: oporni in podporni zidovi se arhitekturno
oblikujejo, izvedejo v vidnem betonu ali kamnu ter oblikovno
uskladijo s kakovostno oblikovanimi okoliškimi objekti na
gradbeni parceli in v soseščini ter z elementi urbane opreme
naselja; zidovi višine nad 0,5 m se ozelenijo. |
(3) Rezervoarji: na vinogradniških območjih zbiralniki za
kapnico ali greznice na smejo biti posebej nadkriti, razen če
gre za brajde. V kolikor so vidno izpostavljeni, morajo biti
rezervoarji za gorivo in rezervoarji za vodo (kapnice) vkopani. |
(4) Spominsko obeležje v obliki kapelice se oblikuje sodobno, a
po vzoru tradicionalnih v bližnjem prostoru; strehe so lahko
simetrične dvokapnice, dopustne so tudi trikapne strehe, naklon
je od 40 do 50 stopinj, kritina je opečni zareznik, bobrovec,
lesene skodle, baker ali rjava pločevina. |
(5) Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja
pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno
funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih
določil tega odloka. Protihrupne ograje se na območjih naselij
lahko gradijo le do višine 2,20 m od nivelete ceste, če ni s
projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače.
Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravnih hrupa in na podlagi strokovne
prostorske preveritve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost
s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave
ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v
pogledih iz okoliških objektov prostora ter okoliške pozidave.
Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi
za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da niso
vidno moteče. |
(6) Urbana oprema: za izbor in oblikovanje urbane opreme ter
urejanje javnega prostora se uporablja Katalog mestne opreme za
mesto Črnomelj. Objekte in naprave za oglaševanje na javnih
površinah je dopustno postavljati v skladu z določili občinskega
predpisa o oglaševanju, ki se smiselno uporablja tudi za objekte
in naprave za oglaševanje na zasebnih površinah na območjih,
vizualno izpostavljenih javnemu prostoru (vstopne osi v naselja,
križišča). Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno
postavljati na območjih s tradicionalno tipologijo gradnje in na
vseh objektih s tradicionalno tipologijo. Ni dopustna uporaba
urbane opreme v obliki kozolca ali podobnih konstrukcij. Na
območjih naravnega odprtega prostora ter ostalih naselij, KP
Kolpa in KP Lahinja se izbor iz Kataloga mestne opreme smiselno
uporablja, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. Za
navedena območja se praviloma uporablja urbana oprema, izdelana
v kombinaciji z lesom. |
(7) Ekološki otoki – zbiralnice ločenih frakcij se umeščajo na
vidno neizpostavljene lokacije, zunaj ožjih središč naselij,
oblikovno so poenoteni, umestijo se v posebej v ta namen
oblikovane objekte oziroma ureditve zastrejo se z zasloni ali
prislonijo k zidu, brežini, ograji; pri umestitvi in oblikovanju
objekta in urbane opreme se upošteva lokalni kontekst. |
(8) Gostinski vrt je odprt grajen objekt, sestavljen iz utrjene
ali tlakovane površine, z ograjami in opremo za zaščito pred
vremenskimi vplivi, hkrati je to odprta površina in je na
stalnem mestu. |
|
73. člen |
|
(splošni PIP za začasne objekte in druge elemente, ki
sooblikujejo prostor) |
|
(1) Začasni objekti se postavljajo za čas prireditve ali
sezonske turistične ponudbe oziroma drugih občasnih dejavnosti
in se odstranijo po končani letni sezoni oziroma dogodku,
zemljišče pa se vzpostavi v prvotno stanje. |
(2) K drugim elementom, ki sooblikujejo prostor, prištevamo vse
tisto, kar vpliva na vizualno podobo prostora in se po gradbeni
zakonodaji ne smatra kot objekt. |
(3) Začasni objekti in naprave (npr. zabojniki – kontejnerji,
kioski, mobilne hišice ter izvenstandardne oblike nastanitve,
kot so glamping hišice, hiške na drevesih, vinski sodi in
podobno, šotorišča, prikolice, pokrit prostor z napihljivo
konstrukcijo in montažni šotori, premični panoji za oglaševanje,
stroji oziroma naprave ter okrasni elementi na javnih površinah)
so v primeru, da gre za turistično in gostinsko rabo, dopustni
samo v času posamezne turistične sezone. Začasni objekti za
prodajalne, skladišča in sanitarije, vratarnice – recepcije so
dopustni glede na podrobno namensko rabo prostora ali posebnimi
PIP za posamezne EUP. V okviru gospodarskih con z namensko rabo
IP in IG so začasni objekti dopustni tudi za daljše obdobje, če
gre za proizvodne in poslovne dejavnosti ter kot tehnološki in
skladiščni objekti, pri čemer morajo biti gabariti in
oblikovanje usklajeni z merili za oblikovanje stavb. Začasni
objekti, ki so stavbe ali izvenstandardne oblike nastanitve, se
lahko postavijo samo na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih, pri njihovi postavitvi pa je treba upoštevati
pogoje, ki veljajo na posameznem zemljišču glede postavitve
objektov ter njihovih vertikalnih gabaritov in barv. |
(4) Izvenstandardne oblike nastanitve, kot so glamping hišice,
hiške na drevesih, vinski sodi in podobno, so dopustne kot
dopolnilna ponudba obstoječega gostinskega obrata, turističnega
objekta ali kmetije v njegovi neposredni bližini, izjemoma pa
lahko tudi na dislocirani lokaciji skladno z določili tega
odloka. |
(5) Vrtine za raziskave: na celotnem območju občine so ob
upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave in izraba
geotermičnih virov pod pogojem, da trajno ne spreminjajo in
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju ter ne
spreminjajo podobe prostora in da se po izvedbi zemljišča vrnejo
v prvotno stanje z izjemo ureditve ustja vrtine. |
|
6 Prometna, okoljska,
energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
74. člen |
|
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra) |
|
(1) Vsa GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Vsi posegi na GJI ter v varovalnem pasu GJI se lahko
izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
(3) Vodi GJI potekajo po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen. |
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov vodi GJI
potekajo v skupnih koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne
zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi GJI,
kot to določajo veljavni predpisi. |
(5) Vsi vodi in objekti GJI potekajo oziroma so umeščeni v
prostor tako, da je možno priključevanje vseh objektov na
območjih urejanja. |
(6) Vsi vodi in objekti GJI potekajo oziroma so umeščeni v
prostor tako, da sta omogočeni njihova nemotena obratovanje in
vzdrževanje. |
(7) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture poteka usklajeno. |
(8) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se
v okviru območja predvidenega posega predvidi tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov
neustrezni. |
(9) Vode GJI na urbanih območjih ter na območjih varstva
kulturne dediščine se izvede podzemno oziroma skladno s pogoji
služb za varovanje narave in kulturne dediščine. |
(10) Površine za cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in
urejanju objektov in naprav za promet cestnih in tirnih vozil
ter za spremljajoče objekte (pločniki, kolesarske steze,
postajališča, parkirišča, počivališča, usmerjevalne table in
drugi dopolnilni prometni objekti). Gradnja parkirišč, poti za
pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so
dopustne tudi izven prometnih površin. |
(11) Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov
okoljske infrastrukture ne izključujejo druge namenske rabe pod
njimi ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti
izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in
vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali
pod njimi. |
(12) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba
načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer
trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na
priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo
poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. |
(13) Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in
pešpoti se je treba v čim večji meri izogibati poplavnim
območjem in v čim večji meri načrtovati gradnjo prometne
infrastrukture zunaj priobalnih zemljišč. |
|
75. člen |
|
(gradnja in urejanje cestnega in železniškega omrežja) |
|
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture so skladni z zakonskimi določili in veljavnimi
predpisi s področja prometa. |
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo
in prenavljajo znotraj območjih prometne infrastrukture in
območjih predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih
pa skladno z določili tega odloka. |
(3) Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo tako, da ne
ovirajo prometa in v soglasju s pristojnim upravnim organom ali
upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več
objektov s skupnim priključkom. |
(4) Nove slepo zaključene ceste imajo na zaključkih obračališča. |
(5) V varovalnih pasovih obstoječih cest so gradnja novih
objektov in naprav in investicijska vzdrževalna dela dopustna v
skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. |
(6) V naseljih se ob cestah praviloma izvede hodnike za pešce,
kolesarske steze in javno razsvetljavo. Izjemoma ta določba ne
velja pri rekonstrukcijah cest z manjšimi prometnimi
obremenitvami. |
(7) Vse regionalne ceste na območju potekov skozi naselja se
perspektivno izvedejo najmanj v profilu: vozišče 2 x 3,25 m,
robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m, kolesarska steza 2 x
1,0 m in hodnik za pešce 2 x 1,50 m. |
(8) Na lokalnih cestah se vzpostavlja prečni profil za javno
cesto z voziščem 2 x 2,75 izven naselja, v naseljih pa 2 x 3,0 m
ter glede na prometne obremenitve, bližino turističnih točk,
storitvenih dejavnosti, v zaposlitvenih delih naselja tudi
kolesarska steza 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 0,75 m,
pri večjem številu pešcev pa tudi 2 x 0,75 m. Odstopanja se
dopustijo pri rekonstrukciji obstoječih cest v naselju oziroma v
primerih, kjer je projektna hitrost do 50 km/h. |
(9) Glede na njihovo funkcijo se ceste delijo na: DC – daljinska
cesta, PC – povezovalna cesta, ZC – zbirna cesta, DP – dostopna
cesta in MP – malo prometna cesta. |
(10) Navedene skupine cest se podrobneje razdelijo na posamezne
kategorije na območju UN Črnomelj na obvozne ceste, na primarne
ceste, povezovalne ceste in sekundarne ceste. V kartografskem
delu tega odloka je pregledna karta cestnega omrežja z označenim
tipičnimi prerezi ter shematski prikaz posameznih tipičnih
prečnih profilov. |
(11) Vzpostavi se sistem daljinskih, glavnih in regionalnih
kolesarskih povezav na državni ravni ter občinske kolesarske
povezave, ki se navezujejo na omrežje državnih kolesarskih
povezav. |
(12) Na območju Črnomlja se kolesarske povezave urejajo ob
pomembnejših prometnicah. Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav
(stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene površine,
parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in
se opremijo z urbano opremo prostora: |
– z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer
javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni
skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev), |
– z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku
določene profile posamezne prometnice, |
– mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči,
ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene
pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za
sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala
za kolesa ipd.), |
– z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table,
konfini ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na
te površine ipd.). |
(13) Ob izvedbi rekonstrukcije ceste se izvedejo tudi ukrepi za
vzpostavljanje kolesarske povezave v obcestnem pasu skladno z
določili tega odloka. |
(14) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe
pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi
zaledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev
naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega
omrežja. |
|
76. člen |
|
(ureditve vstopno izstopnih mest za plovbo) |
|
(1) Na območjih ob rekah Kolpi, Lahinji in Dobličici je dopustna
ureditev vstopno izstopnih mest za plovni režim na območjih
stavbnih zemljišč in na drugih s tem odlokom določenih mestih
opredeljenih v PIP za posamezno EUP. |
(2) Lokacije vstopno izstopnih mest se vidno označi izven
poplavnega območja ali na območju stavbišč ob obstoječih
objektih z enotnimi oznakami, na območju KP Kolpa v skladu z
Upravljavskim načrtom KP Kolpa in se jih uredi na sonaravni
način, da ne posegajo v pretočni profil reke. |
(3) Na lokacijah, kjer je predvideno postavljanje premičnih
sanitarij, se postavitev uredi tako, da niso vidno
izpostavljeni. Če to ni mogoče, se sanitarije ustrezno zakrijejo
z avtohtono zarastjo ali s premičnimi začasnimi elementi iz
naravnih materialov. |
(4) Vstopno izstopna mesta se uredi v skladu s podrobnimi
izvedbenimi pogoji, na območju KP Kolpa pa v skladu z
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
– spodnja meja, pri kateri je čolnarjenje dopustno, je 6 m3/s,
oziroma 70 cm na vodomerni postaji v Radencih; |
– v času drstitve (do 1. julija) naj se prednostno uporablja
naslednja vstopno izstopna mesta: Prelesje PRE_2, Gorenji
Radenci GRA_3, Damelj DAM_2, Vinica VNC_9_OPPN, Dolenjci GOA_8,
Griblje GRI_7; |
– za potrebe množičnega turizma (nad 10 čolnov – kanujev oziroma
5 raftov) naj se skozi celotno sezono prednostno uporablja
vstopno izstopna mesta na naslednjih lokacijah oziroma EUP:
Prelesje PRE_2, Gorenji Radenci GRA_3 (parc. št. 2304, k.o.
Radenci), Damelj DAM_2, Vinica VNC_5, Dolenjci GOA_8, Griblje
GRI_7. |
(5) Za vsak poseg na vodnem, priobalnem in poplavnem zemljišču
je treba predhodno pridobiti vodno soglasje in naravovarstveno
soglasje oziroma dovoljenje za poseg v naravo. Poseg ne sme biti
v nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. |
|
77. člen |
|
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti se na gradbeni
parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM) kot je
razvidno iz preglednice 3. Zagotavljajo se na parkirnih
površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih
etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr.
strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na
gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na javnih,
zasebnih ali skupnih, površinah, zagotovljenih v ta namen.
Število zahtevanih parkirnih mest, navedenih v spodnji
preglednici je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno
število ni potrebno glede na druge ukrepe v okviru zagotavljanja
trajnostne mobilnosti. |
(2) Pri večstanovanjskih stavbah se čim več PM zagotavlja v
kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih
etažah. Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž.
Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe
večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. |
(3) PM se razporedi in izvede tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z
več kot 5 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves po splošnih PIP
tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. |
(4) Površine PM, manipulativnih površin in platojev se utrdi,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Omejijo se z
betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki so opremljeni s
peskolovi in lovilci olj, kjer so zahtevani skladno s predpisi. |
(5) PM, garaže in njihovi pomožni objekti, kot so npr. rampe,
zapornice, oporni zidov, vratarnice,morajo zadostiti zahtevam
protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstrani
na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo
imeti možnost prezračevanja. |
(6) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za
avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih
naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju
prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. |
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti
nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in
zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu
streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno
igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
(8) Manipulacijske površine ob parkiriščih se izvedejo in
uredijo tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na
javno cesto. |
(9) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi,
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno
ovirane osebe. |
(10) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo
biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za
funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je manj kot 20 PM, je
treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. |
(11) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM
večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno
PM za funkcionalno ovirane osebe. |
(12) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb,
namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za
kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20 % od
števila zahtevanih PM iz prvega odstavka tega člena, vendar ne
manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti
zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(13) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena
parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce. |
(14) Na parkiriščih so dopustne ureditve za polnjenje
električnih avtomobilov. |
(15) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na
namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva
naslednje minimalno število PM: |
Preglednica 3: Število
zahtevanih parkirnih mest po dejavnostih oziroma namenskih rabah
prostora |
Vrste objektov |
Število PM |
1. STAVBE |
|
Enostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
Dvostanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje |
Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/ stanovanje
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
(oskrbovana stanovanja) |
0,8 PM/stanovanje
od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški,
mladinski domovi ipd.) |
1 PM/12 postelj |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski
domovi, internati) |
1 PM/4 postelje |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za
ostarele, varna hiša) |
1 PM/7 postelj |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno
ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki
vključujejo bivanje) |
1 PM/3 stanovanja |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1 PM/3 sobe |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/6 sedežev in 1PM/tekoči meter točilnega pulta
oziroma ne manj kot 2PM |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1 PM/10 sob |
Stavbe javne uprave |
1 PM/40 m2 |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni
prostori ter druge storitve) |
1 PM/35 m2 |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni
programi) |
1 PM/40 m2 |
Trgovske stavbe
(trgovina lokalna pod 500 m2) |
1 PM/50 m2 ne
manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2 ne
manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2 |
Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2 |
Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2 |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne ipd.) |
1 PM/30 m2 ne
manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni,
poslovni centri) |
1 PM/30 m2 |
Bencinski servisi |
1 PM/30 m2 prodajnih
površin ne manj kot 3 PM |
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 površine
oziroma ne manj kot 2 PM |
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/60 m2 površine |
Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/popravljalno mesto |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM/5 sedežev |
Muzeji in knjižnice |
1 PM/80 m2 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1 PM/učilnico in dodatno 1 PM/oddelek prve triade za
kratkotrajno parkiranje staršev |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje šole) |
1,25 PM/učilnico |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(posebne šole za ovirane v razvoju) |
1 PM/7 učencev in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno
parkiranje staršev |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(visoke šole) |
1 PM/30 m2 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
1 PM/10 otrok in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno
parkiranje staršev |
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1 PM/5 postelj |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante,
veterinarske ambulante) |
1 PM/30 m2 ne
manj kot 2 PM |
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2 ne
manj kot 2 PM |
Športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/50 m2 in
dodatno 1 PM/200 sedežev za avtobus |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/25 m2 |
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
Stavbe za spravilo pridelka |
1 PM/150 m2 |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 sedežev |
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
Športna igrišča
(stadion ipd.) |
1 PM/20 sedežev
in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas |
1 PM/600 m2 |
Pokopališča |
1 PM/30 grobov oziroma ne manj kot 10 PM |
|
78. člen |
|
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Javno vodovodno omrežje, ki se gradi in vzdržuje v skladu z
operativnim programom in odlokom o oskrbi s pitno vodo, je
namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe,
zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni
rabi. |
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih
je možna priključitev, so priključeni na vodovodno omrežje v
skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. |
(3) Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi
fizičnih ovir ali prevelike oddaljenosti ni možna ali
upravičena, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca
vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih
sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica,
cisterna. |
(4) Vsi objekti na območjih, na katerih vodovodno omrežje ni
urejeno, zagotovijo lasten sistem za oskrbo z vodo. |
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v
odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali
podtalni hidranti. Hidranti so praviloma umeščeni v prostor na
zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. Izjemoma je
dopustna umestitev na utrjenih površinah v strnjenih, mestnih,
trških in vaških jedrih. |
(6) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča,
razbremenilniki ipd.) so umeščeni v prostor tako, da je
zagotovljeno optimalno delovanje sistema, da so ustrezno
oblikovani in umeščeni v prostor. |
(7) Najožja območja zajetij in vodohranov se zavarujejo z
zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(8) V objektih se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno
vodo. |
|
79. člen |
|
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje, ki se gradi in vzdržuje v skladu z
operativnim programom in odlokom o odvajanju in čiščenju odpadne
komunalne in padavinske vode, je namenjeno odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in
utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
javnih površin. |
(2) Kanalizacija je zgrajena v ločenem sistemu, razen na
območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije.
Kanalizacija se gradi vodotesno. |
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih
je možna priključitev, se priključijo na kanalizacijsko omrežje
v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če
priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih
ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi
pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja
dopusti začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male
čistilne naprave ali izjemoma nepretočne greznice. Za veliko
oddaljenost se šteje tista oddaljenost, pri kateri gradnja
javnega kanala v primerjavi z gradnjo lastne čistilne naprave
ter ob upoštevanju vzdrževalnih in obratovalnih stroškov ni
ekonomična. |
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na
območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, se
odvaja v male čistilne naprave ali izjemoma nepretočne greznice.
Male čistilne naprave in greznice se redno vzdržujejo in
evidentirajo pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje
odpadne vode. |
(5) Padavinske vode z manipulativnih površin, na katerih se
zaradi manipulacije z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi
snovmi lahko obremenijo padavinske vode, se pred izpustom
očistijo na lovilcu olj. |
(6) Tehnološke odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijo ali
vodotok ustrezno očistijo in nevtralizirajo v interni čistilni
napravi. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij se zgradi
nepropustno gnojišče z gnojnično jamo na praznjenje. Gnoj mora
biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod. |
(7) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti
tal omogočajo ponikanje v skladu s predpisi, se zagotovi
bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s
strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin.
Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi
za sanitarne ali tehnološke potrebe. |
(8) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s
pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko
kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije. |
(9) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na
javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za
odvodnjavanje javnih površin. |
(10) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih
gradbenih parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele
brez soglasja mejaša. |
(11) Trase in jaški kanalizacijskih vodov praviloma potekajo
izven vozišča; kadar to ni možno, so jaški na vozišču umeščeni
izven kolesnic vozil. |
(12) Če prostorske razmere to omogočajo, so čistilne naprave
umeščene v prostor tako, da so zadostno oddaljene od
stanovanjskih površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno
razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz
čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom.
Čistilni napravi se uredi ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila
upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne
naprave se zagotovi zavarovanje območja čistilne naprave z
zaščitno ograjo. |
|
80. člen |
|
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na mestu izvora, v
smetnjakih. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je praviloma v objektu ali
na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna
vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s
pristojno mestno službo za promet in gospodarjenje z odpadki
določi zbirno mesto na javni površini. |
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro
prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah in v
ožjih središčih naselij, skladno z določili 72. člena. |
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na
primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice
ločenih frakcij). Zbiralnice so postavljene na utrjene površine
javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Vsi odpadki se
odlagajo v za to namenjene zaprte posode, ki se postavijo na
ustrezno urejene površine. |
(5) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je dopustno obnavljati in
premeščati, dopustna je tudi ureditev novih, v skladu s pogoji
upravljavca in občinskih predpisov o čiščenju javnih površin ter
obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov. |
(6) Za zbiranje vseh frakcij in za začasno hranjenje posameznih
frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove
prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se
uredi zbirni center. Zbirni center se zaradi dobre dostopnosti
locira v bližini pomembnejših mestnih cest, izvede pa se ga z
vratarnico, nadstreškom in ograjo za preprečitev nepooblaščenega
dostopa. |
(7) Posebne odpadke se skladišči na območjih IP in IG, kjer
nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove
predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na
odlagališču posebnih odpadkov. |
(8) Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava,
sortiranje, začasno skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se
lahko umestijo na območja IP in IG ali na druga območja, če so
vplivi zmanjšani na minimum in če s tem soglašajo mejaši. |
(9) Ureditve za zbiranje odpadkov se umesti v prostor ob
upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihovo
ureditev in oblikovanje se uskladi s preostalimi ureditvami
javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in
ureditve niso vidno moteči. |
(10) Odlaganje gradbenih odpadkov se izvaja v skladu z veljavno
zakonodajo o ravnanju z odpadki na za to določenih odlagališčih
v kamnolomu Suhor in Podcentru za ravnanje z odpadki Vranoviči.
Dopustno je tudi odlaganje inertnih gradbenih odpadkov v
opuščenih površinskih kopih, v skladu s predpisom, ki ureja
obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. Zagotoviti je treba, da
se z odlaganjem ne povzroči vidne motnje in drugih negativnih
vplivov na okolje. Po končanem odlaganju se zagotovi sanacija z
rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri
zaraščanja zasutih površin; način sanacije se določi glede na
rabo in značilnosti prostora v okolici. |
|
81. člen |
|
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega
plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo
ljudi in premoženja ter hkrati prepreči škodljive vplive
plinovoda na okolje in obratno. Upoštevajo se varnostni odmiki
plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in
načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi
predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega
premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti,
hrupa pri navadnem obratovanju ipd. Upoštevajo se tudi varstveni
režimi v prostoru. |
(2) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja
plinovodnega omrežja, lahko do njegove izgradnje uporabljajo
lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin. Na
območjih, na katerih je po podatkih upravljavca priključitev na
plinovodno omrežje možna, se po izgradnji na plinovodno omrežje
priključijo vsi objekti, ki kot energent uporabljajo
utekočinjeni naftni plin. |
|
82. člen |
|
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja in naprav) |
|
(1) Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na
območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi.
Visokonapetostno omrežje se gradi v skladu z veljavnimi
tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih
vodov in objektov. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje
nazivne napetosti 20 kV in manj se na območju naselja zgradi v
kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna
izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. |
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne
izvedbe elektroenergetskega omrežja. |
(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni
izvedbi, ne sme potekati v območjih vedut na naravne in
ustvarjene prostorske dominante z javnih površin. |
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako: |
– da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane
rabe v prostoru ter |
– da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti
elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih
prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje
izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja
prenosnega omrežja. |
(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je
pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo
vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale. |
(7) Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj,
centralnih dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti
in posebnih območij se izvedejo v skladu s sodobnimi principi z
uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na
najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne površine za
postavitev objekta ter da se vse stikalne in transformatorske
naprave izvede v kakovostno oblikovanih zaprtih objektih. Vse
razdelilne transformatorske postaje se zaščitijo pred
nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko
omrežje se izvedejo s podzemnimi kabli. |
(8) Transformatorske postaje so samostoječi objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območij proizvodnih
dejavnosti umeščajo v večje objekte. Zagotovi se ustrezen dostop
za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi
prostorov v objektu pa se upošteva določila predpisov o
električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske
postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova
vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstreški, delno zasutje in podobno. |
(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo
elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih
gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav
ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
(10) Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kW) je dopustna, in
sicer v okviru prenove obstoječih mlinov in ostalih vodosilnih
objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko
ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu
vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delov vodotokov,
slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno
zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna.
Morebitne gradnje vodnih elektrarn se utemelji na podlagi ocen
vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določi
ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene
ukrepe. |
(11) Javne površine se opremijo z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov.
Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s
preprečevanjem svetlobnega onesnaženja. |
|
83. člen |
|
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav,
se izvede s podzemnimi kabli, v kabelski kanalizaciji. Zunaj
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Na območjih S, C, B, I se zagotovi ustrezno število
komunikacijskih vozlišč, da bo zagotovljeno ustrezno elektronsko
omrežje mobilnih komunikacij za potrebe oskrbe objektov z
najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
(3) Na območjih, ki še niso opremljena z elektronskim omrežjem
mobilnih komunikacij, se izvede ustrezno kabelsko kanalizacijo z
optičnimi povezavami do komunikacijskih vozlišč. |
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja elektronskega
omrežja mobilnih komunikacij se upošteva predpise s področja
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter
naslednje usmeritve in pogoje: |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij
se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in
izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko
umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da se ne
zmanjša kakovost bivanja v okoliških stanovanjih; |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij
je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene
trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni
dejavnosti (C, I, P, E, O, T); |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij
se umešča v prostor tako, da so v čim večji meri v obstoječih
ali načrtovanih infrastrukturnih koridorjih in napravah; |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij
je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da
je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna
funkcija; |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij
se na izpostavljenih legah umesti v prostor na podlagi strokovne
prostorske preveritve, tako da je vpliv na vidne kakovosti
prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte,
vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti; |
– objekti in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij
se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in območij
kulturne dediščine. Izjemoma je objekte in naprave mobilne
telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne
dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo
variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete
varovane lastnosti dediščine; |
– posebno pozornost se nameni oblikovanju objektov elektronskega
omrežja mobilnih komunikacij, tako da je čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji
ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten,
zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele
objektov) in da so ti objekti in naprave čim manj moteči. |
|
84. člen |
|
(prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI) |
|
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni
predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo
na vsako stran: |
– hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m,
lokalne ceste 10 m, javne poti 5m in državne kolesarske steze 5
m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; |
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina
progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od
osi skrajnih tirov izven naselja; |
– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic
50 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi
skrajnih tirov; |
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje
ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110
kV in 35 kV 15 m; |
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV
in 35 kV 3 m; |
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti
od 1 kV do vključno 20 kV 10 m; |
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV
do vključno 20 kV 1 m; |
– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in
transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV 2 m; |
– prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m,
merjeno od osi plinovoda; |
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim
storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in od
drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe
lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov
nanje znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda. |
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja
ali vzdrževanja omrežja. |
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje
upravljavca omrežja. |
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se
lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa
je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive,
gorljive in eksplozivne materiale. |
(5) Posegi v varovalni pas elektroenergetskih vodov morajo biti
v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe
objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij. |
(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla
drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne
posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami,
ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površne. |
(7) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na
vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V
tem pasu je prepovedano: |
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, |
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma
manj kot 0,5 m nad temenom cevi, |
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(8) Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno merilnega
sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja Agencije za pošto
in elektronske komunikacije Republike Slovenije. |
|
85. člen |
|
(prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene GJI) |
|
(1) Varovalni koridor posameznih objektov GJI znaša: |
– za državne ceste 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti
12,5 m in za kolesarske poti 10 m, merjeno levo in desno od
načrtovane osi; |
– vzdolž nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti
od 20 kV do 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda
15 m; |
– vzdolž podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 20
kV do 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m; |
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več,
merjeno levo in desno od osi voda 5 m; |
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar
ter dimenzije 250 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda 3
m. |
(2) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov
napetostnega nivoja 110 kV in več so na obstoječih objektih
dopustna investicijska vzdrževalna dela in gradnja pomožnih
funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže,
parkirišča, lope). |
(3) V varovalnih koridorjih GJI je dopustna gradnja v skladu z
namembnostjo varovalnega koridorja. Na obstoječih objektih so
dopustna investicijska vzdrževalna dela. |
(4) V varovalnih koridorjih GJI je gradnja objektov, ki niso v
skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dopustna le pod
posebnimi pogoji upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene
ustanove v skladu s predpisi. |
(5) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na
območju občine se upošteva omejitve zaradi zračnega prometa: |
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki
stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine
dvigajo iz okoliške krajine za več kot 100 m; |
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m
od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti
nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m; |
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave
zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m,
če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest,
železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
(6) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz
prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet,
objekt pa se označi in zaznamuje v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
86. člen |
|
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja
objektov na GJI) |
|
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih
parcelah, določenih k obstoječim objektom. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja
objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih
zemljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča
izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če
tako določa posebni predpis. |
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo
stanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo,
električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne
ceste. |
(4) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo
nestanovanjske stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno
oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih
voda in dostop do javne ceste. |
(5) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo
nestanovanjske stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno
lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno energijo,
lastno čiščenje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če je
komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na
omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je mogoča
priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo. |
(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom
ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna,
če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju
GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve. |
(7) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka
tega člena, je s soglasjem upravljavca posamezne GJI gradnja
objektov dopustna tudi v primeru, da tehnične možnosti ne
omogočajo priključitve objekta na posamezno omrežje GJI.
Minimalna komunalna oskrba se v tem primeru začasno ali stalno
zagotovi s pomočjo alternativnih sistemov oskrbe: |
– alternativni sistem oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje
deževnice in sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s
pitno vodo ta dopustna; |
– alternativni sistem oskrbe z elektriko, in sicer s pomočjo
obnovljivih virov energije, z izjemo vetrne energije, katere
izraba v tem primeru ni dopustna; |
– alternativni sistemi odvajanja odpadne vode, kot sta mala
čistilna naprava in izjemoma nepretočna greznica. |
(8) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem
pristojnega upravljavca javnega omrežja za odvajanje voda lahko
začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za
odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna
greznica). |
(9) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven
naselja glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje
oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja
odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno
komunalno opremo. |
(10) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega
vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za
katere je priključitev možna, priključijo na javno vodovodno
oziroma kanalizacijsko omrežje. |
|
7 Varstvo kulturne dediščine,
narave, okolja, zdravja ljudi, gozdov in varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
|
87. člen |
|
(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine, narave, okolja,
gozdov in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih
urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so
dopustne s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima
čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo
čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri
vseh gradnjah je treba upoštevati normativne določbe glede
varovanja okolja. Vsak poseg v okolje se načrtuje in izvede
tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. |
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na
okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih
posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je treba
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni
režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za
varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v
okviru posameznega režima. |
(4) Javne odprte površine se v primeru izrednih dogodkov lahko
uporabljajo za namene zaščite in reševanja ter obrambe. |
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena velja, da so
v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine, dopustne gradnje in prostorske ureditve, ki so
skladne s PIP za varstvo kulturne dediščine. Gradnje novih
objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi
dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na teh območjih
dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše
lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave, ni možno najti
druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati
lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja
varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in
je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi
pogoji, ki velja za ta objekt ali območje. |
|
88. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine,
varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v
nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov,
varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina,
vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva
kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov,
aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju
njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustne
rekonstrukcija objekta ter gradnja novega objekta, vključno z
dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno
spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki bi prizadel
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci
teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali
območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki
jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri
gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji
za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja
ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati
pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte
in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti,
obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
odlagališča viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni
z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi
varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik
in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor
ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki
so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino
veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine, ki
so navedeni v nadaljevanju tega člena. |
(11) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in
naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega
zunanjega prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih
objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolici značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(12) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža,
razporeditev odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in
odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja
(drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi
iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične
fasade itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(13) Če se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je
potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka
najdišča. |
(14) Varstveni režim za registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in
grajene ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika
parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo,
osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v
kulturni krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in
stavbo oziroma naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene
strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(15) Varstveni režim za registrirano arheološko najdišče: ni
dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se
varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali
drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje
in prezentacijo arheološkega najdišča. |
(16) Izjemoma so dopustni posegi v posamezna arheološka
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v
prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev in |
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(17) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Če se območje
ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
(18) Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(19) Varstveni režim za drugo dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(20) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi
in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.
Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(21) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano
dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(22) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je
treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako
določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo
za to območje urejanja. |
(23) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo
vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v
prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
(24) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju
kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o
potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas
predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(25) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana
in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(26) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(27) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni
osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
89. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem
območju občine. Na območjih ohranjanja narave je za vse posege
potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje. |
(2) Na zavarovanih območjih je treba upoštevati usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij, ki so podani
z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave v sprejetih aktih o zavarovanju
Krajinskega parka Lahinja in Krajinskega parka Kolpa. |
(3) Na za zavarovanje predlaganih območjih, regijski park
Kočevsko – Kolpa in naravni spomenik Jelševnik, veljajo
varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti izvajajo na
način, ki ne ogroža prvobitnosti narave. |
(4) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če
ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega
ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali
tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti: |
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in
geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se
ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti,
zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto,
oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri
spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša
vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se
ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču, |
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se
ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne
mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje, |
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do
takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje, |
– na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje
krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno
spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve
v prostoru, |
– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni
sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova
vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti
naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne
dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(5) Na ekološko pomembnih območjih Kočevsko, Stobe, Kolpa,
Veliko Bukovje, Lahinja, Dobličica, Petrišina jama, Bezgovka in
Gornji kal, ki niso tudi posebna varstvena območja se posegi in
dejavnosti načrtujejo na način, da se v čim večji možni meri
ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in
živalskih vrst, ohranja njihova kakovost ter povezanost
habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom prekinjena. |
(6) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000),
Bezgovka, Veliko Bukovje, Kočevsko, Kočevsko – Kolpa, Gornji
Kal, Petrišina jama, Dobličica, Stobe - Breg, Kolpa in Lahinja
se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni
meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin
habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje
živali; |
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena. |
(7) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih
območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja
dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi
življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje
dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji,
ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja
negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja; |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjenje, naravno
zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja; |
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin
tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
(8) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti
načrtujejo na način in v obsegu: |
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna
razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni
habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; |
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura
habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z
varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih. |
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih
rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz
predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst. |
(9) Pri poseganju v naravno okolje je potrebno paziti, da se ne
vnaša tujerodnih in invazivnih vrst. Prav tako je pomembno, da
se na mestih, kjer so vrste že prisotne, izvaja učinkovito
odstranjevanje le teh. |
|
90. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Dejavnosti, ki povzročajo onesnaženje zraka, je dopustno
umeščati le v industrijska območja. Lastnik vira onesnaženja
mora poskrbeti za meritve onesnaženosti in izvajati ustrezno
zaščito in sanacijo, če emisije iz vira onesnaževanja presegajo
dopustne meje. Pri zasnovi nove zazidave se upošteva tudi
prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na
podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena
območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim
potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob
železniški povezavi se navežejo na to omrežje. |
(3) Pri novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo
energije. |
(4) Zagotavljajo se še drugi ukrepi za varovanje kakovosti
zraka, kot so: |
– za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo obnovljivi
viri energije oziroma čistejši energenti ali priključitev na
skupne kotlovnice na lesno biomaso; |
– energetska sanacija stavb, ureditev javnega potniškega
prometa, omejitev individualnega prometa v strnjenih naseljih,
ureditev kolesarskih povezav ter spodbujanje kolesarjenja, peš
hoje, |
– zagotavljanje primerne oddaljenosti virov vonjav (kompostarne,
bioplinarne ipd.), tako da je zunanji rob območja vira vonjav od
območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in
trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za
izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih
površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem
kompostiranju, oziroma v odvisnosti od smeri pogostih vetrov. Za
ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri
vonjav, in za širitev takšnih objektov se s strokovno študijo
preveri vplivno območje, objekti pa se umesti na primerno
oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in
skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških
postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi
vonjavami. |
|
91. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni
režim ali stanje voda, se po potrebi izdela
hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda
pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
(2) Prečkanja vodov GJI pod strugo vodotoka se načrtujejo tako,
da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(3) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na
vodovarstvena območja se upoštevajo predpisi, ki se nanašajo na
ta območja ter skladno z določili 50. člena tega odloka (območja
za varstvo vodih virov). |
(4) Vse obstoječe vodne vire se varuje pred onesnaženjem in
drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih
virov na območju občine. |
(5) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali
podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe
za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v
prostor, razen za izjeme, ki jih določajo predpisi o upravljanju
voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem
ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in
napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki
bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta. |
(7) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti
in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja
ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Na priobalnih zemljiščih so prepovedani gnojenje in
uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin, odlaganje in
pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki
ter odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov
ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(8) Na obstoječih objektih in napravah, ki so na vodnem ali
priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba
namembnosti ali nadomestna gradnja, pod pogojem, da se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost in ne
poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in da to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami ter da se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(9) Pri načrtovanju poteka trase GJI se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka
vzporedno z vodotokom, le-ta ne sme posegati na priobalno
zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le
izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa
stabilnost brežin vodotokov. Prečkanja vodov GJI pod strugo
vodotoka se načrtujejo tako, da se ne zmanjša prevodna
sposobnost struge vodotoka. |
(10) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje
MHE so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in
obstoječih ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in živalskih
vrst, oziroma kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter
habitatnih tipov in pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene
morfološke značilnosti in kakovosti vodotokov in obvodnega
prostora. |
(11) Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Kolpe, v
manjšem obsegu pa tudi ob Lahinji in Dobličici. Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske
površine, vse ureditve pa morajo biti načrtovane tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Na območjih poplav gradnja
kleti ni dopustna. |
(12) Na obstoječih stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo v območju
poplav je dopustna rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja. Za vsak opisan
poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno
soglasje. |
(13) Pred podrobnejšim načrtovanjem prostorskih ureditev se
upošteva prepoved gradnje na območju poplav in v priobalnem
zemljišču, ki ob reki Kolpi sega 15 m (oziroma zunaj naselij 40
m) in ostalih vodotokih ter stoječih vodah 5 m od vodnega
zemljišča. Za vsak poseg na poplavnem območju. Za vsak poseg na
poplavnem območju in v priobalnem pasu je treba predhodno
pridobiti vodno soglasje. |
(14) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se
zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode, skladno z
določili 79. člena tega odloka (gradnja in urejanje
kanalizacijskega omrežja). |
|
92. člen |
|
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Zagotavljajo se ukrepi za varovanje kmetijskih zemljišč in
za oskrbo prebivalstva s kakovostno pridelano hrano. |
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustne le prostorske
ureditve v skladu predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, vse
skladno z določili tega odloka. Pri načrtovanju prostorskih
ureditev in posameznih posegov v prostor na kmetijskih
zemljiščih je treba v čim večji meri zagotoviti, da ti ne bodo
dodatno obremenjevali okolja in poslabšali stanja kmetijskih
zemljišč, da ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih
kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih, in da ne bodo uničili
ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture,
kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske
prometnice. |
(3) V čim večji meri se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih
zemljišč. Dopustni posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo
tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja
kmetijska zemljišča. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin
se zagotovi znotraj območja občine predvsem na površinah v
zaraščanju. |
(4) Posegi na kmetijska zemljišča, kot so trajna zasedba,
uničenje ali poškodbe tal, praviloma niso dopustni oziroma se
lahko izvedejo samo v primeru če ni drugih tehničnih možnosti. V
takem primeru je treba morebitno poškodovane površine kmetijskih
zemljišč, takoj po končani gradnji sanirati oziroma
rekultivirati. Med urejanjem območja je obvezno zagotoviti
neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. |
(5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma
izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč
dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja
prostor (komasacije, melioracije ipd.), pri čemer se smiselno
upoštevajo krajinske značilnosti območja in določila tega
odloka. Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji
pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen
način tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo,
nadomeščajo in na novo vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki,
vodna telesa. |
(6) Spodbujajo se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava,
izboljševanje in raba zaraščajočih kmetijskih površin na način,
ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(7) Na območju poselitve se zagotavlja primeren delež zelenih
površin, namenjenih za vrtičkarstvo, šport in rekreacijo in
spodbujanje zdravega življenjskega sloga bivanja na prostem. |
(8) Pri gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani
in odlaga ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabi za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih
kmetijskih zemljišč. |
(9) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljenih
površinah je po koncu del potrebno izvesti sanacijska in
zasaditvena dela, da se preprečijo erozijski pojavi. |
(10) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi se dela izvedejo
na način, ki onemogoča izliv v okolico. |
|
93. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje
poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi
dopustijo le v izjemnih primerih – ko so nujni in zanje ni druge
možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v
primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni
socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora. |
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se
načrtuje tako, da se v čim večji meri upošteva značilne naravne
prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti
ter vidnost naselij in značilne vedute. |
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda se objekti linijske
infrastrukture načrtujejo tako, da se v čim večji meri izogibajo
gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni
vegetaciji. |
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic se zagotovijo
prehodi za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale
stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije
prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s
strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami
in lovskimi organizacijami. |
(5) Negozdna zemljišča znotraj gozda se pogozdujejo le v
primeru, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(6) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se
pri vseh posegih v gozdove poleg navedenih kriterijev upošteva
tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega
potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških
in socialnih funkcij. |
(7) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
– izvajati vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
– izvedba gozdnih in drugih učnih poti; |
– urejanje začasnih tabornih prostorov na gozdnih jasah ali
robovih gozdov z dovoljeno postavitvijo premičnih objektov samo
za čas taborjenja, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave
in da ni na vidno izpostavljenih območjih; |
– ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po
obstoječih poteh; |
– gradnja in rekonstrukcija gozdne ceste, ki je namenjena
predvsem gospodarjenju z gozdom; |
– gradnja in rekonstrukcija javnih poti namenjenih gospodarjenju
z gozdom in turističnim namenom (urejanje kolesarskih in drugih
poti; |
– priprava ali gradnja vlak za spravilo in prevoz lesa, če je
tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod
za gozdove Slovenije; |
– postavitev stalne gozdne žičnice; |
– postavitev premičnih čebelnjakov; |
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za
začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim
redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za
začasne dovoze čebel na pašo; |
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna
postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom. |
(8) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če ne vplivajo
negativno na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je treba pridobiti soglasje pristojne javne
gozdarske službe. |
(9) Posege se načrtuje tako, da se ne posega v obstoječi gozdni
rob. Za posamezne vrste objektov se zagotovi naslednje minimalne
odmike: |
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča,
so odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m; |
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja
gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj
4 m od gozdnega roba. |
(10) Nove objekte se načrtuje v odmiku ene drevesne višine
odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik
določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali
se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben
poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve
varnosti objektov. Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem
robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne
gozdarske službe. |
|
94. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Hrup v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev
hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom za določeno območje
glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno po enotah
urejanja prostora, kot jih določa predpis o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. |
(2) Stopnje varstva pred hrupom so določene glede na namensko
rabo prostora, pri čemer meje območij stopenj varstva pred
hrupom sovpadajo z mejami med območji (podrobnejše) namenske
rabe prostora, in sicer velja: |
– območje II. stopnje varstva pred hrupom (območja BT v enotah
ŠIP_2_OPPN, ROV_9, JEL_2, JEL_6, STV_7, BUT_8 in BRD_4_OPPN;
območja SSs v enotah ČR_5, ČR_7, ČR_11 in ČR_12; območja SSv v
enoti ČR_13 ter območja SSn v enoti ČR_6), |
– območje III. stopnje varstva pred hrupom (S, C, B, Z, A), |
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom (I, P, E, O, K, G, V). |
(3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s
predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju
dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom se
predvidijo ustrezni aktivni in pasivni ukrepi za zaščito
življenjskega okolja pred hrupom. Vsi objekti z varovanimi
prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje varstva pred
hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje varstva
pred hrupom. |
(4) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne
smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove
vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom
za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice
uporabe ali obratovanja virov hrupa. |
(5) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v
rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja
za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in
ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo
predpisi o varstvu pred hrupom. Če je vir hrupa cesta ali druga
prometna infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa
zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje
čezmerne obremenitve okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije
hrupa npr. z zmanjšanjem hitrosti vozil. |
(6) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe
objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov,
kjer je to potrebno, načrtujejo z aktivno zaščito pred hrupom
(protihrupne bariere), če to ni mogoče, pa s pasivno zaščito
pred hrupom (zaščita oken, fasade). Za dimenzioniranje in
oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov se pridobijo
celovite strokovne rešitve. |
(7) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi
zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
(8) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa
zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za
obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. |
|
95. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Viri elektromagnetnega sevanja (EMS) so omrežja, naprave in
objekti določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je
dopustna gradnja objektov in naprav na podlagi soglasja
pristojnega izvajalca gospodarske javne službe infrastrukturnega
omrežja. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov
in naprav ni dopustna gradnja: |
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov,
namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, |
– objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter
programa osnovnega zdravstvenega varstva, |
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali
gostinske dejavnosti, |
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega
števila ljudi, |
– objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(3) Minimalni potrebni odmiki od osi daljnovodov na višini 1 m
od tal, v katere ni dopustno umeščanje objektov z varovanimi
prostori, znašajo glede na vrsto oziroma tip daljnovoda: |
– 11–14 m na vsako stran nadzemnega daljnovoda za napetostni
nivo 110 kV in |
– 18–24 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni
nivo 220 kV. |
(4) Za obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev 110
kV daljnovodov in na katerih velja I. stopnja varstva pred
sevanjem, se določi obremenitev območja s sevanjem kot posledice
obratovanja ali uporabe posameznega vira sevanja. Navedeno se
ugotavlja skladno s predpisom o EMS v naravnem in življenjskem
okolju. V primeru, če se ugotovi čezmerna obremenitev z
sevanjem, se predlaga pristojni službi, da se izvedejo ukrepi
skladno s predpisom o EMS v naravnem in življenjskem okolju. Pri
tem se zasleduje ukrepe, ki so predpisani za rekonstrukcijo vira
sevanja. |
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja,
se izdela ocena vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno,
da pričakovane vrednosti elektromagnetnega sevanja ne bodo
presegale s predpisi dovoljenih vrednosti; za te objekte se
pridobi soglasje pristojne službe. |
(6) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki
so vir elektromagnetnega sevanja, ne smejo presegati obremenitev
okolja glede na stopnjo varstva pred sevanjem, ki jih določajo
predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
96. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov
v prostor in pri osvetljevanju objektov in odprtih površin ter
glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo ukrepi za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli
vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu
ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin se
uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim
osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne
razsvetljave se načrtuje vgraditev stikal za reguliranje
polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. |
(4) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme
presegati predpisanih mejnih vrednosti. |
|
97. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik
ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo
gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča,
in sicer na naslednje načine: |
– zadrževanje voda z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča
in dvig podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče
ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne
vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(2) Za vse posege v plazovitih območjih je treba pred
načrtovanim posegom v prostor izdelati geomehansko poročilo in
pridobiti soglasje pristojnih služb. |
(3) Objekti se gradijo protipotresno v skladu s pogoji, ki
veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje
po MSC lestvici. Projektni pospešek tal znaša na večinskem delu
občine 0,125, na jugozahodnem robu 0,1 in na skrajnem
severovzhodnem robu 0,15 g. |
(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja
kleti ni dopustna. Na drugih območjih občine se pri načrtovanju
objektov, ki so pod nivojem terena, obvezno preveri gibanje
nivoja podtalne vode. |
(5) Gradnja na poplavnih in ogroženih območjih je dopustna
izjemoma pod pogoji pristojne službe za vodno gospodarstvo ter
na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično
analizo. Za vse posege v poplavnih območjih se pridobi soglasje
pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
(6) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba
upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki
urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za
gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi
ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi
potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska
vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s
površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec
gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne
bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter
postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo
ustrezati standardu SIST DIN 14090. Na območjih velike požarne
ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske
ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter
za materialne dobrine in naravo. |
(7) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč skladno s
predpisi se prostorske ureditve načrtuje tako, da se
preprečujejo verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje
prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v
primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in
reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi
oziroma objekti. |
(8) Za primer naravnih in drugih nesreč se za zagotavljanje
površin za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje
ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in
lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični
center upoštevajo določila 48. člena tega odloka. |
|
98. člen |
|
(osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov) |
|
(1) Z izborom lokacije, z orientacijo objektov in ustreznimi
odmiki med njimi se omogoča ustrezno celoletno osončenje in
zagotavlja zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju. |
(2) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in
toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube
toplotne energije. |
(3) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in
pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno
svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. |
(4) Obstoječim in novim stavbam se v dnevnih sobah, bivalnih
prostorih s kuhinjo, bivalnih kuhinjah, otroških sobah zagotovi
naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda
najmanj 1 uro dnevno na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno
na dan 21. marec in 21. september. |
|
99. člen |
|
(zdravo bivalno okolje) |
|
(1) Zagotavlja se oskrba večine prebivalstva s kakovostno,
zdravstveno ustrezno pitno vodo in varujejo vsi obstoječi in
potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja se varčna in
smotrna raba pitne vode. |
(2) Reka Kolpa je območje kopalnih voda, ki se vzdržujejo in
ohranjajo v ustrezni kakovosti skladno z veljavnimi predpisi. |
(3) Zagotavlja se varovanje in urejanje zelenih površin, površin
za urbano vrtnarjenje ter površin za šport in rekreacijo skladno
z določili tega odloka glede urejanja zunanjih površin in glede
zasaditev ter glede na določeno namensko rabo prostora v
grafičnem delu OPN in pripadajočih PIP zanjo. |
(4) Spodbujajo in uveljavljajo se načela trajnostne mobilnosti,
kot je uporaba javnih prevozov (železnice, avtobusov ipd.),
sistema souporabe vozil, kolesarjenja in pešačenja, za kar se
ureja tudi ustrezna infrastruktura (kolesarske in pešpoti,
parkirišča, peš cone v naseljih, območja prijaznega prometa
ipd.), skladno s sprejeto Celostno prometno strategijo občine
Črnomelj. |
|
100. člen |
|
(spremljanje kazalcev okolja) |
|
Spremljanje kazalcev okolja in poročanje je opredeljeno v
Okoljskem poročilu (AD-SVETOVANJE, Anes Durgutović s.p.,
november 2016, dopolnitev februar 2017), ki je sestavni del tega
odloka. |
|
8 Podrobnejši pip za
posamezne podrobnejše namenske rabe in tipologije |
|
101. člen |
|
(ureditve za območja posameznih podrobnejših namenskih rab) |
|
Splošna merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope PNR na
celotnem območju občine, razen če ni s posebnimi pogoji za
posamezno EUP določeno drugače. |
|
102. člen |
|
(tipologija oblikovanja objektov) |
|
(1) Območje občine se glede na tipologijo objektov deli na
naselja oziroma območja naselij s tradicionalno tipologijo (to
so naselja s kontinuiteto) ter naselja z mešano tipologijo, s
suburbano in urbano gradnjo (naselja brez kontinuitete). |
(2) Za naselja s tradicionalno tipologijo oblikovanja objektov
(TTO) se glede meril in pogojev za oblikovanje upoštevajo PIP v
nadaljevanju tega člena, za vse ostale tipologije pa veljajo
ostali PIP tega odloka. |
(3) Območja naselij oziroma delov naselij s tradicionalno
tipologijo so opredeljena kot enote urejanja prostora in se
delijo na: |
– območja z domačijami, kjer se lahko gradi uskoški dvor, |
– območja z domačijami, kjer se lahko gradi belokranjski dvor, |
– območja z objekti kočevarskega tipa, |
– območja z objekti belokranjskega tipa. |
(4) Na območjih, kjer je definirana samo TTO, se v primeru
obstoječih objektov, ki niso tipološko značilni, uporabljajo
določila 103. člena (sanacije neusklajenih suburbanih objektov),
ki določa oblikovne pogoje za rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave in spremembe namembnosti objektov. |
(5) Na območjih, kjer je definirana samo TTO, sta pri
nadstreških dopustni tudi ravna streha ali streha nižjega
naklona do 6 stopinj. |
(6) V trških jedrih naselij Adlešiči, Dobliče, Dragatuš, Stari
trg ob Kolpi in Vinica se objekti oblikujejo po vzoru trških
objektov oziroma glede na posebne PIP. |
(7) Za izbor tipologije za posamezno naselje se uporablja
spodnja tabela. Če je označena več kot ena tipologija, se glede
na kontekst prostora izbere le ena izmed danih možnosti. |
Tip naselja |
s kontinuiteto |
brez
kontinuitete |
Domačija |
Vrhhlevna/vrhkletna, vzporedna, gručasta |
Vrhhlevna/vrhkletna, vzporedna |
Štiristranična |
Mešana tipologija gradnje |
Tipologija |
Belokranjska tipologija |
Kočevarska tipologija |
Belokranjski dvor |
Uskoški dvor |
Naselje |
Adlešiči |
● |
|
● |
● |
● |
Balkovci |
● |
|
|
● |
● |
Bedenj |
● |
|
● |
|
● |
Belčji Vrh |
● |
|
● |
|
|
Bistrica |
|
● |
|
|
|
Blatnik |
|
|
|
|
● |
Bojanci |
● |
|
● |
● |
|
Brdarci |
● |
|
● |
|
|
Breg |
● |
● |
|
|
|
Breznik |
● |
|
● |
|
|
Butoraj |
● |
|
|
|
● |
Cerkvišče |
● |
|
|
|
● |
Črešnjevec |
● |
|
● |
|
|
Črnomelj |
|
|
|
|
● |
Čudno selo |
● |
|
|
|
● |
Daljne Njive |
● |
● |
|
|
|
Damelj |
● |
● |
● |
|
|
Dečina |
|
● |
|
|
|
Desinec |
● |
|
|
|
● |
Deskova vas |
|
● |
|
|
|
Dobliče |
● |
● |
|
|
● |
Doblička Gora |
● |
● |
|
|
● |
Dolenja Podgora |
|
● |
|
|
|
Dolenja vas |
● |
|
|
|
● |
Dolenjci |
● |
|
● |
● |
● |
Dolenji Radenci |
|
● |
|
|
|
Dolenji Suhor |
● |
|
● |
|
● |
Dolnja Paka |
● |
|
|
|
● |
Draga |
● |
● |
|
|
|
Dragatuš |
|
|
|
|
● |
Dragoši |
● |
|
|
|
|
Dragovanja vas |
● |
|
|
|
● |
Drenovec |
● |
|
● |
|
● |
Drežnik |
● |
|
● |
|
● |
Fučkovci |
● |
|
● |
● |
|
Golek |
● |
|
|
|
● |
Golek pri Vinici |
● |
|
● |
● |
● |
Gorenja Podgora |
|
● |
|
|
|
Gorenjci |
● |
|
|
● |
● |
Gorenji Radenci |
|
● |
|
|
|
Gorica |
● |
● |
|
|
|
Gornja Paka |
● |
|
● |
|
|
Gornji Suhor |
● |
|
|
|
|
Griblje |
● |
|
● |
|
● |
Grič pri Dobličah |
● |
● |
|
|
● |
Hrast pri Vinici |
● |
|
|
|
● |
Hrib |
● |
● |
|
|
|
Jankoviči |
● |
|
● |
|
● |
Jelševnik |
● |
● |
|
|
|
Jerneja vas |
● |
|
|
|
● |
Kanižarica |
|
|
|
|
● |
Knežina |
● |
|
● |
|
|
Kot ob Kolpi |
|
● |
|
|
|
Kot pri Damlju |
● |
● |
|
|
|
Kovačji Grad |
● |
|
|
|
|
Kovača vas |
|
● |
|
|
|
Kvasica |
● |
|
|
|
● |
Lokve |
● |
|
|
|
● |
Mala Lahinja |
● |
|
● |
|
|
Mala Sela |
● |
|
● |
|
|
Mali Nerajec |
● |
|
● |
|
|
Marindol |
● |
|
● |
● |
|
Mavrlen |
● |
● |
|
|
● |
Mihelja vas |
● |
● |
|
|
● |
Miklarji |
|
● |
|
|
|
Miliči |
● |
|
|
● |
|
Močile |
|
● |
|
|
|
Naklo |
● |
● |
|
|
● |
Nova Lipa |
● |
|
● |
|
● |
Obrh pri Dragatušu |
● |
|
|
|
● |
Ogulin |
● |
|
|
|
● |
Otovec |
● |
● |
|
|
|
Paunoviči |
● |
|
|
● |
|
Pavičiči |
● |
|
|
|
● |
Perudina |
● |
|
● |
|
|
Petrova vas |
● |
● |
|
|
● |
Pobrežje |
● |
|
|
● |
|
Podklanec |
● |
|
● |
● |
|
Podlog |
● |
|
|
|
|
Prelesje |
|
● |
|
|
|
Preloka |
● |
|
|
● |
|
Pribinci |
● |
|
|
|
● |
Purga |
● |
|
● |
● |
|
Pusti Gradec |
● |
|
● |
|
|
Rim |
● |
|
|
● |
● |
Rodine |
● |
● |
|
|
● |
Rožanec |
● |
● |
|
|
|
Rožič Vrh |
● |
● |
|
|
● |
Ručetna vas |
● |
● |
|
|
● |
Sečje selo |
● |
|
|
|
● |
Sela pri Dragatušu |
● |
|
● |
|
● |
Sela pri Otovcu |
● |
● |
|
|
● |
Selce pri Špeharjih |
● |
● |
|
|
|
Sinji Vrh |
● |
● |
|
|
|
Sodevci |
|
● |
|
|
|
Srednji Radenci |
|
● |
|
|
|
Stara Lipa |
● |
|
● |
|
● |
Stari trg ob Kolpi |
|
● |
|
|
|
Stražnji Vrh |
● |
● |
|
|
● |
Svibnik |
|
|
|
|
● |
Šipek |
● |
|
● |
|
|
Špeharji |
● |
● |
|
|
|
Talčji Vrh |
● |
● |
|
|
|
Tanča Gora |
● |
● |
|
|
● |
Tribuče |
● |
|
|
|
● |
Tušev Dol |
● |
● |
|
|
● |
Učakovci |
● |
|
|
|
● |
Velika Lahinja |
● |
|
|
|
● |
Velika Sela |
● |
|
|
● |
|
Veliki Nerajec |
● |
|
● |
|
|
Vinica |
● |
|
|
|
● |
Vojna vas |
|
|
|
|
● |
Vranoviči |
● |
|
|
|
● |
Vrhovci |
● |
|
● |
● |
|
Vukovci |
● |
|
|
|
|
Zagozdac |
|
● |
|
|
|
Zajčji Vrh |
● |
|
|
|
● |
Zapudje |
● |
● |
● |
|
|
Zastava |
● |
|
|
|
● |
Zilje |
● |
|
|
● |
|
Zorenci |
● |
|
|
|
|
Žuniči |
● |
|
|
● |
|
(8) PIP v primeru oblikovanja uskoškega dvora (posebnosti): |
– Dvor kot celota |
posebnost |
majhna »utrdba« – z vseh strani zaprto dvorišče z
dvokrilnimi lesenimi vrati, zunanje odprtine so le na
stanovanjski hiši, ostalo line za zračenje |
tlorisna zasnova |
poljuben štirikotnik, razmerje stranic: od 1:1 do 1:1,5 |
dvorišče |
nepozidano – tlakovano ali zatravljeno, površine do 70 m2 |
višinski gabariti / naklon |
K+P v primeru nagnjenega terena, samo P na ravnem terenu
/ od 40º do 48º |
vrsta kritine / napušči |
opečni zareznik, lahko slama / minimalni, za širino dveh
strešnikov |
dimnik / frčade |
opečni s strešico / frčade niso dopustne |
pomožni objekti |
niso dopustni – vse funkcije domačije se uredijo znotraj
dvora |
– Vezni objekt |
tlorisna zasnova |
podolgovata, razmerje stranic: od 1:2,5 do 1:3 |
širina / dolžina / višina |
do 3,00 m / 9,00 m / K+M |
konstrukcija |
v celoti lesena ali K zidana, M lesena |
streha /sleme |
simetrična ali asimetrična dvokapnica, prisekana na
kozla / sleme po dolžini objekta, višina kapne lege na
dvoriščni strani je lahko do 2,00 m, izdelano kot gank |
fasada: |
|
– zatrepi |
široke vertikalne deske |
– barve, materiali |
nebarvan les smreke ali kostanja, grobi apneni omet,
odtenki naravnih barv |
– dekoracija, členitev |
lahko dekoracija ograje ganka |
– vhodna vrata |
enostavno oblikovano |
– Vhod |
širina / dolžina / višina |
do 0,50 m / odvisno od zasnove dvora / do 3,00 m |
konstrukcija |
zidana z velikimi lesenimi dvojnimi vrati |
streha / fasada |
simetrična dvokapnica / omet, les, odtenki naravnih barv |
(9) PIP v primeru oblikovanja Belokranjskega dvora (posebnosti): |
– Dvor kot celota |
tlorisna zasnova |
oblika črke U, lahko tudi L, razmerje stranic: od 1:1 do
1:1,5 |
dvorišče |
nepozidano – tlakovano ali zatravljeno, površine do 70 m2 |
višinski gabariti |
odvisno od terena: K+P ali samo P |
vrsta kritine / naklon |
opečni zareznik, lahko slama / naklona od 40º do 48º |
napušči |
minimalni, za širino dveh strešnikov |
dimnik / frčade |
opečni s strešico / frčade niso dopustne |
pomožni objekti |
dopustna je postavitev na zadnjo stran domačije |
– Dvoriščni vhod |
širina / dolžina |
do 0,50 m / odvisno od zasnove dvora |
višinski gabariti |
do 3,00 m |
konstrukcija |
zidana z velikimi lesenimi dvojnimi vrati |
streha / fasada |
simetrična dvokapnica / apneni omet, les, odtenki
naravnih barv |
(10) PIP za oblikovanje stanovanjskih in gospodarskih objektov
za Belokranjski tip, Uskoški dvor, Belokranjski dvor ter
Kočevarski tip: |
– Stanovanjski objekti |
|
Belokranjski tip ter v okviru domačije, Uskoškega dvora
ali Belokranjskega dvora |
Kočevarski tip |
tlorisna zasnova |
podolgovata, razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2,5 |
podolgovata, razmerje stranic od 1:1,4 do 1:2 |
širina / dolžina |
od 6,00–8.00 m / od 12,00 do 15,00 m |
od 6,50 do 9,5 m / od 12,00 do 15 m |
višinski gabariti |
K + P + M, P + M, v primeru dvora K + P + M le na
nagnjenem terenu. |
K + P + M, P + M |
streha / frčade |
simetrična dvokapnica tudi nad gankom / niso dopustne |
simetrična dvokapnica tudi nad gankom / niso dopustne |
naklon / čopi |
od 40º do 48º / če so na območju običajni |
od 40º do 50º / če so na območju običajni |
vrsta kritine |
betonski nebarvani ali opečni zareznik, slama |
betonski nebarvani ali opečni zareznik, lesene skodle |
kolenčni zid |
dopusten je le v primeru, ko je kap strehe v enaki
višini zgornjega dela talne konstrukcije podstrešne
etaže |
dopusten je le v primeru, ko je kap strehe v enaki
višini zgornjega dela talne konstrukcije podstrešne
etaže |
napušč |
na čelni fasadi do 40 cm, daljši nad gankom in vhodom,
na zadnji strani največ 40 cm |
na čelni fasadi do 40 cm, daljši nad gankom in vhodom,
na zadnji strani največ 40 cm |
gank |
na vzdolžni stran; na čelni strani lahko v primeru
pritličnega objekta, pri pritličnem objektu ni obvezen |
gank ni obvezen, lahko pa je na vzdolžni strani |
fasada: |
|
|
– osna zasnova: |
– streha simetrična na objekt in gank;
– odprtine kleti in pritličja simetrične na objekt,
– odprtine na trikotnem zatrepu simetrične na sleme |
– streha simetrična na objekt in gank;
– odprtine razen na čelnem zatrepu niso nujno simetrično
razporejene |
– zatrepi |
široke vertikalne deske s pokrivnimi ozkimi letvicami,
lahko omet |
omet ali široke vertikalno postavljene deske |
– podstavki |
kletni del ometan v grobem ali zaglajenem ometu; obloge
s kamnom niso dopustne |
kletni del ometan v grobem ali zaglajenem ometu; obloge
s kamnom niso dopustne |
– barve |
odtenki naravnih barv, nebarvan les |
odtenki naravnih barv, nebarvan les |
– materiali |
les, opeka, kamen, omet, vidni beton, |
les, opeka, kamen, omet, vidni beton, |
– členitev, obrobe |
lahko okenske obrobe v ometu oziroma les na leseni
fasadi |
lahko okenske obrobe v ometu oziroma les na leseni
fasadi, lahko členitev fasade v ometu |
– dekoracija |
na veter letvi in deskah zatrepa ter pokrivnih
letvic; zračne odprtine na zatrepu (krogi, križi,
kelihi, rombi); na ograji ganka; izrezljana vhodna vrata |
ni običajna |
okna: |
|
|
– razporeditev |
dve okni na čelni fasadi |
dva ali tri okna na čelni fasadi v pritličju, v kleti
majhne odprtine |
– razmerje velikosti |
3:2 |
3:2 |
– oblika |
manjša stoječa pravokotna okna; dopustne tudi večje
zastekljene površine, v primeru Uskoškega dvora le na
dvoriščno stran, in strešna okna v ravnini strehe |
manjša stoječa pravokotna okna; dopustne tudi večje
zastekljene površine in strešna okna v ravnini strehe |
vrata |
lesena dvokrilna |
lesena enokrilna |
prizidki/izzidki |
niso dopustni, tudi ne kot vetrolovi;
izjemoma se po vzoru nekdanjih sanitarij zapre končni
del ganka v leseni oblogi, dolžina zaprtega dela ne sme
presegati ene petine dolžine ganka |
niso dopustni, tudi ne kot vetrolovi; se po vzoru
nekdanjih sanitarij zapre končni del ganka v leseni
oblogi, dolžina zaprtega dela ne sme presegati ene
petine dolžine ganka |
ograje |
konstrukcija ganka je oprta v ostrešje;
ograja: široke vertikalne deske, lahko z ornamenti v
obliki src, rombov, kelihov |
konstrukcija ganka je oprta v ostrešje;
ograja: široke vertikalne deske, ornamenti niso običajni |
– Gospodarski objekti |
|
Belokranjski tip |
Kočevarski tip |
v okviru domačije Uskoškega dvora ali Belokranjskega
dvora |
tlorisna zasnova |
podolgovata |
podolgovata |
podolgovata |
širina |
od 5,00 do 10,00 |
od 5,00 do 10,00 |
do 6,00 m |
dolžina |
od 10,00 do 15,00 |
od 10,00 do 15,00 |
do 15,00 m |
razmerje stranic |
od 1:1,5 do 1:2 |
od 1:1,4 do 1:2 |
od 1:1,5 do 1:2,5 |
višinski gabariti / naklon |
v primeru delno vkopane kleti K + P , P / od 40º do 48º |
v primeru s treh strani vkopane kleti K + P, P / od 40º
do 50º |
V primeru višinskih razlik reliefa K + P, P, P + M
/ od 40º do 48º |
streha, sleme |
simetrična dvokapnica, asimetrična (na kozla) v primeru
P + M |
simetrična dvokapnica |
simetrična dvokapnica v primeru K + P in P, asimetrična
(na kozla) v primeru P + M |
čopi |
če so na območju običajni |
če so na območju običajni |
če so na območju običajni |
vrsta kritine |
betonski nebarvani zareznik, opečni zareznik, slama |
betonski nebarvani zareznik, opečni zareznik, lesene
skodle |
betonski nebarvani zareznik, opečni zareznik, slama |
kolenčni zid |
ni; v primeru strehe na kozla do 2,00 m, na vzdolžni
vhodni strani je lahko skrit pod napuščem |
ni; na vzdolžni vhodni strani je lahko skrit pod
napuščem |
ni; v primeru strehe na kozla do 2,00 m, na vzdolžni
vhodni strani je lahko skrit pod napuščem |
napušč |
minimalen, na vzdolžni vhodni strani je lahko daljši |
minimalen, na vzdolžni vhodni strani je lahko daljši |
minimalen, na vzdolžni vhodni strani je lahko daljši |
frčade |
ena manjša na »firtoh« na podstrešju hleva |
ni |
ni |
konstrukcija |
– v primeru hleva zidana
– v primeru skednja v celoti lesena po zgledu
tradicionalnih: vhodni del po sistemu vstavljanja plohov
v utore stebrov in zavetrovanja z vidnimi diagonalami,
zadnji del obit z vertikalnimi širokimi deskami |
– v primeru hleva zidana
– v primeru skednja v celoti lesena ali delno zidana v
delu za hlev; skedenj – vogali zidani, polnilo
vertikalne široke deske ali v celoti lesen |
– v primeru hleva zidana
– v primeru skednja v celoti lesena po zgledu
tradicionalnih: vhodni del po sistemu vstavljanja plohov
v utore stebrov in zavetrovanja z vidnimi diagonalami,
zadnji del obit z vertikalnimi širokimi deskami |
fasada |
|
|
|
– zatrepi |
široke vertikalne deske, lahko s pokrivnimi letvicami |
široke vertikalne deske |
široke vertikalne deske, lahko s pokrivnimi letvicami |
– barve |
nebarvan les: smreka, kostanj, grobi apneni omet ali v
barvi apna v primeru hleva in drugih zidanih objektov,
odtenki naravnih barv |
nebarvan les: smreka, kostanj, grobi omet v primeru
hleva, odtenki naravnih barv |
nebarvan les: smreka, kostanj, grobi omet v primeru
hleva, odtenki naravnih barv |
– dekoracija |
poudarek na diagonalnem zavetrovanju, zračne odprtine na
zatrepih, enostavno okrasje na vhodnem zatrepu; na
hlevih ni dekoracije |
ni dekoracije |
poudarek na diagonalnem zavetrovanju, zračne odprtine na
zatrepih, enostavno okrasje na vhodnem zatrepu; na
hlevih ni dekoracije |
– materiali |
les, opeka, avtohtoni kamen, omet, vidni beton, |
les, opeka, avtohtoni kamen, omet, vidni beton, |
les, opeka, avtohtoni kamen, omet, vidni beton, |
okna |
line za zračenje; hlevi: manjša pravokotna ležeča okna |
manjša, pravokotno ležeča okna na hlevu,
line za zračenje v kleti |
line za zračenje; hlevi: manjša pravokotna ležeča okna |
vrata |
velika lesena dvokrilna vrata, enostavno oblikovana |
lesena, enostavno oblikovana; vrata v klet lahko kamniti
lok |
velika lesena dvokrilna vrata, enostavno oblikovana |
prizidki/izzidki |
niso dopustni |
niso dopustni |
niso dopustni |
|
103. člen |
|
(sanacije suburbanih objektov v naseljih s kontinuiteto) |
|
(1) Sanacije suburbanih stanovanjskih, gospodarskih, pomožnih
objektov ter drugih objektov za dejavnosti na območjih
tradicionalne tipologije gradnje se izvajajo v primeru
rekonstrukcij, dozidav, nadzidav, vzdrževalnih del ali
tehnološke izboljšave obstoječih objektovz namenom, da se
zagotovi izboljšanje celostne podobe naselij, delov naselij ali
stavb v smislu vzpostavitve ali sanacije njihove identitetne
podobe. |
(2) Sanacije urbanističnih elementov se izvajajo ob smiselnem
upoštevanju določil 100. člena tega odloka, in sicer: |
– tlorisno razmerje: dopustna
je dozidava k osnovnemu objektu, tako se objekt podaljša v smeri
slemena in se razmerja stranic objekta, glede na določila odloka
približajo ali poenotijo; dopustno je tudi drugačno tlorisno
razmerje, če je objekt nekoliko predolg, vendar sprejemljiv
glede na proporce samega objekta, |
– volumensko razmerje: dopustno
je zniževanje ali odstranitev, celotne etaže ali kolenčnih
zidov, |
– naklon strehe se
izvede tako, da se povečata naklon in višina strešin, tako se
popravi razmerje med višino strešine in višino objekta od tal do
kapne lege, pri čemer se dolžina tlorisne projekcije napušča ne
sme presegati dolžine 1,0 m, |
– položaj objekta glede na
sosednji objekt in naselje sledi logiki prostora in
načinu organizacije domačij, |
– položaj pomožnih
objektov pri stanovanjskih stavbah: garaže, pergole,
nadstreški in podobni objekti se postavijo ob objektu na način,
da optično znižajo previsoke stavbe in se izvedejo z ravno
streho, samostoječi pomožni objekti pa se oblikujejo s
simetrično dvokapno streho, katere naklon je skladen z določili
102. člena. Položaj objektov sledi logiki prostora in načinu
organizacije domačij. Dopustna je izvedba zunanjih stopnišč v
obliki ganka, vendar ne v etažo nad pritličjem. |
(3) Sanacije arhitekturnih elementov ob smiselnem upoštevanju
določil 100. člena tega odloka in načelom identitetnega
oblikovanja objektov oziroma uporabe materialov, in sicer: |
– kritina:
nebarvani opečni ali betonski zareznik, bleščeče glazure niso
dopustne, |
– frčade niso
dopustne, osvetlitev mansarde se lahko izvede s strešnimi okni v
ravnini strehe oziroma čelnimi zasteklitvami, |
– oblikovanje fasad se
izvede tako, da nova podoba odraža identiteto območja v katerega
je umeščena, torej povzema lastnosti oblikovanja in/ali
materiale identitetnih stavb in jih interpretira na sodoben
način, lahko s sodobnimi materiali v kolikor se doseže učinek
poenotenega prostora, |
– barve fasad: so umazano bele, svetlo sive ali peščene, les je
nebarvan, fasadni podstavek (cokl), zatrepi in poudarki na
fasadi so v temnejših tonih, lahko istih tonih osnovne barve
fasade. Obdelava kletnega dela objekta (cokl) se izvede v grobi
teksturi in/ali s temnejšo barvo kot fasada višjih etaž objekta.
Fasadna zatrepa se lahko izvedeta v lesu, barvi bodisi na
celotnem delu fasade nad zadnjo ploščo ali samo nad ležiščem
kapne lege. |
– uporaba materialov se
podredi kakovosti obstoječe grajene strukture naselja, pri
popolnoma sodobnih pristopih sanacije se dopusti uporaba
sodobnih materialov, v kolikor se s celotnim posegom doseže
učinek nadgradnje obstoječega prostora v smislu kakovosti. |
(4) Sanacije s krajinskimi elementi: |
– Sanacije robov naselij: ob
sanaciji suburbanih objektov se v projektni dokumentaciji
preveri učinke sanacije na celotno naselje tako, da se prikaže
sanirane značilne poglede na naselje, robove naselja in učinke
sanacije obravnavanega objekta. |
– Zunanje ureditve: za
optično zmanjševanje višine objekta se izvedejo nasutja oziroma
regulacija višinskih kot terena. V okviru vrtov oziroma zunanjih
ureditev se tik ob objektu ali na drugih ustreznih lokacijah
zasadi vegetacija, s katero se zakrijejo moteči deli stavb v
pogledih s frekventnih točk in značilnih pogledov na naselje. |
(5) Za sanacije suburbanih objektov na preostalih območjih se
smiselno uporabljajo določila tega člena odloka glede sanacije
suburbanih objektov na območjih TTO, z izjemo prepovedi frčad. |
(6) Določila tega člena ne veljajo za novogradnje objektov. |
|
104. člen |
|
(podrobnejši PIP za območja stanovanj) |
|
(1) Podrobnejši PIP za urbano stanovanjsko pozidavo raznolike
tipologije (SSo): |
SSo –
urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije |
Merila in pogoji: Pri
načrtovanju v okviru OPPN na teh območjih se smiselno
upoštevajo PIP za SSs in/ali SSv in/ali SSn. Določitev,
katere od teh treh PNR se uveljavi v konkretni EUP in
kakšno naj bo površinsko razmerje znotraj EUP med njimi,
je predpisana s posebnimi PIP za posamezno EUP. Če to
razmerje v EUP ni določeno, se vsako od predpisanih PNR
načrtuje v deležu vsaj 20 % celotne EUP. |
(2) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko
pozidavo (SSs): |
SSs – urbana
prostostoječa stanovanjska pozidava |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
SS – stanovanjske površine namenjene
bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi
dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje
ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
3 Tipologija zazidave: SSs – urbana prostostoječa
stanovanjska pozidava
stanovanjska prostostoječa hiša |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,15 do največ 0,50 |
FI: od 0,30 do največ 0,70 |
5 Dopustne dejavnosti:
Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti,
trgovina ter storitvene dejavnosti, razen vzdrževanja in
popravila motornih vozil in preostale dejavnosti
(površina prostorov za dejavnost do 60 m2),
ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega
prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 8
parkirnih mest) za potrebe objekta – stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev;
– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje
in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih
emisij) glede na obstoječe obremenitve;
– urbanistična oziroma prostorska in okoljska
utemeljitev v projektni dokumentaciji, ki je obvezna za
vse dejavnosti razen bivanja;
– dejavnosti so dopustne v pritličju objektov. Izjemoma
so ob isti omejitvi skupne površine za dejavnosti te
dopustne tudi v drugih etažah, če gre za dejavnosti, kot
so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na
drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstveni center,
nastanitve za potrebe turizma in podobno.
V stanovanjskih stavbah se dopusti še urejanje
turističnih nastanitvenih prostorov. Dopustne so
obstoječe gostinske dejavnosti, novih se ne dovoli. |
6 Dopustni objekti: stanovanjske
stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski
objekti ter otroška in druga javna igrišča, večnamenska
igrišča za športe na prostem, trgi, zelenice. |
7 Dopustne gradnje: gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov. Odstranitve objektov in delov
objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, če je
odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI oziroma urejanja
javnih površin in če je predvidena rekultivacija ali če
je predvidena nadomestna gradnja oziroma gradnja novega
objekta na mestu odstranjenega objekta. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Lokacija:
– vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni
določena v kartografskem delu, se povzame iz stanja na
terenu. Glavno fasado se postavi ob javni prostor
naselja.
Gabariti:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika
med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2, najkrajša
stranica meri do 9,5 m, najdaljša stranica pa do 16,0
m,
– dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov osnovnega
podolgovatega tlorisa (L ipd. oblike), pri čemer višina
dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta
in njegova površina ne sme presegati 50 % tlorisne
površine osnovnega objekta; stolpiči, zaobljeni ali
večkotni izzidki niso dopustni.
– višinski gabarit: največ P+1 kolenčni zid objekta z
dvokapno streho je visok največ 1,00 m.
Streha:
– dopustne so simetrične dvokapne strehe, smer slemena
je vzporedna z daljšo stranico objekta;
– naklon streh je od 35 do 45 stopinj. Dopustne so tudi
ravne in enokapne strehe z naklonom največ 20 stopinj.
Dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali
enokapnimi strehami v primeru pokritih teras,
vetrolovov, zimskih vrtov ipd.;
– dopustna so strešna okna;
– čopi niso dopustni;
– dopustne so frčade na strehah z nakloni od 30 stopinj
dalje. Odprtine in strehe vseh frčad na eni strehi se
oblikujejo enako;
– dopustno je odvzemanje dela volumna strehe (npr.
zaradi osvetljevanja prostorov v mansardi) v velikosti
največ ene tretjine strešine;
– dopustni so podaljški strešine, s katerimi se zagotovi
streha nad izzidkom ali prizidkom, katerih širina ne
presega tretjine krajše stranice osnovnega objekta,
dolžina podaljšane strešine pa ne sme presegati tretjine
dolžine strešine osnovnega objekta;
– kritina je opečne barve, glede na prevladujoč tip
kritine v naselju je lahko tudi v sivi in temnosivi
barvi.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s
kakovostnimioziromaprevladujočimi obstoječimi objekti.
Pri izvedbi prizidkov se zagotovi skladnost celotne
podobe objekta;
– dopustni so sodobni oblikovni pristopi (enostavnejše
členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih
sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi
ali enokapnimi strehami;
– pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna
bruna niso dopustna. |
9 Druga merila in pogoji: oblikovanje pomožnih objektov
se prilagodi oblikovanju osnovnih objektov in določilom
členov 69 do 73, ki določajo pogoje za pomožne objekte.
Na območjih, kjer gre za bližino ali vidni stik z
območji TTO, se oblikovanje pomožnih objektov smiselno
uskladi z določili 100. člena, ki določa oblikovanje
posameznih tipologij gospodarskih objektov. |
(3) Podrobnejši PIP za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo
(SSn): |
SSn – urbana
strnjena stanovanjska pozidava |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
SS – stanovanjske površine,
ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s
spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno
bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih
skupin. |
3 Tipologija zazidave: SSn – urbana strnjena
stanovanjska pozidava: hiše
v nizu, vrstne hiše |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,25 do največ 0, 50 |
FI: od 0,50 do največ 1,00 |
5 Dopustne dejavnosti:
kot pri SSs, z izjemo dopustne površine prostorov za
dejavnost, ki pri SSn znaša do 30 m2 |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs |
7 Dopustne gradnje: gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov. Odstranitev objektov in delov
objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, če je
odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI oziroma urejanja
javnih površin ali če je predvidena nadomestna gradnja
oziroma gradnja novega objekta na mestu odstranjenega
objekta. Drugi pogoji:
– dozidave so dopustne na fasadi, ki je obrnjena na
zasebni vrt, ki ne meji na javni prostor in ne presega
gradbene linije, v primeru končnega objekta v nizu in ob
upoštevanju DIP ter splošnih pogojev glede odmikov;
– dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu
prostoru, so dopustne, če se skladnost uličnega
fasadnega niza s tem ne poslabša in ne presega gradbene
linije;
– nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu,
vrsti oziroma so skladne z uličnim nizom;
– z nadzidavami in prenovo se zagotovi ta skladnost
oziroma medsebojna usklajenost posamičnih objektov v
nizu. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, stavbnega pohištva,
streh in fasad osnovnih in pomožnih objektov v nizih,
dopusti se barvna raznovrstnost, ki je skladna z barvno
študijo, ki je del projektne dokumentacije.
Gabariti:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris,
dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni
podolgovatega tlorisa glede na določila o dovoljenih
dozidavah za SSn;
– višinski gabarit: največ P+1.
Strehe:
– naklon dvokapnih in enokapnih streh je od 35 do 45
stopinj; naklon enokapnih streh nad sodobno oblikovanimi
objekti in nad pomožnimi objekti pa je nizek, do največ
do 20 stopinj; dopustne so dvokapne, enokapne in/ali
ravne strehe;
– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi
strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov,
zimskih vrtov in drugih dozidav;
– dopustni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa
tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna
streha, ob pogoju, da osnovna streha ostaja enaka drugim
v nizu, in da so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane.
Frčade so dopustne na strmih strehah, ki imajo naklon
več kot 30 stopinj;
– kritina celotnega niza je enotna opečne barve,
dopustna je tudi siva, temno siva in temno rjava barva,
usklajena s kakovostnimi oziroma prevladujočimi objekti
v območju.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bodo enostavni. S prizidki se
zagotovi skladnost celotne podobe objekta in niza;
– dopusti in spodbuja se uvajanje sodobnih oblikovnih
pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,
kovine, stekla in drugih sodobnih materialov). Pri
lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna
niso dopustna. |
(4) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv): |
SSv – urbana
večstanovanjska pozidava |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
SS – stanovanjske površine,
ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim,
tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok,
študentov in drugih socialnih skupin. |
3 Tipologija zazidave: SSv – urbana večstanovanjska
pozidava
večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, bloki,
bloki v nizih, karejih ipd. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,15 do največ 0,50 |
FI je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih
etaž, če ni drugih omejitev in če je v posebnih PIP za
EUP določena višja etažnost |
FI: od 0,40 do največ 2,00 |
5 Dopustne dejavnosti: kot
pri SSs, pri čemer se bivanje uredi v vseh etažah,
dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, pa le v
pritličjih objektov. Dopusti se odstopanje: površina
prostorov za dejavnost lahko znaša do 100 m2,
ob pogoju, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev
uredijo dodatna parkirišča na skupnih funkcionalnih
površinah objekta ali v kletnih etažah. |
6 Dopustni objekti:
kot pri SSs |
7 Dopustne gradnje: Gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov. Odstranitev objektov in delov
objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, če je
odstranitev potrebna zaradi GJI oziroma urejanja javnih
površin ali če je predvidena nadomestna gradnja oziroma
gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša,
vila blok in blok. Dopusti se združevanje blokov v nize
in kareje;
– višinski gabarit: do P+4, v odvisnosti višin sosednjih
objektov.
Streha:
– dopustne so enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma
dvo- in večkapne strehe, smer slemena je vzporedna z
daljšo stranico objekta;
– naklon dvokapnih in enokapnih streh je do 40 stopinj
(v odvisnosti od naklonov okoliških objektov). Naklon
enokapnih streh nad sodobno oblikovanimi objekti in nad
pomožnimi objekti je največ 20 stopinj;
– dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh
z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras,
vetrolovov, zimskih vrtov ipd., dopustni so strešna
okna, strešne terase ipd.;
– dopustna je kritina v rdeči, sivi, temni sivi, opečni
in temno rjavi barvi, usklajeno s kakovostnimi oziroma
prevladujočimi objekti v območju.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bodo enostavni in skladni po celi
fasadi, nizu;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše
členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih
sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv
kot poudarkov). Pri lesenih fasadah se uporablja rezan
les, polkrožna bruna niso dopustna. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavljajo
se parkovne in športne površine, ki zavzemajo najmanj
20 % območja. Niso dopustne neorganizirane gradnje
objektov in ureditev, ki zadovoljujejo le potrebe
posameznih stanovalcev. V primeru zamenjave stavbnega
pohištva, balkonskih ograj, montaže senčil ipd. so novi
elementi enotni po celotnem stanovanjskem objektu.
Zasteklitve ali zapiranja balkonov in lož, postavitve
satelitskih anten, klima naprav itd. se izvedejo v
skladu z idejnim načrtom, potrjenim s strani skupnosti
lastnikov in avtorja projekta večstanovanjskega objekta.
Dopustna je izvedba nadstreškov za avtomobile v nizu,
kot en objekt. Konstrukcija nadstreškov je kovinska,
streha ravna, brez maske, kritina transparentna ali
barvna pločevina. |
(5) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo za
posebne namene (SBv): |
SBv – urbana
večstanovanjska pozidava za posebne namene |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SB-stanovanjske
površine za posebne namene,
ki so namenjene za občasno ali stalno bivanje ostarelih,
otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter
spremljajočim dejavnostim. |
3 Tipologija zazidave: SBv – urbana večstanovanjska
pozidava za posebne namene
tri- in večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok,
bloki, bloki v nizih, kareji |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,15 do največ 0,45 |
FI je lahko večji v primeru večjega števila kletnih
etaž, če ni drugih omejitev in če je v posebnih PIP za
EUP določena višja etažnost |
FI: od 0,40 do največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti: Poleg
bivanja so dopustne spremljajoče dejavnosti in sicer
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo in
turizem, ter druge dejavnosti, ob pogojih:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno
z zadostnimi parkirnimi površinami;
– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih
vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja
hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
6 Dopustni objekti:
kot pri SSs |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSv |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri SSv, poleg tega pa še:
Zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj
imajo objekti specifičnih namembnosti in simbolnih
pomenov (npr. kapela) lasten arhitekturni izraz. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri SSv |
(6) Podrobnejši PIP za podeželska naselja s kmetijami in
stanovanjskimi stavbami (SKs): |
SKs – površine
podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi
stavbami |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine
podeželskega naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi in
drugimi dopustnimi dejavnostmi in bivanju. |
3 Tipologija zazidave: SKs – površine podeželskega
naselja, mešano kmetije in stanovanjske stavbe: stanovanjske
stavbe, nestanovanjske stavbe, kmetijski objekti in
spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja (npr.
trgovina, gostilna, kapelica, vaški dom, gasilski dom,
zbiralnica mleka, avtobusno postajališče z nadstreškom,
urbana oprema, spominsko obeležje in drugo) in objekti,
namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, vključno z
zidanicami na vinogradniških območjih pod pogoji za Az. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 0,80 |
5 Dopustne dejavnosti:
Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti:
gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na
podeželju, manjša obrt oziroma proizvodnja kot
dopolnilna dejavnost na kmetiji, trgovina ter storitvene
dejavnosti, skladiščenje glede na dopustne dejavnosti,
poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina
prostorov za dejavnost do 120 m2 neto;
za turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti na
kmetiji so površine lahko večje, kar se preveri in
utemelji s strokovno prostorsko preveritvijo). Te
dejavnosti so dopustne, če ne generirajo večjega
tovornega niti večjega osebnega prometa in hrupa, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta –
stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;
– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje
in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih
emisij) glede na obstoječe obremenitve;
– urbanistična oziroma prostorska in okoljska
utemeljitev, ki je obvezna za vse dejavnosti razen
bivanja.
Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov
pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko
rabo območja. |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs in Az, če gre za zidanice |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs |
8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje:
a) Stanovanjske stavbe
Lokacija:
– vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni
določena v kartografskem delu, se povzame iz stanja na
terenu. Glavna fasada se postavi ob javni prostor
naselja. V gručastih naseljih se stanovanjski objekt
orientira z vhodno oziroma glavno fasado v javni prostor
oziroma na cesto.
– Gabariti:
tlorisni gabariti: podolgovat tloris, razmerje med
osnovnima stranicama je od 1:1,3 do 1:2,0, krajša
stranica ne sme biti daljša od 9,5 m, najdaljša pa ne
sme biti daljša od 16,00 m;
– dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni tloris, razen v naseljih in na objektih
tradicionalne tipologije gradnje, ki so določena s tem
odlokom, pri čemer višina dodanega dela na sme presegati
slemena osnovnega objekta in njegova površina ne sme
presegati 50 % zazidane površine osnovnega objekta;
stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni
– višinski gabarit: največ P+1;
– kolenčni zid objekta z dvokapno streho je visok največ
1,00 m.
Streha:
– dopustne so simetrične dvokapne strehe, smer slemena
je vzporedna z daljšo stranico objekta;
– osnovni volumen stavbe ima po celotni dolžini isto
koto slemena;
– naklon streh je od 35 do 45 stopinj. Dopustno je
kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi
strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih
vrtov in drugih prostorov;
– na območjih in objektih, ki ne sodijo v območja TTO,
so dopustni podaljški strešine, s katerimi se zagotovi
streha nad vetrolovom, izzidkom, zimskim vrtom, manjšim
prizidkom ipd., katerih globina ne presega krajše
stranice osnovnega objekta, pri čemer pa dolžina
podaljšane strešine ne sme presegati tretjine dolžine
strešine osnovnega objekta;
– dopustni so strešna okna in čopi na strmih strehah na
območjih, kjer so prevladujoči;
– frčade in čopi so dopustni na strehah, ki imajo naklon
več kot 30 stopinj, naklon njihovih strešin je enak
naklonu osnovne strehe. Odprtine in strehe vseh frčad na
eni strehi se oblikujejo enako.
– kritina je opečne barve, glede na prevladujoč tip
kritine v naselju je lahko tudi v sivi in temni sivi
barvi.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s
kakovostnimi oziroma prevladujočimi
obstoječimi objekti. Pri izvedbi prizidkov se zagotovi
skladnost celotne podobe objekta;
– na območjih urbane in suburbane tipologije gradnje
oziroma v naseljih brez kontinuitete so dopustni sodobni
oblikovni pristopi (enostavnejše členitve fasad, poleg
ometov uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali
enokapnimi strehami;
– fasade so lahko delno ali v celoti lesene in delno
obložene s kamnom. Pri lesenih fasadah se uporablja
rezan les, polkrožna bruna niso dopustna.
b) Gospodarske stavbe:
Lokacija in gabariti:
– na uravnanem terenu se postavljajo vzporedno ali
pravokotno na stanovanjski oziroma osnovni objekt, na
nagnjenih terenih pa lahko v gruči, oziroma glede na
značilno zasnovo naselja. pri čemer so možna odstopanja
v primeru, da je zaradi nagiba terena ali lege GJI to
nemogoče;
– položaj pomožnih objektov pri gospodarskih stavbah:
nadstreški se postavijo ob objektu na način, da optično
znižajo previsoke stavbe in se izvedejo z ravno streho,
višina objektov je nižja od kapa. Lope se lahko
postavijo na vizualno neizpostavljeni čelni strani z
ravno ali enokapno streho, pri čemer je vrh slemena
nižji od kapne lege osnovnega objekta;
– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali
okoli dvorišč, če je taka postavitev značilna za naselje
in če gre za vrstni tip organizacije dvorišča;
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris,
razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2,
širine največ 12 m in dolžine največ 20 m;
– višinski gabarit: največ P+1, klet je dopustna,.
Etažnost se določi s smiselnim upoštevanjem višine
stanovanjskega objekta. Pri določanju višine stavb se
poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi
vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega
tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne izstopajo iz
silhuete naselja (da niso višje, lahko pa so nižje);
– kolenčni zid je visok največ 0,80 m;
– poleg upoštevanja zgornjih alinej morajo biti
horizontalni in vertikalni gabariti objektov prilagojeni
funkciji objekta in optimalni izrabi prostora v povezavi
s prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev
vertikalnih gabaritov objektov pomeni tudi smiselno
izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost
območja. |
Streha:
– dopustne so simetrične dvokapne strehe z naklonom od
35 do 45 stopinj, glede na stanovanjski objekt oziroma
tradicionalno tipologijo; pri gospodarskih objektih
večjih dimenzij so izven območij tradicionalne
tipologije gradnje dopustni tudi nakloni dvokapnih
streh, ki so manjši od naklonov streh stanovanjskih
stavb, vendar ne smejo biti nižji od 25 stopinj;
– smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta;
– čopi so dopustni, kjer so avtohtoni oziroma
prevladujoči; naklon njihovih strešin je enak naklonu
osnovne strehe:
– na strešinah, ki imajo naklon več kot 30 stopinj, so
dopustne ožje enokapne frčade za vnašanje sena;
– kritina je enaka kritini na celotnem gospodarstvu
oziroma usklajena z določili tega odloka;
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s
tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki se
zagotovi skladnost celotne podobe objekta;
– dopusti se tradicionalno oblikovanje in uporaba
materialov;
– zatrepi gospodarskih objektov se obijejo s širokimi
vertikalno postavljenimi deskami oziroma obdelajo v
temnejši fasadni barvi;
– pri lesenih fasadah se uporablja rezan les; polkrožna
bruna niso dopustna.
c) Druge stavbe:
Druge stavbe za dejavnosti (razen rastlinjakov, zimskih
vrtov ipd.) so po vertikalnih in horizontalnih
gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s
stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Za objekte
večjih dimenzij se upoštevajo pogoji za gospodarske
objekte, za objekte manjših dimenzij, ki so primerljive
s stanovanjskimi, pa se upoštevajo pogoji za
stanovanjske stavbe. Pri drugih objektih na gradbeni
parceli (nadstreški, garaže, pergole, zimski vrtovi,
ipd.), so dopustne ravne, enokapne ali dvokapne strehe
nizkih naklonov do 6 stopinj.
Za oblikovanje objektov za gostinstvo in turizem se
uporabljajo pogoji za oblikovanje stanovanjskih ali
gospodarskih objektov. |
9. Druga
merila in pogoji:
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz členov 69 do
73 o pomožnih in začasnih objektih, se v zvezi z
dovoljevanjem gradnje na kmetijskih zemljiščih v 40 m
pasu od kmetije upošteva FZ med 0,35 in 0,50.
Oblikovanje pomožnih objektov se prilagodi oblikovanju
osnovnih objektov in določilom členov 69 do 73, ki
določajo pogoje za pomožne objekte. Na območjih, kjer
gre za bližino ali vidni stik z območji tradicionalne
tipologije gradnje, se oblikovanje pomožnih objektov
smiselno uskladi z določili 102. člena, ki določa
oblikovanje posameznih tipologij gospodarskih objektov.
Objekti večjih dimenzij, kot so npr. stolpasti silosi,
se ne umeščajo na območja TTO, v preostalih naseljih se
umestijo na čim manj izpostavljeno lokacijo oziroma na
način, da ne bodo porušili kakovostnih prostorskih
razmerij.
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov,
žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode
ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko
sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi
ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za
urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem,
da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in
kvalitete vodotokov in obvodnega prostora ter
zagotavljajo ugodno stanje kvalifikacijskih vrst in
habitatnih tipov. |
(7) Podrobnejši PIP za območja kmetij (SKk): |
SKk – območja
kmetij |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine
podeželskega naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju, tudi območje kmetij izven
naselij. |
3 Tipologija zazidave: SKk – območja kmetij: stanovanjska
stavba v okviru kmetije, kmetijski objekti: hlevi,
kašče, skednji, kozolci in objekti, namenjeni
dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ipd., vključno z
zidanicami na vinogradniških območjih pod pogoji za Az. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,60 na območju kmetij, kjer je tako strnjena
gradnja tradicionalna. |
FI: največ 1,0 |
5 Dopustne dejavnosti:
kot pri SKs, pri čemer so trgovina, storitve,
gostinstvo, poslovne in podobne dejavnosti omejene s
površino prostorov do 80 m2 (za
turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti so površine
lahko večje). |
6 Dopustni objekti: kot
pri SKs |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri SKs, poleg tega še:
– tlorisni gabariti gospodarskih objektov so: v osnovi
podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je
od 1:1,4 do 1:2, največ dolžine 24 m;
– izjemoma so dopustni objekti večjih tlorisnih in
višinskih gabaritov, če je to nujno zaradi
funkcioniranja kmetije, tehnoloških zahtev (npr. silosi,
objekti za spravilo mehanizacije ali drugi objekti),
kadar objekt ni na območju tradicionalne tipologije
gradnje, ni vidno izpostavljen v značilnih vedutah na
naselje ali pogledih v naselju in se ne povečajo vplivi
na bivalno okolje ali jih je mogoče omiliti (predvsem
sodobne tehnologije reje, pa tudi omilitve z vegetacijo,
ograjami ipd.). Pri teh objektih so dopustni manjši
nakloni streh, če se s tem zagotovi večja prostorska
skladnost; vse to se dokaže s strokovno prostorsko
preveritvijo v okviru priprave DGD; na robovih gradbenih
parcel proti kmetijskim površinam se na vizualno
izpostavljenih območjih zasadi avtohtono drevje in sadno
drevje na visokih podlagah. |
9. Druga merila in pogoji:
– kot pri SKs |
(8) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg): |
SKg – površine
kmetijskih objektov |
1 Tipologija zazidave: kmetijski
objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.), dislocirani
od kmetij |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo
– spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo,
bivanje ni dopustno. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji,
kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za
spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih
strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in
podobno), enostavni in nezahtevni objekti, ki so
navedeni v preglednicah pomožnih objektov v prilogi tega
odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno
s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: za
oblikovanje objektov se smiselno upoštevajo podrobnejši
PIP za površine kmetij (SKk) za kmetijske stavbe.
Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s
kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti
(kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in
višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter
uporabi materialov. |
7 Druga merila in pogoji:
niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so
značilni za avtohtone obstoječe objekte. |
(9) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP): |
SP – površine
počitniških hiš |
1 Območje namenske rabe: S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena občasnemu bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SP – površine
počitniških hiš |
3 Tipologija zazidave:
Enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči
objekti v okviru počitniškega naselja. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,25 |
FI: največ 0,40 |
5 Dopustne dejavnosti:
Občasno bivanje, ne dopusti se stalno bivanje. |
6 Dopustni objekti: počitniške
hiše, gradbeno inženirski objekti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: v
naseljih s tradicionalno tipologijo objektov se objekte
prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
a) Počitniške stavbe:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (od 6,00
m do 8,00 m širine), razmerje med osnovnima stranicama
je od 1:1,5 do 1:2,0, s tem, da meri najdaljša stranica
največ 15,00 m;
– višinski gabarit: P+M, klet je dopustna. Pri določanju
višine stavb se poleg predpisanih dovoljenih višin
upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe
ne izstopajo iz silhuete naselja (da niso višje) in da
ustrezno izkoriščajo terenske danosti;
– dodajanje volumnov osnovnemu objektu ni dopustno;
– kolenčni zid je visok do 0,60 m.
– Streha: kot
pri SKs
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladi z
obstoječimi oziroma tradicionalnimi objekti;
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene,
odprtine so pokončne oblike. Pri lesenih fasadah se
uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dopustna.
b) Druge stavbe:
Vsi drugi objekti na gradbeni parceli in pomožni objekti
se uskladijo z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in
fasad, vendar so manjši in nižji od nje.
Nadstreški so dopustni le v obliki pergole in kot
nadstrešek nad vhodom v objekt. |
|
105. člen |
|
(podrobnejšiPIP za območja centralnih dejavnosti) |
|
(1) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti –
jedro naselij (CU): |
CU – osrednja
območja centralnih dejavnosti – jedro naselij |
1 Območje namenske rabe: C – OBMOČJA CENTRALNIH
DEJAVNOSTI v jedrih naselij, ki
so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CU Osrednja območja
centralnih dejavnosti,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,
vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanje. |
3 Tipologija zazidave
Objekti v nizu ali prostostoječe hiše in objekti srednje
velikosti (predvsem javnega značaja). |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,75, na območjih mestnega, vaških in trški
jeder je dopustna tudi večja izraba |
FI: največ 2,5, na območjih mestnega, vaških in trški
jeder je dopustna tudi večja izraba |
5 Dopustne dejavnosti: Poleg
bivanja so dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene
dejavnosti, gostinstvo, turizem, poslovne dejavnosti,
dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo,
socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, verske,
rekreacijske, športne dejavnosti in druge podobne
dejavnosti.
Pri starih stanovanjskih stavbah, ki so bile v celoti
spremenjene v poslovno ali drugo namembnost, je ob
prenovi obvezno vzpostaviti najmanj eno stanovanje, če
to omogoča velikost objekta.
Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih
objektov je dopustna pod pogojem, da se v objektu
ohranja vsaj eno stanovanje (ki naj ne bo v pritličju)
in v skladu z dovoljenimi dejavnostmi v okviru določene
PNR.
Dopustna je prenova podstrešij in mansard v stanovanjske
namene.
V primerih, ko je v stavbi poslovna in stanovanjska
raba, se stanovanjska raba vedno umešča v isto ali višjo
etažo objekta kot poslovna dejavnost. |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs |
7 Dopustne gradnje
Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave,
rekonstrukcije, vzdrževanje objektov.
Odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne
poruši stavbni red, če je odstranitev potrebna zaradi
gradnje GJI oziroma urejanja javnih površin ali če je
predvidena nadomestna gradnja oziroma gradnja novega
objekta na mestu odstranjenega objekta. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje
8.1 Gabariti
– na tem območju ni dopustno posegati v prostor prek
obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri
določanju višine novega slemena se obvezno upošteva
silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz
celotne podobe jedra;
– pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in
razmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru
stavbnega otoka;
– v celotnem območju urejanja ni dopustno postavljati
novih dominant v prostoru.
8.2 Streha
– streha je v naklonu 38–49, kritina pa opečni zareznik
ali bobrovec. Dopustna je bakrena ali druga ustrezna
barvna pločevina za prekrivanje nizkih naklonov frčad
ipd.;
– pri določanju naklona in kritine strehe ter smeri
slemena se upoštevajo obstoječi kakovostni objekti na
območju EUP;
– na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih
celotah objektov (primer: cerkev, sodišče) je dopusten
drugačen naklon strehe in kritina z bakreno ali drugo
pločevino ustrezne barve.
8.3 Oblikovanje fasad, materiali
Pri obdelavi fasad historičnih objektov se uporablja
izvorne materiale, pri eventualnih novih fasadah pa
materiale, ki so skladni z okolico (po možnosti
avtohtona gradiva: belokranjski kamen, apneni ometi).
Ohranja se obstoječe dekorativne elemente, če ti niso
prisotni, se fasado ustrezno oblikuje v sodobnem duhu, v
skladu z objekti znotraj EUP. Novi materiali (les,
jeklo, steklo in umetni kamen) ne smejo predstavljati
prevladujočega elementa na fasadi.
Fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu s
smernicami službe za varstvo kulturne dediščine in tako,
da se ohranijo fasadna členitev, razmestitev in velikost
odprtin ter barve in materiali. |
9 Druga merila in pogoji: Za
vse večje posege v območju jedra je treba pridobiti
celovite strokovne rešitve v variantah oziroma z javnimi
ali vabljenimi natečaji. Drugi pogoji:
– urbana oprema je predmet posebnega izbora na podlagi
kataloga mestne opreme; pri postavitvi in oblikovanju se
upoštevajo urbanistično arhitektonske in krajinske
značilnosti prostora;
– namestitev zabojnikov za odpadke na za to označena
mesta ne sme razvrednotiti spomeniško-varstvenih in
drugih kakovosti prostora;
– dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki,
oblikovani skladno s stavbo, na katero so nameščeni.
Minimalna svetla višina do izveskov oziroma senčnikov,
ki segajo v ulični prostor je 2,50 m, širina pa ne sme
presegati polovice širine pločnika;
– plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen
oblikovanih stebrih in panojih ter na posebej
rezerviranih mestih. |
(2) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD): |
CD – druga
območja centralnih dejavnosti |
1 Območje namenske rabe: C Območja
centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim,
storitvenim in družbenim dejavnostim, manjši obrti ter
bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CD – druga
območja centralnih dejavnosti, kjer
prevladuje določena dejavnost, z manjšim deležem
stanovanj. |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena in se smiselno prilagodi tipologiji
objektov in odprtih površin v naselju |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,60 |
FI: največ 2,0 |
5 Dopustne dejavnosti: Poleg
bivanja so dopustne tudi dejavnosti: trgovina ter
storitvene dejavnosti, skladiščenje, manjša proizvodnja
v okviru obrtnih dejavnosti, gostinstvo in turizem,
poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter
druge podobne dejavnosti, ki nimajo škodljivih posledic
na bivalno okolje. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe, v katerih so dopustni tudi stanovanjski deli,
gradbeno inženirski objekti, bencinski servisi ter
otroška in druga javna igrišča, večnamenska igrišča za
športe na prostem, trgi, zelenice. |
7 Dopustne gradnje:
Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave,
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev objektov. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Lokacija in gabariti:
– tlorisni gabariti: niso poenoteno predpisani, vendar
pa se pri njihovem določanju še posebej upošteva splošna
določila tega odloka glede velikosti in oblikovanja
objektov in se s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti
prilagodi pogojem, ki veljajo za območja, na katere
mejijo območja CD, posebej če mejijo na stanovanjska
območja (glej relevantne preglednice SSs, SSn, SSv, SBv,
SKs, SKk in SP);
– v mestnem prostoru se dopusti združevanje objektov v
nize, kareje; |
– pri umeščanju teh stavb v prostor se upošteva gradbene
linije ob javnem mestnem prostoru, vertikalni gabarit
kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih
objektov, da nove stavbe ne izstopajo (navzgor ali
navzdol) iz silhuete območja. To ne velja za stavbe, ki
se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma na
območjih, za katere je s posebnimi PIP to posebej
določeno.
Streha:
– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in
večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih in
višinskih gabaritov;
– dopustno je kombiniranje dvo- in večkapnih ter
enokapnih streh z ravnimi strehami;
– dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd.
Frčade so dopustne na strmih strehah, ki imajo naklon
več kot 30 stopinj;
– dopustna je namestitev sončnih sprejemnikov tako, da
ne segajo nad sleme strehe;
– dopustna je kritina v sivi, temni sivi, opečni ali
temno rjavi barvi, usklajeno s prevladujočo v območju.
Fasade:
– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad
ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih
elementov naj bodo enostavni in poenoteni na celi
fasadi, nizu, kareju oziroma območju;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše
členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih
sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv
kot poudarkov ipd.);
– glavni vhod v javno stavbo se, če stoji ob pomembnem
mestnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Tako fasado
objekta se oblikuje mestotvorno. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavljajo
se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki
zavzemajo najmanj 15 % območja. |
(3) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje
in športa ter zdravstva (CDi, CDz): |
CDi – območja
dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. CDz –
območjazdravstva |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDi – dejavnosti
izobraževanja, vzgoje in športa
CDz – zdravstvo |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 1,0 |
5 Dopustne dejavnosti: Izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa tudi
kompatibilne spremljajoče dejavnost kot trgovina ter
storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, za potrebe
osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter bivanje v
okviru obstoječih stanovanj. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe, gradbeno inženirski objekti ter otroška in druga
javna igrišča, večnamenska igrišča za športe na prostem,
trgi, zelenice. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri CD, poleg tega pa velja še:
– območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno, kot
posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije;
– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in
dozidav je obvezna pridobitev rešitev z javnim
urbanistično-arhitekturnim natečajem oziroma pridobitev
rešitev z izdelavo variantnih rešitev. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja
se parkovne površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja. |
(4) Podrobnejši PIP za območja kulturnih dejavnosti, javne
uprave ter za gasilski dom (CDk): |
CDk –
območja kulturnih dejavnosti, javne uprava in gasilskih
domov |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDk – kulturna
dejavnost, javna uprava, gasilski dom |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti: Dejavnosti
javne uprave, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in
športne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovina ter
storitvene dejavnosti in druge podobne dejavnosti ter
bivanje v okviru obstoječih stanovanj. |
6 Dopustni objekti: kot
pri CDi |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri CD, poleg tega pa še:
– območja oziroma objekti za kulturo in upravo se
oblikujejo prepoznavno;
– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in
dozidav je obvezna pridobitev rešitev z javnim
urbanistično-arhitekturnim natečajem oziroma pridobitev
strokovne rešitve z izdelavo variantnih rešitev. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri CDi. |
(5) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi
ureditvami (CDv): |
CDv –
območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDv – verski
objekti s pripadajočimi ureditvami |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,30 |
FI: največ 0,70 |
5 Dopustne dejavnosti:
Dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče
dejavnosti in bivanje. |
6 Dopustni objekti: kot
pri CD |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri CD, poleg tega pa še:
– za verske objekte smiselno veljajo določila za CDi, s
posebnim poudarkom na pogojih v zvezi z varstvom
kulturne dediščine;
– za stanovanjske objekte veljajo določila SSs. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri CDi, velja pa še: upoštevajo se predpisi o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(6) Podrobnejši PIP za območja trgovskih, oskrbnih,
poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti
(CDo): |
CDo –
območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih,
gostinskih dejavnosti in manjša obrt |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDo – trgovske,
oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti,
manjša obrt |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,60 |
FI: največ 2,0 |
5 Dopustne dejavnosti:
Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in
turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave,
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne
dejavnosti, skladiščenje, manjša proizvodnja v okviru
obrtnih dejavnosti ter druge dejavnosti in bivanje v
okviru obstoječih stanovanj. |
6 Dopustni objekti: kot
pri CD, z izjemo novih stanovanjskih (delov) stavb |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: na
območju mesta Črnomelj kot pri CD, na območju preostalih
naselij pa je obvezna uskladitev gabaritov z objekti na
stičnih območjih. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri CDi, velja pa še: dopustna je postavitev baznih
postaj mobilne telefonije. |
|
106. člen |
|
(podrobnejšiPIP za območja proizvodnih dejavnosti) |
|
(1) Podrobnejši PIP za območja za industrijo (IP): |
IP – površine
za industrijo |
1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih
dejavnosti,
ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in
spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: IP – površine za
industrijo |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,70 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti:
Predelovalne (proizvodne in druge) dejavnosti, oskrba z
energijo, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in
skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne
dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in
športne dejavnosti ter druge dejavnosti. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjski
objekti, gradbeno inženirski objekti |
7 Dopustne gradnje: Gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitev objektov. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Lokacija in gabariti:
– poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd.
dejavnosti se organizirajo ob javnem prostoru in so
vidno ter simbolno ločene od proizvodnega dela. Po
merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih
komunikacij so usklajeni s preostalo pozidavo širšega
prostora. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti
kompleksov;
– tlorisni gabariti: niso predpisani oziroma se
upoštevajo določila za posamezno EUP;
– dopusti se združevanje objektov v nize, kareje;
– višinski gabariti: pri umeščanju objektov v prostor se
upošteva vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih objektov, nove stavbe ne
smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za
stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje
(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se
oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani
prostorski poudarki oziroma točke identifikacije;
– objekti v ozadju kompleksa so nižji od glavnih stavb
(ob javnem prostoru). Dopustne so izjeme zaradi
funkcionalnih zahtev dejavnosti;
– horizontalni in vertikalni gabariti proizvodnih
objektov morajo biti prilagojeni tehnološkemu procesu
dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s
funkcijo posameznih objektov in prostorskimi
karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnih
gabaritov objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine,
ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja;
– objekti in ureditve se prilagajajo reliefu v skladu s
splošnimi pogoji tega odloka.
Streha:
– strehe, razen na upravnih objektih ipd., so v enem
kompleksu poenotene;
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne ali
žagaste strehe, lahko pa tudi polkrožne in enokapne
strehe nižjega naklona;
– dopustna je namestitev sončnih sprejemnikov;
– dopustna je kritina v sivi, temni sivi, opečni, temno
rjavi ali temno zeleni barvi.
Fasade:
– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih
elementov so enostavni in poenoteni na celotni fasadi,
nizu, kareju oziroma območju;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše
členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih
sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv
kot poudarkov);
– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se
oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim
oblikovanjem se zagotavljajo kakovostni ambienti.
Dopustijo se odstopanja, če so potrebna zaradi
tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam
nove zakonodaje. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavljajo
se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 10 % območja. Spodbuja se vzdržna (trajnostna)
raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter
izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov
energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. Parcelna
mreža in shema pozidave na območju urejanja se zasnujejo
v obliki razmeroma pravilne (po možnosti) ortogonalne
mreže, ki se prilagodi obstoječim reliefnim posebnostim
in omrežju cest. |
(2) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG): |
IG – gospodarske
cone |
1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih
dejavnosti,
ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in
obrtnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: IG – gospodarske
cone
Več funkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim,
proizvodnim in spremljajočim dejavnostim. |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,70 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti:
kot pri IP |
6 Dopustni objekti: kot
pri IP |
7 Dopustne gradnje: kot
pri IP |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
IP, ob tem pa se upošteva še naslednje pogoje:
– na območju gospodarske cone se urejajo oblikovno
poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in
obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov;
– omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov,
kolesarskih stez, lahko z drevoredi in urbano opremo)
mora biti enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih
opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro
označeno;
– parcelna mreža in shema pozidave na območju urejanja
se zasnujejo v obliki razmeroma pravilne (po možnosti)
ortogonalne mreže, ki se prilagodi obstoječim reliefnim
posebnostim. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri IP. |
(3) Podrobnejši PIP za kmetijsko proizvodnjo (IK): |
IK – površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih
dejavnosti –
kmetijska proizvodnja |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: IK – površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo
Kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali
rejo živali (objekti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi
ipd.), stavbe za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot
so razrez in predelava lesa s skladiščnimi, tehnološkimi
in drugimi spremljajočimi objekti in napravami, ter
objekti za druge dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,70 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti:
Kmetijstvo ter dejavnosti, ki so vezane na kmetijstvo in
gozdarstvo: proizvodne (predelovalne) dejavnosti, žage
(razrez lesa), trgovina, storitvene dejavnosti, promet
in skladiščenje. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjski
objekti, od tega kmetijske stavbe za intenzivno
pridelavo rastlin ali rejo živali (objekti v sklopu
farm, rastlinjaki, hlevi ipd.), stavbe v okviru žage kot
dopolnilne dejavnosti na kmetiji (sušilnice,
decimirnice, pokrita in odprta skladišča, kotlovnice za
kogeneracijo na lesno biomaso, silosi za žagovino,
proizvodni objekti ipd.) in druge stavbe za izvajanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter gradbeno
inženirski objekti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri IP |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: odstopanja
od splošnih pogojev tega odloka glede velikosti in
oblikovanja objektov so dopustna v primeru tehnoloških
zahtev. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri IP. |
|
107. člen |
|
(podrobnejšiPIP za območja posebnih dejavnosti) |
|
Podrobnejši PIP za območja za turizem (BT): |
BT – površine
za turizem |
1 Območje namenske rabe: B – posebna območja,
ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, sejmišča in prireditveni prostori, športni
centri in podobno. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: BT – površine za
turizem, ki se namenjajo
gostinskim objektom, hotelom, bungalovom, apartmajem in
drugim objektom za nastanitev ter drugim objektom za
potrebe turizma v povezavi z oddihom, športom in
rekreacijo (kamp, šotorišče, taborni prostor, planinski,
lovski, gozdarski dom, mlin idr.) |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena, prilagodi se oblikovnim značilnostim
objektov na območju, v katerega se umešča |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 1,5 |
5 Dopustne dejavnosti
Gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti kot
npr. trgovina ter storitvene dejavnosti, kulturne,
razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti, ipd.
Poleg navedenih dejavnosti je dopustno tudi bivanje, če
gre za potrebe lastnikov ali upravljavcev dopustnih
dejavnosti oziroma objektov. |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs, poleg tega pa še objekti za rekreacijo in
prosti čas, avtokamp ipd. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: niso poenoteno predpisani,
upoštevajo se splošna določila tega odloka. S tlorisnimi
in vertikalnimi gabariti se vsi posegi prilagodijo
pogojem, ki veljajo za sosednja območja, še posebej, če
so to stanovanjska območja (glej preglednice SSs, SSn,
SSv, SBv, SKs, SKk in SP) in območja tradicionalne
tipologije;
– objekti namenjeni turizmu se lahko združujejo v večje
ali manjše turistične komplekse. Izražajo jasno
strukturo in razmerja med večjimi osrednjimi stavbami
(hotel ali upravno administrativni objekt, lahko tudi
športni objekt ali objekt za druge podobne dejavnosti)
ter ostalimi manjšimi enotami (bungalovi, apartmaji
ipd.);
– pri vseh objektih in ureditvah (tako pri posameznih
objektih kot pri večjih kompleksih) so dopustna tudi
večja odstopanja;
– tudi objekti v ruralnem prostoru so lahko sodobno
arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in
prepoznaven poudarek v prostoru.
Streha:
– dopustne so strehe, usklajene s kakovostnimi
obstoječimi objekti v širšem območju oziroma prostoru
naselja.
– Dopustna so odstopanja in uvajanje novosti, če se s
tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost,
kar se dokaže s strokovno prostorsko preveritvijo;
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne
strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe
nizkega naklona;
– kritina je opečne barve, dopustna je tudi siva, temno
siva in temno rjava barva, usklajeno s kakovostnimi
oziroma prevladujočimi objekti v območju. Kritina ne sme
biti trapezna ali valovita pločevina, razen na ravnih
strehah;
– dopustni so: strešna okna, enokapne (pravokotne
oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne
dvignjene frčade z enakim naklonom kot osnovna streha.
Odprtine in strehe vseh frčad na eni strehi se
oblikujejo enako, v primeru tradicionalno oblikovanih
objektov se jih locira nad vhodom v objekt. Frčade so
dopustne na strmih strehah, ki imajo naklon več kot 30
stopinj.
Fasade:
– horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter
oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih
elementov je enostavno in poenoteno na celotni fasadi
oziroma na vseh objektih v kompleksu;
– dopustijo se odstopanja, če so potrebna zaradi
tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam
nove zakonodaje.
Pri gabaritih in oblikovanju posameznih dislociranih
objektov (lovski, gozdarski ipd. domovi), ki se urejajo
izven večjih turističnih kompleksov, se upoštevajo
pogoji za območje SKs. |
9 Druga merila in pogoji:
Zagotavlja se parkovne, športne ali druge zelene
površine s površino najmanj 20 % območja.
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov,
žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode
ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko
sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi
ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za
urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem,
da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in
kvalitete vodotokov in obvodnega prostora ter
zagotavljajo ugodno stanje kvalifikacijskih vrst in
habitatnih tipov. |
|
108. člen |
|
(podrobnejšiPIP za zelene površine) |
|
(1) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport
(ZS): |
ZS – površine
za oddih, rekreacijo in šport |
1 Namenska raba: Površine
za rekreacijo in šport, namenjene preživljanju prostega
časa na prostem, predvsem rekreaciji in športu. |
2 Dopustna stopnja izkoriščenosti za gradnjo
Gradbeno parcelo objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske
in športne površine (ZS) je dopustno pozidati v razmerje
80 % pozidanih: 20 % nepozidanih površin gradbene
parcele. |
3 Dopustni objekti:
– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
vključno z nadstreški za balinišča, shrambami za športne
rekvizite, klubskimi in društvenimi prostori,
garderobami in sanitarijami;
– zabaviščni parki;
– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije
in športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše
okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in
zaposlenim v območju, površina prostorov za dejavnost pa
je do 60 m2.
Dopustni so ureditve in objekti za oddih, športne in
rekreacijske dejavnosti in pomožni objekti, ki so
navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka. Dopustni
so tudi čolnarna in dostop do vode, začasni objekti kot
so paviljoni in stojnice, ureditve počivališč z urbano
opremo (npr. klopi, koši za smeti, označitve,
informativne table, igrala ipd.) ter postavitev objektov
in naprav za opazovanje narave. Dopustna je gradnja
objektov in naprav GJI in gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov. Na poplavnih območjih
objekti niso dopustni. Izjema so začasni objekti, kot so
pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so
dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
4 Dopustne gradnje in druga dela
Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki
zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti
območja, zlasti večja zemeljska dela, trajno izgubo
večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti.
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno
ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno
primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti
in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.
Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko
izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini
stanovanjskih sosesk so dopustne tudi trim steze,
sprehajalne peš poti, konjeniške poti, kolesarske poti,
učne poti. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in
drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dopustna
razen na obstoječih objektih pod pogojem, da niso
vizualno izpostavljene. |
5 Drugi pogoji: Ureditve,
objekti, naprave in ograje se na celotnem kompleksu
oblikovno poenotijo ter smiselno uskladijo z zunanjimi
ureditvami stičnih območij. |
(2) Podrobnejši PIP za površine za oddih in rekreacijo ob
vodotokih (ZSk): |
ZSk – površine
za oddih in rekreacijo ob vodotokih |
1 Namenska raba: Površine
za rekreacijo in šport, namenjene preživljanju prostega
časa na prostem v obvodnem prostoru, predvsem kopanju v
naravi in dostopom do vode. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so ureditve in objekti za oddih, športne in rekreacijske
dejavnosti in pomožni objekti, ki so navedeni v
preglednicah v prilogi tega odloka, čolnarna,
počivališča z urbano opremo (npr. klopi, koši za smeti,
označitve, informativne table, igrala ipd., ki naj bodo
praviloma iz naravnih materialov (les, kamen),
postavitev objektov in naprav za opazovanje narave,
razen če PIP za EUP določa drugače. Dopustna je gradnja
objektov in naprav GJI in gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov. Na poplavnih območjih
objekti niso dopustni. Izjema so začasni objekti, kot so
pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so
dopustni objekti v skladu z zakonom o vodah. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: ureditev
tabornih prostorov in šotorišč z ter lesenimi
zasloni,dostopov do vode, vstopno izstopnih mest za
plovbo, začasnih travnatih parkirišč, postavitev
ekoloških otokov, razen če PIP za EUP določa drugače.
Dopustno je urejanje peš poti, konjeniških in
kolesarskih poti – po trasah obstoječih poti. Na
poplavnih območjih taborni prostori in šotorišča ter
ekološki otoki niso dopustni. Na poplavnih območjih so
taborni prostori in šotorišča dovoljeni ob uvedbi
alarmnega sistema in zagotovitvi lastnika zemljišč ali
organizatorja taborjenje oziroma šotorjenja, da bo v
primeru visokih voda na lastne stroške in lastno
odgovornostjo zagotovil varno in pravočasno odstranitev
ljudi in vso nameščeno opremo za potrebe taborjenja
oziroma šotorjenja. Mobilne in stalne sanitarne enote in
ekološki otoki se umeščajo zunaj območja poplav in
priobalnih zemljišč. Na priobalnih zemljiščih so
dopustni gradnje in druga dela v skladu z vodnim
soglasjem. |
4 Drugi pogoji: Morfologija
obrežnega prostora in vegetacija se v čim večji meri
ohranjata. Nasipavanje terena in poseganje v spremembo
reliefa za potrebe ureditev površin za oddih ni
dopustno. Parkirišča, ki zahtevajo stalne ureditve se ne
urejajo. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in
drugih objektov za brezžični prenos signalov ni
dopustna. V največji meri se ohrani vsa obstoječa
obvodna drevesa in ostala vegetacija ob reki, v območju
posega v prostor se zagotovi strokovna sanacija dreves.
Razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Vse posege je
treba uskladiti s pristojno službo za varstvo narave in
upravljanje z vodami.
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov,
žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode
ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko
sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi
ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za
urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem,
da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in
kvalitete vodotokov in obvodnega prostora ter
zagotavljajo ugodno stanje kvalifikacijskih vrst in
habitatnih tipov. |
(3) Podrobnejši PIP za parke (ZP): |
ZP – parki |
1 Namenska raba
Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju,
ki so namenjeni preživljanju prostega časa. |
2 Dopustni objekti |
Poleg pomožnih objektov so dopustni še: paviljoni,
stojnice, ureditev počivališč ter postavitev objektov in
naprav za opazovanje narave ter druge primerne urbane
opreme. Če služijo dejavnostim v okviru preživljanja
prostega časa, so dopustni tudi: gostilne in točilnice,
sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in
zaposlenim na območju, če površina prostorov za
dejavnost meri do 40 m2.
Dopustna je gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov. Na poplavnih območjih
objekti niso dopustni Izjema so začasni objekti, kot so
pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so
dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
3 Dopustne gradnje in druga dela kot
pri ZS |
4 Drugi pogoji: kot
pri ZS |
(4) Podrobnejši PIP za druge urejene zelene površine (ZD): |
ZD – druge
urejene zelene površine |
1 Namenska raba: Zeleni
pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne
zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). |
2 Dopustni objekti:
Poleg pomožnih objektov so dopustni še: ureditev
informacijskih točk z urbano opremo (informativne table,
počivališča s klopmi, koši za smeti, varovalne ograje in
podobno) ter postavitev objektov in naprav za opazovanje
narave. Dopustna je gradnja GJI. Dopustna je tudi
gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Na
poplavnih območjih objekti niso dopustni. Izjema so
začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se
za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Na
priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z
vodnim soglasjem. |
3 Drugi pogoji:
kot pri ZS |
(5) Podrobnejši PIP za pokopališča (ZK): |
ZK – pokopališča |
1 Namenska raba: Površine
za pokopališča so namenjene za pokopališča in
spremljajoče objekte |
2 Dopustni objekti:
pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov,
pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti.
Dopustni so pomožni objekti, ki so navedeni v
preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še
ureditev počivališč, stojnice ter druga primerna urbana
oprema. Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni
tudi:
– manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v
območju) in stavbe za druge storitvene dejavnosti ter
sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in
zaposlenim v območju, površina prostorov za dejavnost do
60 m2;
– gradnja gradbeno-inženirskih objektov. |
3 Dopustne gradnje in druga dela
– redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, novogradnje poslovilnih objektov,
prostorov za orodje, cerkva, kapelic in znamenj;
– urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za
komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih
objektov ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih
vrst, upoštevajoč prostorski kontekst. |
4 Merila in pogoji za oblikovanje objektov: kot
pri CDi. |
5 Drugi pogoji: kot
pri ZS |
(6) Podrobnejši PIP za vrtičkarstvo (ZV): |
ZV – površine
za vrtičkarstvo |
1 Dopustne dejavnosti: samooskrbna
dejavnost pridelovanja vrtnin, cvetja, zelišč in sadnega
drevja – vrtičkarstvo. |
2 Dopustni objekti: pomožni
objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega
odloka, poleg tega pa še namestitev klopi. Dopustna je
tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
3 Dopustne gradnje: skladno
s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
4 Druga merila in pogoji: ograja
območja ZV se izvede kot žična ali lesena ograja do
višine 2 m. Ograje med posameznimi vrtički na območju se
izvedejo kot žične ali lesene ograje do višine 1,20 m.
Če je tako navedeno v posebnih PIP za posamezno EUP, je
za spravilo orodja dopustna postavitev tipske lope ali
zabojnikov.
Ograje in pomožni objekti morajo biti po celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z
zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
|
109. člen |
|
(podrobnejšiPIP za površine GJI) |
|
(1) Podrobnejši PIP za površine cest, železnic in druge prometne
površine (PC, PŽ, PO) |
PC, PŽ, PO – površine
cest, železnic in druge prometne površine |
1 Namenska raba: Območja
in omrežja infrastrukture cest, železnic in drugih
prometnih površin |
2 Dopustni objekti: stavbe
za promet, bencinski servisi in nestanovanjske stavbe
ter gradbeno inženirski objekti.
PC: državne ceste, občinske ceste in drugi prometni
infrastrukturni objekti, objekti in naprave železniške
infrastrukture
PŽ: glavne in regionalne železniške proge, industrijski
tir
PO: površine za mirujoči promet in počivališča |
3 Dopustne gradnje in druga dela: novogradnje,
rekonstrukcije, prenove, dozidave objektov in naprav GJI
postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije
v skladu s pravilniki, ki to urejajo |
4 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje: pri
oblikovanju objektov in površin je obvezno:
– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
5 Drugi pogoji: Dopustna
je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi
z gorivom. |
(2) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E) |
E – območja
energetske infrastrukture |
1 Namenska raba: Območja,
omrežja, objekti in naprave energetske infrastrukture |
2 Dopustni objekti:
– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski
vodi in ostali gradbeno inženirski objekti, pregrade in
jezovi, dovodni in odvodni kanali, namakalni in
osuševalni sistemi, naftovodi in prenosni plinovodi,
prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski
plinovodi, distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro
in stisnjen zrak, distribucijski elektroenergetski vodi,
energetski objekti;
– gradnja proizvodnih objektov, objektov za
skladiščenje;
– nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter
spremljajočih objektov in naprav, če so potrebni za
osnovno dejavnost;
– objekti in naprave za potrebe alternativne oskrbe z
energijo, kot so decentralizirani sistemi na podlagi
obnovljivih virov energije, sistemi, ki omogočajo
proizvodnjo več vrst energije, objekti daljinskega ali
skupinskega ogrevanja ali hlajenja ter toplotne črpalke. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: novogradnje,
rekonstrukcije, prenove, dozidave objektov, omrežij,
objektov in naprav energetske infrastrukture |
4 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: pri
oblikovanju objektov in površin je obvezno:
– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
(3) Podrobnejši PIP za območja okoljske infrastrukture (O) |
O – območja
okoljske infrastrukture |
1 Namenska raba: območja
in omrežja okoljske infrastrukture |
2 Dopustni objekti:
– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski
vodi, odlagališča odpadkov in ostali gradbeno inženirski
objekti;
– prenosni vodovodi in pripadajoči objekti,
distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, cevovodi za odpadno
vodo, čistilne naprave, industrijske stavbe (za potrebe
ravnanja z odpadki), rezervoarji, silosi in skladišča
(za potrebe ravnanja z odpadki), energetski objekti (za
potrebe ravnanja z odpadki), odlagališča odpadkov:
odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke;
– proizvodni objekti, objekti za skladiščenje (vključno
s centrom za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno
administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in
naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost. |
3 Dopustne gradnje in druga dela
– novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave
objektov, omrežij in naprav okoljske infrastrukture |
4 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: pri
oblikovanju objektov in površin je obvezno:
– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
110. člen |
|
(podrobnejšiPIP za razpršeno poselitev) |
|
(1) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve v
vinogradniških območjih, stanovanja, kmetije (Av): |
Av – površine
razpršene poselitve v vinogradniških območjih,
stanovanja, kmetije |
1 Območje namenske rabe: S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine
podeželskega naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi in
drugimi dopustnimi dejavnostmi in bivanju. |
3 Tipologija zazidave: Av – razpršena poselitev v
vinogradniških območjih
Stanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijski objekti:
hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči
objekti v okviru podeželskega naselja ter vinogradniški
objekti in objekti namenjeni turizmu (vinotoči,
turistične kmetije) ter zidanice. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: / |
FI: / |
5 Dopustne dejavnosti:
bivanje in kmetijstvo ter dejavnosti, povezane s
pridelavo in predelavo grozdja oziroma drugega sadja.
Dopustna je gostinska in izvajanje turistične dejavnosti
na turističnih kmetijah in sobodajalstvo, s turizmom
povezane dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti in
predelavo kmetijskih pridelkov, če to dopuščajo
površine. |
6 Dopustni objekti: stanovanjske
stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe in gradbeni
inženirski objekti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs, velja pa še:
– na vidno izpostavljenih delih stavbnih zemljišč ni
dopustna gradnja pomožnih objektov, ki so stavbe, in
prizidkov, razen podaljšanje objekta ob pogoju, da mu
sledi celovito preoblikovanje objekta (streha, fasada);
– gradnje in odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena
značilna podoba območja. Površina, s katere je
odstranjen objekt, se rekultivira in ureja kot
integralni del vinograda oziroma sadovnjaka oziroma
dvorišča, prometne površine;
– spremembe rabe zidanic, zaradi katerih se ne spremeni
velikost in zunanji videz objekta ter ne povečujejo
vplivi na okolico, skladno z dopustnimi dejavnostmi, če
so zagotovljeni dostopnost, parkirna mesta in
infrastrukturna opremljenost;
– gradnja, rekonstrukcija in prenova objektov, naprav in
omrežij GJI, potrebne za oskrbo teh objektov. Vsi
objekti se priključijo na GJI. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri SKs in Az (glede na tipologijo gradnje in namembnost
objekta) |
9 Druga merila in pogoji: Zgoščanje
pozidave na namenski rabi Av je možno v smislu gručaste
domačije in s pretežno orientacijo slemen, ki je
vzporedna s plastnicami. Na podlagi strokovne prostorske
preveritve se dopusti tudi kombiniranje dvokapne z ravno
streho. |
(2) Podrobnejši PIP za zidanice in turistične objekte v
vinogradniških območjih (Az): |
Az – zidanice
in turistični objekti v vinogradniških območjih |
1 Območje namenske rabe: A – OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: Az – površine za
zidanice |
3 Tipologija zazidave: Az – zidanice v vinogradniških
območjih
Gospodarske prostostoječe stavbe – zidanice, hisi,
vinotoči in objekti za občasno bivanje |
4 DIP na gradbeni parceli: |
/ |
5 Dopustne dejavnosti: Dejavnosti,
povezane s pridelavo in predelavo grozdja oziroma
drugega sadja. Dopustnaje gostinska in izvajanje
turistične dejavnosti na turističnih kmetijah in
sobodajalstvo, s turizmom povezane dejavnosti, druge
kmetijske dejavnosti in predelavo kmetijskih pridelkov,
če to dopuščajo površine. |
6 Dopustni objekti: zidanice,
lahko z delom za občasno bivanje, hrami in vinotoči kot
posebna oblika zidanice ter vinske kleti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs, velja pa še:
– gradnja zidanice tipa A in B ter hisa je dopustna na
stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če ima
investitor v lasti minimalno površino 30 arov trajnega
nasada – vinograda oziroma sadovnjaka;
– gradnja prizidkov na vidno izpostavljenih fasadah
objektov ali strmih predelih, ki bi zahtevali gradnjo
opornega zidu, ni dopustna;
– odstranitve objektov. Površina, s katere je odstranjen
objekt, se rekultivira in ureja kot integralni del
vinograda oziroma sadovnjaka oziroma dvorišča, prometne
površine;
– gradnja zidanice tipa C ali sprememba objekta v
zidanico tega tipa pod naslednjimi pogoji:
a) da je investitor lastnik vsaj 30 a površin
kmetijskega zemljišča vinograda oziroma sadovnjaka,
b) da velikost in reliefna uravnanost parcele omogočata
zagotavljanje potrebnih spremljajočih ureditev,
parkirišča brez večjih preoblikovanj terena, ki bi
zahtevala izvedbo opornih zidov višjih od 1,5 m,
c) da prostor vidno ni izpostavljen in da je prostor
gradnje v neposredni bližini javne poti. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Vse zidanice imajo kleti. Pri zidanicah so dopustni tudi
večji podzemni deli zidanic, popolnoma vkopani ali pa
imajo vidno samo čelno fasado, ter z ozelenjeno ali
pohodno streho, za potrebe shranjevanja pridelkov ter
orodja, škropiva, drv in podobno.
Na območju KS Stari trg:
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v
dolžino do +,– 10 %, etažnost: največ K+ P, brez
kolenčnega zidu;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme po dolžini objekta; orientacija slemena pravokotno
na pobočje oziroma vzporedno s slemeni bližnjih
obstoječih objektov, naklon strešin 43 do 49 stopinj,
opečni zareznik, nebarvan cementni zareznik ali skodle.
Frčade in čopi niso dopustni.
Na območju KS Sinji Vrh in Vinica:
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v
dolžino do +,– 10 %, v širino do + 10 %; |
– etažnost: največ K+P, brez kolenčnega zidu oziroma s
kolenčnim zidom na območjih, kjer je to značilno za
lokalno tipologijo gradnje, kar se dokaže v projektni
dokumentaciji;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme po dolžini objekta, orientacija slemena pravokotno
na pobočje oziroma vzporedno s slemeni bližnjih
obstoječih objektov, naklon strešin 40 do 45° usklajeno
z nakloni streh sosednjih objektov, opečni ali nebarvan
cementni zareznik ali skodle. Frčade niso dopustne,
dopustna je izvedba ganka;
Na območju KS Adlešiči in Griblje:
– tlorisna velikost: 7,0 m x 5,0 m z odstopanjem v
dolžino do +,– 10 %, v širino do + 10 %;
– etažnost: največ K+M s kolenčnim zidom višine do
največ 1 m;
– streha je simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini
objekta in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s
slemeni z bližnjih obstoječih objektov, naklon strešin
je 40 do 45 stopinj, lahko s čopi, opečni ali nebarvan
cementni zareznik ali skodle. Frčade niso dopustne;
Na preostalem območju občine:
Zidanica tip A
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v
dolžino do +,– 10 %, v širino do + 10 %. Popolnoma
vkopani deli objektov so lahko tudi večji;
– etažnost: največ K+P, brez kolenčnega zidu;
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini,
sleme se orientira vzdolžno s pobočjem ali pravokotno
nanj oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih
objektov. Naklon strešin 40 do 45 stopinj, opečni ali
nebarvan cementni zareznik ali skodle. Čopi so dopustni,
če so v neposredni bližini, frčade niso dopustne,
dopustna je izvedba ganka.
Zidanica tip B
– tlorisna velikost: največ 5 m x 7 m z odstopanjem v
dolžino do +,– 10 %, v širino do + 10 %, vendar le, če
je ta tip zidanice v neposrednem območju prevladujoč;
– etažnost: največ K+M, kolenčni zid največ 1,40 m;
– streha in oblikovanje: enako kot pri tipu A, dopustna
je tudi izvedba balkona.
Zidanica tip C (vinska klet ali vinotoč za potrebe
turizma), pogoji
so enaki kot pri zidanici A, le da velja še:
– tlorisna velikost: odstopanje do +30 % skupne
površine, popolnoma vkopani del objekta je lahko tudi
večji.
His – pogoji za vsa območja razen v KS Stari trg:
– tlorisna velikost: stranice v razmerju od 1:1,25 do
1:2, tlorisna površina je največ 30 m²;
– etažnost: P, brez kolenčnega zidu;
– dopustna je gradnja kleti glede na značilnosti
območja;
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini
objekta, naklon strehe od 40 do 45 stopinj, čopi niso
dopustnii. Napušč je na vhodni stranici lahko daljši.
Napušč na čelnih straneh objekta naj bo minimalen (max
20 cm). Kritina je lahko opečni ali betonski zareznik
ali slama, po vzoru tradicionalnih. Frčade niso
dopustne;
– oblikovanje: his je lesen, preprosto oblikovan objekt
na kamnitih temeljih, debelina rezanega ali tesanega
lesa za stranice je najmanj 6 cm. Na vogalih se
povezujejo z utori na križ, lastovičji rep ter kot
skeletna konstrukcija z vgrajenimi plohi (»na zadl«).
Les se lahko zaščiti, vendar ne barva. Bruna oziroma
poloblice niso dopustni. Oblikovanje odprtin – lin za
zračenje, se zgleduje po odprtinah na podobnih
tradicionalnih objektih. Zatrepi objekta so iz širokih
vertikalno postavljenih ravnih desk.
Fasade – pogoji za vsa območja, če
niso opredeljeni v predhodnih alinejah:
– glavna fasada se oblikuje na vzdolžni strani objekta
in ima lahko poudarjen vhod (v primeru postavitve
objekta prečno na komunikacijo je lahko glavna fasada na
prečni, ožji stranici objekta);
– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen,
odprtine so pokončne oblike;
– fasade so ometane v svetlih oziroma zemeljskih barvah;
razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu se
medsebojno uskladijo;
– zatrepi objektov so leseni – široke, vertikalno
postavljene deske;
– detajli na objektih so tradicionalni in enostavni,
npr.: opaž napuščev in zatrepov iz širokih, vertikalno
postavljenih ravnih desk, grobi ometi kleti ali coklov,
majhni napušči čelnih fasad;
– pri lesenih objektih se uporabi rezan les; polkrožna
bruna niso dopustna, les mora biti nebarvan ali temno
rjave barve – rdečkasti in oker toni niso dopustni;
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah objektov se ohranja kakovostna
razmerja, materiale in detajle, ki so že na objektu. Če
se spreminjajo, se jih usklajeno spremeni na celotnem
objektu. |
9 Druga merila in pogoji:
Za izpolnitev pogoja o obvezni površini vinograda
oziroma sadovnjaka se morajo le-ti nahajati v bližini
zidanice oziroma znotraj VIN območja, lahko pa se
nahajajo tudi zunaj tega območja, vendar ne več kot 400
m od stavbnega zemljišča predmetne zidanice ali hisa, če
so že zasajene z vinogradom ali sadovnjakom. Pri
rekonstrukcijah, nadomestnih gradnjah ter razširitvah se
pogoj minimalne površine funkcionalnega zemljiškega
posestva ne uporablja. Delitev večjih parcel, na katerih
stojijo zidanice, je dopustna le pod pogojem, da
sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka na
parceli, na kateri stoji zidanica, ne bo manjša od 15
arov pri tipu C pa ne manj kot 30 arov. Izjema je lahko
le parcelacija za potrebe gradnje GJI oziroma urejanje
javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do
javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v
okoliškem prostoru.
Tlakovanje je dopustno le na površinah, manjših od 20 m2.
Dopustna je postavitev pergole (brajde). |
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske
objekte (Ag): |
Ag – površine
razpršene poselitve za kmetijske objekte |
1 Tipologija zazidave: kmetijski
objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.), dislocirani
od kmetij |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo
– spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji,
kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za
spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih
strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in
podobno), in drugi objekti, ki so navedeni v
preglednicah pomožnih objektov v prilogi tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno
s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: za
oblikovanje objektov se smiselno upoštevajo podrobnejši
PIP za površine podeželskega naselja (SKs) za kmetijske
stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s
kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti
(kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in
višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter
uporabi materialov, tako da se uporablja pretežno les. |
7 Druga merila in pogoji: niso
dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za
avtohtone obstoječe objekte. |
(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – površine
podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami (As):
veljajo določila PIP za SKs, razen faktorja zazidanosti, ki se
pri As ne določi. |
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – kmetije
(Ak): veljajo določila PIP za SKs, razen faktorja zazidanosti,
ki se pri Ak ne določi. |
(6) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – površine
počitniških hiš (Ap): veljajo določila PIP za SP,razen faktorja
zazidanosti, ki se pri Ap ne določi. |
(7) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – zidanice
in turistični objekti zunaj vinogradniških območij (Ao): veljajo
določila PIP za Az, z izjemo, da na Ao niso dopustni podzemni
objekti večjih dimenzij od zazidane površine objekta. |
|
111. člen |
|
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča) |
|
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1): |
K1 – najboljša
kmetijska zemljišča |
1 Namenska raba: območja
najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski
pridelavi. |
2 Dopustni objekti: pomožni
in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v
prilogi 1 tega odloka.
Ureditev informacijskih točk z možnostjo postavitve
začasnih informacijskih tabel, varovalnih ograj,
počivališč in druge opreme na lokacijah ob objektih
naravne znamenitosti (izviri, kali, vodnjaki, jame), ki
se jo določi na osnovi pogojev, smernic ali soglasij
pristojnih služb. Gradnja opornih in podpornih zidov je
dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na
stavbno zemljišče pod pogojem, da je tak objekt potreben
za ohranitev stabilnosti zemljišča. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: Na
območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene:
– na travnatih kmetijskih zemljiščih na robu gozda ali v
neposredni bližini vasi je v EUP, v katerih je to
posebej določeno, dopustno taborjenje brez stalnih
ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z občinskim
predpisom, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave in pod pogoji, da je urejen dostop do tabornega
prostora po javnih poteh in da se prostor takoj po
končanem taborjenju vzpostavi v prvotno stanje.
– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih
zemljiščih;
– gradnja in rekonstrukcija omrežij gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo,
elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, naftovodi,
plinovodi, vročevodi, vse s pripadajočimi objekti in
priključki nanje;
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred
negativnim delovanjem voda;
– sanacije površinskih kopov;
– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja
stanja tal v skladu z gradbeno in okoljsko zakonodajo,
ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju
biotske raznovrstnosti območja.
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira ter postavitve naprav za
potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov);
– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela;
– rekonstrukcije cest;
– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč;
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže
proti toči ter druga pomožna kmetijsko-gozdarska
oprema,
– lovske preže in opazovalnice za ptice ter ograje za
zaščito kmetijskih zemljišč pred divjadjo,
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če
gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč)
ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene
poselitve, vse ob pogoju, da za izgradnjo takega dostopa
niso potrebni večji oporni zidovi;
– Na poplavnih območjih v EUP, namenjenih oddihu in
rekreaciji ob vodotokih, so taborni prostori in
šotorišča dovoljeni ob uvedbi alarmnega sistema in
zagotovitvi lastnika zemljišč ali organizatorja
taborjenje oziroma šotorjenja, da bo v primeru visokih
voda, na katere bo opozarjal alarmni sistem, na lastne
stroške in lastno odgovornost zagotovil varno in
pravočasno odstranitev ljudi in vso nameščeno opremo za
potrebe taborjenja oziroma šotorjenja.
– omilitveni in izravnalni ukrepi po predpisih s
področja ohranjanje narave.
Ograjevanje kmetijskih zemljišč je dopustno le za
potrebe kmetijske dejavnosti (npr. obore, ograje za pašo
živine, ograje za zaščito pridelka pred divjadjo, ipd.)
in sicer na način, da ograja ni trajno povezana s tlemi.
Dopustne so tudi ograje za potrebe varovanja ali zaščite
ob vodnih virih. |
4 Drugi pogoji:
– Posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja
kmetijskih zemljišč, poškodbe se sanira in zemljišča
rekultivira;
– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov je
taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po
izvedeni gradnji podzemnih objektov se na zemljiščih
vzpostavi prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa uredi
zemljišče ob njih;
– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne
okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične
preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter
izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem
voda ob pogoju, da se izpad dohodka nadomesti z
odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v kmetijsko
rabo;
– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s
sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične
analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in
obvodnega prostora;
– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev
za ohranjanje narave, kulturne dediščine in
prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih
koridorjev;
– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
površin, se lahko uredijo le na območjih, za katera so
po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo
vode v kmetijske namene; |
– bazne postaje mobilne telefonije se postavljajo ob
pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in
utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo;
– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega
odloka opredeljene kot kmetijske površine, v
neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot
stavbišče, gradnja novih objektov na mestu starih, ki
nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil ni dopustna. |
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2): |
K2 – druga
kmetijska zemljišča |
1 Namenska raba: kot
pri K1 |
2 Dopustni objekti: kot
pri K1 |
3 Dopustne gradnje in druga dela: kot
pri K1 |
4 Drugi pogoji: kot
pri K1 |
|
112. člen |
|
(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča) |
|
(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (Gg): |
Gg – gozd
gospodarskega pomena |
1 Namenska raba: Območja
gozdov so namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in
gospodarjenju z njimi, oddihu in rekreaciji |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v prilogi
1 tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in
naprav za opazovanje narave, usmerjevalne in
pojasnjevalne table za potrebe urejanja tematskih poti
in ureditev počivališč. Dopustna je gradnja GJI.
Dopustna je tudi gradnja drugih gradbeno-inženirskih
objektov. Za gradnje pomožnih in začasnih objektov je
treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske
službe. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: Na
območjih gozdov so dovoljene:
– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s
predpisi o gozdovih;
– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter
nasipov;
– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem
pristojne javne gozdarske službe in s predpisi o
gozdovih;
– na robu gozda in na gozdnih jasah dopustno taborjenje
brez stalnih ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z
občinskim predpisom, če to ni v nasprotju z varstvenimi
režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave in pod pogoji, da je urejen
dostop do tabornega prostora po javnih ali gozdnih poteh
in da se prostor takoj po končanem taborjenju vzpostavi
v prvotno stanje;
– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega
odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja
novih objektov na mestu starih, ki nimajo dovoljenj
oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna;
– dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod
pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in ne
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da
se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– dopustna je postavitev lovskih prež in opazovalnic za
ptice,
– urejanje začasnih tabornih prostorov na gozdnih jasah
ali robovih gozdov z dopustno postavitvijo premičnih
objektov samo za čas taborjenja, če to ni v nasprotju z
varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave;
– ograjevanje gozdnih zemljišč ni dopustno, razen v
primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in
fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov
gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov. |
4 Drugi pogoji
– Gradnje se načrtujejo tako, da omogočajo lastnikom
gozdov dostop do gozdnih zemljišč;
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v
nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami
gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je treba zanje
pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske
službe;
– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih
objektov za brezžični prenos signalov je dopustna ob
soglasju pristojne gozdarske javne službe. |
(2) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom (GPn): |
GPn – gozd
s posebnim namenom |
1 Namenska raba: Območja
gozdov s posebnim namenom so namenjena rekreaciji in
ohranjanju ekoloških vrednost ter prepoznavnosti
prostora. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v
prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev
objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno
inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v
območju. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: V
območjih gozdov so dopustne:
– sanacije površinskih kopov;
– posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom
(oprema v raziskovalne namene, predstavitvene table za
gozdove s posebnim namenom, markiranje pešpoti ipd.).
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja
novih objektov na mestu starih, ki nimajo dovoljenj
oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. Ni dopustno
ograjevanje zemljišč, razen za enostavne objekte za
potrebe kmetijske ali gozdarske dejavnosti, varovalne
ograje za potrebe GJI in za potrebe varovanja ali
zaščite ob vodnih virih. |
4 Drugi pogoji
– upoštevajo se določila predpisa, s katerim je gozd
razglašen za gozd s posebnim namenom;
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,
komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni
dopustna;
– niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter
enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih
značilnosti območja, zlasti izgubo naravnosti in posek
(krčitve) drevja; |
– z gozdovi, ki še niso razglašeni, se gospodari
prilagojeno, tako da se ohranja njihova gozdna raba v
skladu s predpisi in gozdnogospodarski načrti;
– dopustna je postavitev lovskih prež in opazovalnic za
ptice, navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso
v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami
gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je treba zanje
pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske
službe. |
(3) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom – rezervate
(Gpr): |
Gpr –
gozd s posebnim namenom – rezervat |
3 Dopustne dejavnosti:
gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi
gozdnogospodarskih načrtov. |
4 Dopustni objekti: objekti
niso dopustni. |
5 Dopustne gradnje: gradnje
niso dopustne. |
7 Druga merila in pogoji: upošteva
se varstveni režim, določen s predpisom o razglasitvi.
Območje gozda je zaradi svoje razvojne faze in
dosedanjega razvoja izjemno pomemben za raziskovanje,
proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov,
biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter
kulturne dediščine. Gre za rezervat z blažjim varstvenim
režimom. |
(4) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (GV): |
GV – varovalni
gozd |
1 Namenska raba: Površine
varovalnega gozda so namenjene gozdovom s poudarjeno
ekološko funkcijo zlasti na strmih legah. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v
prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev
objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno
inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim na
območju. |
3 Dopustne gradnje in druga dela:
– izvajanje raziskav;
– v omejenem obsegu so dopustne oblike rekreacije, ki ne
zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo,
opazovanje, poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti. |
4 Drugi pogoji
– V varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni
izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem pristojnih
služb za upravljanje in varstvo gozdov ter in varovanje
narave. Niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga
dela ter enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe
prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela
in posek drevja;
– gradnje se načrtujejo tako, da omogočajo lastnikom
gozdov dostop do gozda;
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v
nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami
gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je treba zanje
pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske
službe. |
|
113. člen |
|
(podrobnejši PIP za vodna zemljišča) |
|
VC – celinske
vode |
1 Namenska raba: Površine
vodnih zemljišč so namenjene površinskim vodam in
dejavnostim, vezanim na rabo površinskih voda. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi
tega odloka, postavitev objektov in naprav za opazovanje
narave ter:
– jezovi, plovne poti, pregrade in jezovi, dostopi do
vode, privezi in pristani za čolne;
– objekti za šport in rekreacijo, ki so vezani na vodo
in vodne športe;
– male hidroelektrarne, objekti za črpanje, filtriranje
in zajem vode, cevovodi za prečiščeno odpadno vodo,
prenosni vodovodi, objekti, potrebni za rabo voda;
– objekti, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem ter
objekti, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije;
– manjša zajemališča požarne vode in manjša zajetja za
ureditev ribnikov;
– naprave za potrebe učnih, študijskih in raziskovalnih
dejavnosti.
Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje kmetijskih
zemljišč sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi
ekološko sprejemljivi pretok.
Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven
strnjeno pozidanih območij dopustna gradnja objektov,
funkcionalno vezanih na vodotok (ribogojnica, mlin,
žaga, mala hidroelektrarna ipd.) na podlagi predhodne
prostorske preveritve, hidrološko-hidravlične analize,
pozitivne ocene vplivov na okolje in soglasja pristojnih
služb. Dopustna je gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja
drugih gradbeno-inženirskih objektov. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: Dopustni
so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje
narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov in
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave.
– Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali
priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in
napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova,
ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti
objekta in ki ne vpliva negativno na kakovost vode in na
vodni režim;
– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega
odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče
objektov, ki s tem členom niso določeni kot dovoljeni,
gradnja novih objektov ni dopustna;
– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem
zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna
varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni
režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok;
– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov,
žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode
ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko
sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi
ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; |
– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za
urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem,
da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in
kvalitete vodotokov in obvodnega prostora ter
zagotavljajo ugodno stanje kvalifikacijskih vrst in
habitatnih tipov;
– pri poseganju v območje celinskih voda sta prepovedani
povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje
retenzijskega območja;
– dopustna so tekoča vzdrževalna dela, adaptacije
rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih
obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag. |
4 Drugi pogoji
– Priobalno zemljišče Kolpe je 15 m od meje vodnega
zemljišča v naseljih in 40 m zunaj naselij, priobalno
zemljišče preostalih vodotokov, potokov, hudournikov in
suhih strug je 5 m od meje vodnega zemljišča;
– Niso dopustni: odvzem gramoza in proda, utrjevanje
brežin z gradnjo zidov, betoniranje dostopnih ramp in
posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov;
– Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega
zemljišča se v največji meri zagotavljajo sonaravne
ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in
ohranjanje obstoječe vegetacije. Zavarovanja brežin se
prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi
materiali;
– Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno,
razen na krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa
oziroma prehoda prek vodotoka, ko gre za objekt javne
prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah
in poteh);
– Mostove in ceste na območju vodotokov se gradi tako,
da se ne posega v pretočni profil ter da se zagotovi
varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno
minimalno varnostno višino v skladu z vodnim soglasjem
in cestnimi predpisi;
– Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s
sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo
izven gnezdilne sezone ptic. |
|
114. člen |
|
(podrobnejši PIP za območja izkoriščanja mineralnih surovin) |
|
Podrobnejši PIP za območja izkoriščanja mineralnih surovin
določa: |
LN – površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
1 Namenska raba
Območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju
mineralnih surovin, sprotni in končni sanaciji in
nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za
posamezne EUP. |
2 Dopustni objekti
Dopustna je gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov, če so namenjeni funkciji
tega območja.
Dopustni so rudarski objekti za pridobivanje in
predelavo mineralnih surovin – samo odprti kop: rudarski
objekti in inštalacije ter tehnične naprave za
pridobivanje mineralnih surovin, objekti za proizvodnjo
izdelkov in polizdelkov, ki kot osnovno surovino
uporabljajo tukaj pridobljene mineralne surovine.
Po uvedbi nadomestne rabe so dopustni objekti, namenjeni
nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za
posamezne EUP.Dopustni so pomožni objekti, ki so
navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka, poleg
tega pa še: objekti in naprave, namenjeni zavarovanju
dostopa do območja pridobivanja in do objektov in
naprav. |
3 Drugi pogoji:
– Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik
dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z
opredeljeno novo namembnostjo, ki je določena v PIP za
posamezno EUP;
– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je
dopustno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali
pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo
poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja;
– Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na
rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z
namestitvijo ograj se zagotovi varnost pred padcem v
globino in pred porušitvami terena. |
|
9 Posebni PIP za posamezne
enote urejanja prostora |
|
115. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju Črnomlja) |
|
(1) Na vseh območjih, razen na območju EUP ČR_6/8_OPPN (mestno
jedro Črnomlja), niso dopustne dejavnosti, ki so na »Seznamu
obveznih dejavnosti v mestnem jedru Črnomlja«. Obvezne
dejavnosti za mestno jedro Črnomlja na podlagi Uredbe o uvedbi
in standardni klasifikaciji dejavnosti: |
Stara oznaka |
|
Nova oznaka |
G/52.41 |
trgovina na drobno s tekstilom |
G 47.510 |
G/52.471 |
dejavnost knjigarn |
G 47.610 |
G/52.486 |
trgovina na drobno z umetniškimi izdelki-dejavnost
prodajnih galerij |
G 47.782 |
G/52.50 |
trgovina na drobno z rabljenim blagom |
G 47.790 |
G/52.62 |
trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah |
G 47.810, 47.820, 47.890 |
G/52.71 |
popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov |
95.230 |
G/52.73 |
popravila ur, nakita |
G 95.250 |
K/70.40 |
izposojanje izdelkov široke porabe |
N 77.290 |
K/74.81 |
fotografska dejavnost |
M 74.200 |
L/75.11 |
dejavnost javne uprave |
O 84.110 |
L/75.30 |
obvezno socialno zavarovanje |
O 84.300 |
M/80.421 |
glasbene in druge umetniške šole |
P 85.520 |
O/92.521 |
dejavnost muzejev |
R 91.020 |
O/93.01 |
dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic |
R 96.010 |
O/91.31 |
dejavnost verskih organizacij |
S 94.910 |
O/92.71 |
prirejanje iger na srečo; dejavnost igralnic |
R 92.002; R 92.001 |
(2) Posebni PIP in drugi podatki: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP/PEUP |
POSEBNI PIP in drugi podatki |
ČR_1 |
Svibnik |
|
ČR_1/1 |
Svibnik – stanovanja in kmetije |
Dopustne so ureditve skupnih površin pri vodnjaku.
Novogradnje objektov se prilagodijo obstoječi gradbeni
strukturi. Dopustna je sodobna zasnova objektov, lahko
tudi z ravnimi strehami. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_1/2 |
Svibnik – stanovanja |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_1/3 |
RTP |
Dopustna je gradnja spremljajočih objektov in naprav ter
objekta RTP. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_1/4 |
Strugar |
Na območju zelenih površin niso dopustne gradnje.
Dopustno je le preoblikovanje reliefa v povezavi z
ureditvami zahodne obvoznice. Za vse ureditve v območju
priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje. Ob
vodotoku se ohranja odmik vsaj 5 m od zgornjega roba
brežine in se ohranja obrežna vegetacija. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2 |
Čardak |
|
ČR_2/23_OPPN |
ZN Danfoss |
Zazidalni načrt Danfoss (Uradni
list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06, 55/13,
81/13, 56/17 in 39/18) – ostane v veljavi do preklica.
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/24_OPPN |
ZN Štorov hrib |
Zazidalni načrt Štorov hrib v Črnomlju (SDL,
št. 14/90, 02/91) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_2/25_OPPN |
ZN Čardak |
Zazidalni načrt Čardak (Uradni
list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) – ostane v
veljavi do preklica. |
ČR_2/26_OPPN |
Zahodna obvoznica |
Lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj (Uradni
list RS, št. 81/30, 70/17) – ostane v veljavi do
preklica. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/27_OPPN |
Čardak zahod II |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Zagotovi se
ureditev parkovnih in drugih zelenih javnih površin
soseske, delno tudi kot bariera do obvoznice. Južni in
zahodni del območja se urejata kot zeleni tamponski coni
med industrijskim območjem oziroma obvoznico ter
stanovanjskim območjem. Dopustne so zasaditve tudi z
iglavci. Pred sprejetjem OPPN se na registriranem
arheološkem najdišču izvede predhodne arheološke
raziskave. |
ČR_2/1 |
Ulica padlih borcev, Semiška cesta – del |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_2/2 |
Ulica 21. oktobra |
Dopustna je gradnja objektov vzdolž regionalne ceste.
Višinski gabariti so največ 2K+P+2, vendar ob mestni
vpadnici višine nad terenom za najmanj 2 etaži (to je 6
m ali več). Klet je z glavne ceste popolnoma vkopana.
Pritlični del se nameni oskrbni in poslovni dejavnosti,
ki ne potrebuje skladiščnih površin. Zagotovi se
parkirna mesta na sami lokaciji. Ob mestni vpadnici se
zasadi drevored. |
ČR_2/3 |
Semiška cesta – bloki |
Strešna kritina je opečna: bobrovec ali zareznik.
Ohranjajo in vzdržujejo se spominska obeležja na fasadah
objektov. |
ČR_2/4 |
Obrtni dom, Tuš |
Dopustno je prestrukturiranje v dejavnosti, ki ne
presegajo hrupa, predpisanega za stanovanjska območja.
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_2/5 |
Jurjevanjska draga |
Prostor se preoblikuje za potrebe javnih prireditev z
ustrezno rešitvijo z javnim natečajem ali zbiranjem
variantnih rešitev. Ob Kolodvorski cesti se zasadi
drevored. |
ČR_2/6 |
Vrtnarija |
Uredi se obračališče in postajališče za avtobuse.
Območje se zasadi z avtohtonim grmičevjem in drevjem, ob
mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_2/7 |
vrtički |
Dopustna je začasna raba območja za potrebe
vrtičkarstva. |
ČR_2/8 |
Pod smreko |
Ni posebnih PIP. |
ČR_2/9 |
Gozdna |
Dopustna je rekonstrukcija objekta v smislu sodobne
arhitekture javnega značaja. Ob Kolodvorski cesti se
ohranja in zasadi drevored. |
ČR_2/10 |
Pod smreko – bloki |
Ohrani se prvotno oblikovanje ravnih streh
večstanovanjskih objektov z minimalnim naklonom. Kritina
je ravna pločevina. Ob mestni vpadnici se zasadi
drevored. |
ČR_2/11 |
Lidl |
Ni posebnih PIP. |
ČR_2/12 |
Zdravstveni dom, vrtec |
Posegi v objekt zdravstvenega doma kot tudi druge
ureditve ne smejo rušiti arhitekturnih prvin obdobja
modernizma. Dopustna je prenova in razširitev objekta
vrtca ali tudi novogradnja na mestu obstoječega objekta.
Rešitve za obe lokaciji se pridobijo z javnim natečajem
ali zbiranjem variantnih rešitev. |
ČR_2/13 |
Čardak |
Južni del območja se ureja kot zelena tamponska cona med
industrijskim in stanovanjskim območjem. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/14 |
Sv. Sebastjan |
Vsi posegi na cerkvi in bližnji okolici se izvajajo po
določilih služb za varstvo kulturne dediščine in narave. |
ČR_2/15 |
zelene površine |
Dopustne so ureditve za potrebe športnih površin in
zasaditve območja z avtohtonim listnatim drevjem in
grmovjem. Dopustne so tudi ureditve za parkiranje na
površinah ZS in na delu površin ZD, s pogojem, da se
ohranijo zelene površine kot vmesno območje med temi
ureditvami in površinami za stanovanja v širini najmanj
25 m. |
ČR_2/16 |
Beltovski bloki |
Strešna kritina je opečna: bobrovec ali zareznik. |
ČR_2/17 |
zelenica in vrtički (Beltovski bloki) |
Območje se ureja kot zelena tamponska cona med
industrijskim in stanovanjskim območjem. Dopustne so
zasaditve tudi z iglavci. |
ČR_2/18 |
Belt – Livar |
Tehnološki in prostorski razvoj temelji na prenovi,
sanaciji, adaptaciji in rekonstrukciji obstoječih
proizvodnih objektov.
Gradbeni posegi ne smejo presegati višinskega gabarita
nove livarne, razen dimnikov in delov objektov, katerih
višino pogojuje tehnologija. Odlaganje odpadnih
livarskih peskov in drugih livarskih odpadkov ni
dopustno.
Dopustna je gradnja in urejanje plinske postaje za
plinifikacijo Črnomlja in bližnjih naselij. Javna
razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
Sprehajalne poti se načrtujejo izven predpisanega pasu
priobalnega zemljišča. Za vse ureditve v območju
priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje.
Obstoječa obrežna vegetacija se ohranja. Njeno
odstranjevanje za potrebe ureditve sprehajalnih poti ni
dopustnoo. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/19 |
Mestna Loza |
Dopustijo se ureditve poti, postavitev označevalnih
tabel, trim steza ipd. na osnovi celovitih strokovnih
podlag. Na območju registriranega arheološkega najdišča
se prezentira prazgodovinska gomila skladno s
kulturnovarstvenimi pogoji, ki se pridobijo pred posegi
v tla. |
ČR_2/20 |
Park Čardak |
Širše območje med planinsko potjo, obvoznico in
železnico ter nezaraščene površine se ureja kot park ali
botanični vrt. Obstoječi gozd se ohranja, urejajo se
sprehajalne, učne in trim poti. Pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja za posege v prostor se na
registriranem arheološkem najdišču izvede predhodne
arheološke raziskave. |
ČR_2/21 |
Starihov hrib – vrtički |
Na območju za vrtičke je za spravilo orodja dopustna
postavitev ležečih zabojnikov višine do 70 cm. |
ČR_2/28 in ČR_2/29 |
Svibnik – vrtički in lope |
Za spravilo orodja je dopustna postavitev lesene vrtne
lope kot pritličnega enokapnega objekta (kmečka lopa) z
bruto površino največ 4 m2 in
višino najvišje točke največ 2,5 m, merjeno od najnižje
točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad
prostorom, z zbiralniki za kapnico velikosti do 1000 l,
ki so zastrti z lesenim obitjem. |
ČR_2/22 |
Svibnik – vrtički |
Dopustna je ureditev vrtičkov. Zagotovi se urejena
parcelna struktura, smiselno se upoštevajo določila tega
odloka za ZV. |
ČR_3 |
Pod gozdom |
|
ČR_3/11_OPPN |
Pod gozdom |
OPPN za stanovanjsko območje Pod gozdom (Uradni
list RS, št. 59/13) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_3/12_OPPN |
Semiška cesta – nova pozidava |
OPPN Semiška cesta (Uradni
list RS, št. 43/18) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_3/1 |
Pod lozo |
Ni posebnih PIP. |
ČR_3/2 |
Območje za rekreacijo |
Območje Dinosa se sanira. Uredi se prostor za
rekreacijo: igrišča za igre z žogo ipd. Prostor se
opremi z urbano opremo. |
ČR_3/3 |
zeleno območje |
Gozdne površine se ohranjajo kot sklenjeno naravno
območje. Vse ureditve na robovih gozda vključujejo
obnovo gozdnega roba. Na ostalih območjih se zasaja
avtohtono zelenje. Previsni rob opuščenega kamnoloma se
zaščiti z ograjo in gosto zasaditvijo grmovnic. |
ČR_3/4 |
Bellevue |
Obstoječe dejavnosti se prestavi na lokacijo za obrtne
in druge dejavnosti. Dopusti se gradnja sodobnega
stanovanjskega lahko tudi manjšega večstanovanjskega
objekta z največ tremi stanovanji. |
ČR_3/5 |
Nad železnico |
Predvideno celovito urejanje: Predvidi
se stanovanjska pozidava vključno z ureditvijo dostopne
ceste. Zagotovi se oblikovanje parcel in objektov, pri
katerem bosta upoštevani morfologija in tipologija
obstoječih objektov v soseščini. Dopustno je sodobno
oblikovanje objektov. |
ČR_3/6 |
Pod gozdom |
Ni posebnih PIP. |
ČR_3/7 |
Železnica |
Z območja železnice se prestavijo vse transportne
dejavnosti na območje Gospodarske cone Otovec oziroma na
primerno lokacijo. Dopustna je gradnja, obnova in
vzdrževanje objektov železniške infrastrukture,
objektov, tirov in tirnih naprav. Zelene površine
železniških nasipov se urejajo kot drevoredi, sadovnjaki
ali druge zelene ureditve. Na lokaciji ob stanovanjskih
blokih na Semiški cesti se obstoječe garaže poenotijo in
sanirajo, kot garažni niz z ravno lahko tudi zatravljeno
streho. Gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna. Ob
mestni vpadnici in železnici se zasadi drevored. Obrobni
pas zelenih površin (namenska raba ZD) pri stanovanjskih
objektih se ureja v minimalni širini, da se zagotavlja
nemoteno vzdrževanje železniških tirov. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_3/8 |
prikrito grobišče v farovški lozi |
Lokacija prikritega grobišča je natančno določena,
potrebne so preiskave. Dopustijo se raziskave območja
ter postavitev spominskega obeležja. Na delu območja
velja Državni prostorski načrt za državno cesto od
priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda
Metlika in do priključka Črnomelj jug (Uradni list RS,
št. 70/17). |
ČR_3/9 |
Esol |
Ni posebnih PIP. |
ČR_3/10 |
pri rezervoarju |
Ni posebnih PIP. |
ČR_4 |
Belokranjska |
|
ČR_4/15_OPPN |
Med Metliško in Belokranjsko |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo višje gostote. Dopustna je gradnja
vrstnih hiš, ob Belokranjski cesti je možna gradnja
nizkih vila blokov K+P+1 z največ štirimi stanovanji.
Osrednji prostor območja se ureja kot skupna zelena
površina. Dostop z Belokranjske ceste se ureja le z enim
cestnim priključkom. Obcestni prostor se zasadi z
drevoredi. Za strokovne podlage se smiselno uporabijo
obstoječa gradiva, pripravljena na študentski delavnici.
Pred sprejetjem OPPN se na registriranem arheološkem
najdišču izvede predhodne arheološke raziskave. Ob
Belokranjski cesti se zasadi drevored. |
ČR_4/1 |
Pri postaji |
Ohranja se namembnost obstoječih železniških poslovnih
in pomožnih objektov. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_4/2 |
Trdinova ulica |
Ob Belokranjski cesti se zasadi drevored. Obrobni pas
zelenih površin (namenska raba ZD) pri stanovanjskih
objektih se ureja v minimalni širini, da se zagotavlja
nemoteno vzdrževanje železniških tirov. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_4/3 |
Trdinova ulica – (Železničarski bloki) |
Strešna kritina je opečna: bobrovec ali zareznik. Streha
na garažnem nizu je minimalnega naklona do 14º, kritina
je enotna (po barvi in materialu) na celem nizu. Vmesni
prostor se ohranja kot zelenica ali vrtovi. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_4/4 |
Pekarna |
Poleg dejavnosti, ki so dopustne s PIP za območje
centralnih dejavnosti, se dopusti še obrtne dejavnosti
ter manjša proizvodnja in skladiščenje. Obcestno fasado
objekta se oblikuje sodobno, objekt pekarne se likovno
poenoti z načrtovanim prizidkom, na območju proti
javnemu prostoru se odprtih skladiščnih prostorov ne
dovoli. Za zaščito brežine se v območjih z
nestanovanjskimi objekti dopusti višji oporni zid, ki se
zazeleni z zimzelenim rastlinjem in ne presega višine
objektov. Na zahodni strani se opredeli/ohranja zeleni
pas (cca 8 m), kot bariera med dvema rabama prostora. Ob
mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_4/5 |
Pri pekarni |
Dopustna je sprememba nedograjenega obrtnega objekta v
večstanovanjski objekt, pod pogojem, da se zagotovi
zadostne parkirne površine in da so stanovanjske enote
grajene tako, da je mogoče združevanje le-teh v večje.
Višinski gabariti novih večstanovanjskih ali poslovnih
objektov na območju med pekarno in železnico ne smejo
presegati višine K+P+2 oziroma 15 m skupne višine
objekta. Zadnja etaža se izvede kot pristrešno
stanovanje. Strehe objektov so ravne ali z blagim
enokapnim naklonom. |
ČR_4/6 |
Grčija |
Dopustna je umestitev poslovnih dejavnosti nemotečih za
bivanje. Objekti se umeščajo na gradbene linije vzdolž
Belokranjske ceste, tako da tvorijo usklajene fasadne
poteze. Poslovni objekti ob regionalni cesti se
oblikujejo z ravno streho. Ob mestni vpadnici se zasadi
drevored. |
ČR_4/7 |
Vrtički |
Dopustna je začasna raba območja za potrebe
vrtičkarstva; za spravilo orodja je dopustna postavitev
ležečih zabojnikov višine do 70 cm. |
ČR_4/8 |
Špar |
Umeščajo se dejavnosti, ki se funkcionalno in pomensko
navezujejo na obstoječe dejavnosti v tej EUP. Objekti se
umeščajo na gradbene linije vzdolž Belokranjske ceste,
tako da tvorijo usklajene fasadne poteze. Poslovni
objekt ob regionalni cesti se oblikujejo z ravno streho.
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_4/9 |
Komunala, Hofer |
Umeščajo se dejavnosti, ki se funkcionalno in pomensko
navezujejo na obstoječe dejavnosti v tej EUP. Objekti se
umeščajo na gradbene linije vzdolž Belokranjske ceste
tako, da tvorijo usklajene fasadne poteze. Poslovni
objekti ob regionalni cesti se oblikujejo z ravno
streho. Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_4/10 |
Dolenjka |
Dopustna je gradnja prodajno-skladiščnega objekta,
spremljajočih objektov in zunanjih skladiščnih in
manipulativnih površin. Dopustna je gradnja objektov za
promet, komunalne in servisne dejavnosti. |
ČR_4/11 |
Stor – trans |
Na južnem robu EUP se zagotovi pas visokorasle avtohtone
vegetacije, kot bariero do območja stanovanj Pod
Gričkom. |
ČR_4/12 |
TPC |
Dopustna je sprememba namembnosti objektov ali delov
objektov za skladiščne, oskrbne in uslužnostne
dejavnosti.
Dopustna je gradnja in dozidave objektov za skladišča,
servise, trgovino, gostinstvo, storitve ter družbene in
poslovne dejavnosti. Dopustna je gradnja ceste s
priključkom za Zadružno cesto. Na jugovzhodnem robu EUP
se zagotovi pas visokorasle avtohtone vegetacije, kot
bariero do območja stanovanj Pod Gričkom. Ob
Belokranjski in Zadružni cesti se zasadi drevored, če je
zaradi GJI mogoče. |
ČR_4/13 |
Kambič |
Dopustna je gradnja poslovno stanovanjskega objekta v
nivoju mestnega parterja. Ob Belokranjski cesti se
zasadi drevored. |
ČR_4/14 |
Gasilski dom |
Dopustna je dozidava objekta gasilskega doma in ureditev
spremljajočih površin. Zagotovi se neposreden urgentni
izvoz gasilskih vozil na Belokranjsko cesto. |
ČR_5 |
Sadež |
|
ČR_5/1 |
Hotel |
Dopustna je razširitev hotela, zagotavlja se zadostne
parkirne površine, lahko tudi podzemne. Ob Belokranjski
oziroma Kolodvorski cesti se zasadi drevored. |
ČR_5/2 |
Kolodvorska cesta |
Pri vseh posegih se upošteva obstoječo tipologijo
meščanske vile in značilnih arhitekturnih elementov.
Vrtovi med zazidavo ob Kolodvorski ulici in zazidavo ob
ulici Sadež se urejajo kot zelene površine. Dopustna je
gradnja vzporedne ceste za zagotovitev dostopov do
obstoječih objektov, ob njej je dopustna dopolnilna
gradnja objektov. Ob Kolodvorski cesti se zasadi
drevored. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_5/3 |
Sadež |
Ob Belokranjski in Kolodvorski cesti ter ob cesti proti
pokopališču se zasadi drevored. Ob Kolodvorski cesti se
uredijo obcestna parkirišča. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_5/4 |
Zadružna – bloki |
Ni posebnih PIP. |
ČR_6 |
Črnomelj |
|
ČR_6/8_OPPN |
Mestno jedro |
Občinski lokacijski načrt za mestno jedro Črnomlja (Uradni
list RS, št. 92/05, 32/08). Veljajo določila veljavnega
OPPN. Pred kakršnokoli prenovo ostrešja ali drugimi
večjimi vzdrževalnimi deli v stavbi cerkve Svetega Duha
se o tem obvesti pristojni Zavod za varstvo narave pred
začetkom del. V primeru postavitve razsvetljave je
potrebno uporabljati svetila, ki ne oddajajo svetlobe v
UV spektru. Ob Kolodvorski cesti se zasadi drevored, ob
Kolodvorski cesti se lahko uredijo obcestna parkirišča.
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Lokacije mostov čez Dobličico
in Lahinjo so v grafičnem delu OPN prikazane
informativno. V celoti se ohranja pretočnost in profil
vodotoka.
Oblikovanje poti se v največji možni meri podredi
ohranjanju naravnega okolja. Poti se ne ureja na
brežinah vodotoka. Ureditve ob vodotoku morajo biti
sonaravne, ohranja se obstoječa obvodna vegetacija. |
ČR_6/9_OPPN |
Starihov hrib |
Predviden OPPN za
gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Možna je
gradnja manjših, ločenih sklopov vrstnih hiš. |
ČR_6/1 |
Kolodvorska – zahod |
Dopustna je gradnja objektov za oskrbne, uslužnostne in
gostinske dejavnosti. Pri vseh gradbenih posegih se
upošteva ulično zazidavo. Višinski gabariti novih
objektov se podredijo višinskim gabaritom sosednjih
objektov. Dopustna je novogradnja objekta v križišču,
skladno z zasnovo rekonstrukcije križišča. |
ČR_6/2 |
Pri semaforju |
Dopustna je gradnja novih objektov, odmiki od regionalne
ceste sledijo gabaritom in odmiku objekta Centra za
socialno delo. Ob mestnih vpadnicah se zasadi drevored,
če to dopušča GJI. |
ČR_6/3 |
Kulturni dom |
Izdela se rekonstrukcija križišča regionalnih cest tako,
da se Ulica 21. oktobra pravokotno priključuje na
Kolodvorsko cesto, podrejena pravilnemu križanju cest.
Dopustne so širitve in ureditve kulturnega doma.
Zagotovi se prostor za zasaditev obcestnega drevoreda.
Postavitev postajne ute se ne dovoli. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_6/4 |
Kolodvorska ulica – jug |
Objekt v križišču se ureja kot »Peglezen«, lahko tudi z
ravno streho in ustrezno kritino. Kritina na objektih je
naravna opečna: bobrovec ali zareznik. Uredi se javno
parkirišče, ki se zasadi z listnatim drevjem. Prečna pot
ob slaščičarni se uredi kot pešpot. Ob Kolodvorski cesti
se, kjer to dopušča GJI, zasadi drevored ali posamična
drevesa. |
ČR_6/5 |
Pri Badovincu |
Dopustne so prenove, adaptacije in rekonstrukcije ter
spremembe namembnosti objektov in delov objektov za
oskrbne, storitvene, gostinske in poslovne dejavnosti.
Strešna kritina je naravna opečna: bobrovec ali
zareznik. Na fasadah se ohranja historične elemente in
oblikovanje. Del Župančičeve ulice in parkirišče ob
Kolodvorski ulici se zasadi z listnatim drevjem. |
ČR_6/6 |
Šola, dijaški dom |
Prostor pred parkiriščem pod osnovno šolo se zasadi z
visokoraslim avtohtonim drevjem in visokimi grmovnicami.
Gradnja in postavitev objektov pod osnovno šolo ni
dovoljena. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Ob
Kolodvorski cesti se zasadi drevored in uredijo
parkirišča. |
ČR_6/7 |
Vojinska cesta |
Pri adaptacijah, rekonstrukcijah in nadomestnih gradnjah
objektov ob Vojinski cesti se upošteva zasnovo obcestne
zazidave. Dopusti se gostejša pozidava, FZ do 0,5, FI do
1,00. |
ČR_7 |
Griček |
|
ČR_7/1 |
Park Griček |
Dopustna je izvedba parkovnih ureditev in pešpoti s
pripadajočo urbano opremo. Dopustne so začasne ureditve
za potrebe prireditev, vključno z začasnimi objekti
(odri, letni gostinski vrtovi, kioski, stojnice,
sanitarije ipd.). Oblikovanje gradenj ter drugih
ureditev se podredi dominantni vlogi in pričevalnosti
spomenika NOB. Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji
službe za varstvo kulturne dediščine. |
ČR_7/2 |
Ul. Belokranjskega odreda |
Kritina je naravna opečna. |
ČR_8 |
Pristave |
|
ČR_8/1 |
Pod Gričkom |
Na celotnem območju prevladuje enoten vzorec pozidave,
ki se odraža v etažnosti, orientaciji slemen, naklonu
streh in barvi kritine. Ob cesti proti pokopališču se
zasadi drevored. |
ČR_8/2 |
Ciko |
Ob cesti proti pokopališču se zasadi drevored. |
ČR_9 |
Vojna vas |
|
ČR_9/1 |
Vojna vas |
Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
V brežine, priobalni pas in strugo vodotokov se ne
posega, niso dopustni posegi v predpisan pas priobalnega
zemljišča. Ob zgornji cesti proti pokopališču se zasadi
drevored. |
ČR_9/2 |
Obvodno zelenje |
Možna je ureditev obvodne sprehajalne poti z urbano
opremo (klopi, koši ipd.). Ohranja se gozdna bariera med
Lahinjo in predvideno pozidavo. |
ČR_9/3 |
Vojna vas – nova pozidava |
Ob cesti proti pokopališču se zasadi drevored. |
ČR_9/4 |
zeleni pas |
Zeleni pas se ureja kot tamponski pas med stanovanjskim
območjem in pokopališčem. Dopustna je zasaditev z
visokoraslim avtohtonim drevjem. |
ČR_9/5 |
Pokopališče |
Za preureditev območja se izdela krajinska zasnova
ureditve. Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji službe
za varstvo kulturne dediščine. |
ČR_9/6 |
Športno igrišče Vojna vas |
Dopustna je ureditev športnega igrišča, kjer pa se ne
dopusti gradnja servisnih objektov. V smeri proti
pokopališču se ohranja visoka vegetacija. |
ČR_9/7 |
Čistilna naprava |
Ni posebnih PIP. |
ČR_10 |
Majer |
|
ČR_10/6_OPPN |
Poslovna cona Majer |
OPPNMajer (Uradni
list RS, št. 5/17) ostane v veljavi do preklica. |
ČR_10/7_OPPN |
Majer – nova pozidava |
Predviden OPPN za
individualno stanovanjsko pozidavo. V soseski se uredijo
zelene površine z otroškim igriščem. Ob mestni vpadnici
se zasadi drevored. |
ČR_10/8_OPPN |
Majer- stanovanjska soseska |
Predviden OPPN za
novo stanovanjsko sosesko. |
ČR_10/1 |
Črnomaljski dvorec |
Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji službe za
varstvo kulturne dediščine.
Prenovi (rekonstruira, replicira) se enota kulturne
dediščine: 18603: Gospodarsko poslopje Rožičevega gradu,
ki se ga razvija v povezavi s kulturo in turizmom. |
ČR_10/2 |
zeleni pas |
Prostor se sanira, ohranijo se zelene površine, ob
dostopni poti se vzpostavi zelena bariera (avtohtono
visokoraslo drevje), drevored proti Rožičevemu gradu. |
ČR_10/3 |
Majer – stanovanjska hiša |
Ni posebnih PIP. |
ČR_10/4 |
zeleni pas |
Ni posebnih PIP. |
ČR_10/5 |
Joh |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Dopustna je
kombinacija prečnih profilov javnih cest B2 in B3. |
ČR_11 |
Kozji plac |
|
ČR_11/5_OPPN |
Drage |
Zazidalni načrt Drage – 2. fazav Črnomlju (Uradni
list RS, št. 47/98) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_11/1 |
Kozji plac |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_11/2 |
Veterinarska ambulanta |
Rešitve za oblikovanje objektov se podrejajo
funkcionalni zasnovi objektov. Dopustna je uporaba
ravnih streh. |
ČR_11/3 |
obvodno zelenje Lahinje |
Za vse ureditve v območju priobalnega zemljišča se
pridobi vodno soglasje;
– ob urejanju območja se ohranja in vzdržuje obrežna
zarast in naravna brežina; v primerih dovoljenih novih
posegov in ob vzdrževanju se odstranjeno vegetacijo
nadomesti z novo, avtohtono vrsto;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja;
– ribiška stojišča se ne urejajo; opornih zidov na
brežini reke ni dopustno postavljati;
– rekreacijske travne površine se redno vzdržuje s
košnjo.
Za posege na območju registriranega arheološkega
najdišča se pridobi kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_11/4 |
Nad Lahinjo |
Pri prenovi objektov ali novogradnjah je dopusten
kolenčni zid do višine 1.60 m, dopusten je FZ 0,6. |
ČR_12 |
Loka |
|
ČR_12/1 |
Loka |
Nakloni streh osnovnih objektov so med 35 in 45 stopinj,
kritna je naravna opečna rdeča, barve fasad so svetlih
pastelnih odtenkov, močne barve fasad niso dovoljene. Ob
Viniški cesti se zasadi drevored, kjer je to zaradi GJI
mogoče. Na območju registriranega arheološkega najdišča
je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/2 |
obvodni pas |
Območje se ohranja nepozidano. Možne so zasaditve z
avtohtono vegetacijo in ureditve, ki se navezujejo in
dopolnjujejo ureditve za območje ČR_6/8_OPPN. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
posegi v tla pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/3 |
Avto Weiss |
Sanira in uredi se zasaditev parkirišča. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/4 |
Ločki okljuk |
Območje najboljših kmetijskih zemljišč se ohrani
nepozidano, gradnja pomožnih objektov ni dopustna. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred posegi v tla pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/5 |
območje kmetij |
Dopustna je gradnja objektov za potrebe kmetije. Veliki
volumni objektov in intenzivna vzgoja večjega števila
živine ni dopustna. Javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_12/6 |
zelenje in kmetijske površine ob Dobličici |
Dopustni so ureditev prostora za kopanje ob slapu,
ureditve brežin, sprehajalna pot s pripadajočo urbano
opremo. Obstoječa obrežna vegetacija se ohranja. Njeno
odstranjevanje za potrebe ureditve sprehajalnih poti ni
dopustno. V primerih dopustnih novih posegov in ob
vzdrževanju se odstranjeno vegetacijo nadomesti z novo,
z uporabo avtohtonih obvodnih vrst. Javna razsvetljava
se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
posegi v tla pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/7 |
Šolski center |
Ni posebnih PIP. |
ČR_12/8 |
Stadion |
Območje se zasadi z visokoraslim drevjem. |
ČR_12/9 |
Grajska cesta – bloki |
Dopustna je gradnja enotnega nadstreška za avtomobile v
nizu. |
ČR_12/10 |
Pri Weissu |
Dopustna je gradnja objektov za potrebe kmetije. Veliki
volumni objektov in intenzivna vzgoja živine ni
dopustna. |
ČR_12/11 |
Športno igrišče |
Dopustna je ureditev travnatega športnega igrišča. Na
južnem delu enote, v smeri proti »Paletovi dragi«, je
pri načrtovanju objektov treba upoštevati obstoječe
gozdne poti v smislu ohranitve povezave med območjem
mesta in zalednim zelenim prostorom. |
ČR_12/12 |
Mali |
Ni posebnih PIP. |
ČR_12/13 |
Fabjanova pristava |
Na površinah, ki so po namenski rabi kmetijska
zemljišča, se dopustijo sezonska raba in s tem
povezaneureditve prostora za rekreacijo in doživljanje
narave v obliki, ki ne povzroča negativnih posledic in
ne zahteva poseganj v teren ter drugih večjih ureditev
ter ohranja obstoječe naravne razmere ob naravni
vrednoti Lahinji. Ob dostopni cesti v območje se uredi
parkirne površine v travnati izvedbi. Na območju za
turizem (BT) se dopusti postavitev začasnega, sodobno
oblikovanega objekta/kioska in urbane opreme (klopi,
miz, košev za smeti). Prostor v neposredni okolici
območja BT se zasadi z avtohtonim visokoraslim lahko
tudi sadnim drevjem. Na obvodni loki se ohranja primarna
rast. Območje naravne vrednote Lahinja se ohranja brez
grajenih struktur (pomoli, podesti, stopnice), ohranja
se obstoječi relief, zagotavlja se le peš dostop do
naravne vrednote. Pri umeščanju sprehajalnih poti se
zagotovi najmanj 5 m odmik od zgornjega roba brežine
vodotoka. Športno rekreacijske aktivnosti na in ob reki
se ne izvajajo v času drstenja rib (od aprila do
junija). Na območju registriranega arheološkega najdišča
je treba pred posegi v tla pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_12/14 |
Nova Loka |
Ob Viniški cesti se zasadi drevored, kjer je to zaradi
GJI mogoče. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Ureditve
se povežejo s pozidavo v okviru OPPN Kočevje na zahodni
strani in dostopno cesto. |
ČR_12/15 |
Grajska cesta |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_13 |
Kočevje |
|
ČR_13/6_OPPN |
OPPN Belsad |
Predviden OPPN. Dopustna
je gradnja večstanovanjskih objektov na podlagi projekta
ureditve celotnega območja. Višina objektov ne sme
presegati višine K+P+2, kota P je lahko +0,5 m nad
obstoječim terenom. Strehe objektov so ravne ali z
blažjim naklonom, skritim za vencem. Poleg stanovanjskih
namembnosti je v obstoječih in novozgrajenih objektih
dopustna trgovinska in poslovna dejavnost, ki nima
škodljivih vplivov na stanovanjsko območje, in sicer v
območju ob cesti. Območje se lahko ureja brez OPPN le v
primeru, da se v celotni enoti uredijo le stanovanjski
objekti. Upoštevajo se omilitveni ukrepi:
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne
povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo
večjih ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne
razmere;
– pri izvedbi morebitne potrebne infrastrukture (klopi,
mostovi, igrala, pomoli) se uporablja naravne materiale,
les in kamen;
– opornih zidov na brežini reke se ne izvaja;
– sprehajalne in obvodne poti se uredi v peščeni
izvedbi. Te poti niso hkrati tudi kolesarske poti;
motoristom mora biti dostop preprečen;
– ob urejanju območja se ohranja obrežna grmovna in
drevesna zarast in naravna brežina reke;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja,
razen če gre za varnostne naprave;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje;
– ribiška stojišča se uredijo na manjšem delu obrežja,
tako da je pretežni del površine namenjene rekreaciji
neobremenjen;
– rekreacijske travne površine se redno vzdržuje s
košnjo;
– sanitarije se umesti izven poplavnega območja. |
ČR_13/7_OPPN |
OPPN Kočevje |
OPPN Kočevje (Uradni
list RS, št. 2/15) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_13/8_OPPN |
OPPN Gadina |
Predviden OPPN za
individualno stanovanjsko pozidavo. V soseski se uredijo
zelene površine z otroškim igriščem. |
ČR_13/9_OPPN |
OPPN_Kočevje-ob obvoznici |
Predviden OPPN za
prostor ob zahodni obvozni cesti. Območje s ureja kot
vstopna točka v mesto iz JZ strani. Predvidi se razvoj
centralnih dejavnosti, gostinstvo in turizem ter
bivanje. Novih gradenj objektov za potrebe kmetijstva in
ograd za živali se ne dovoli.
Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_13/1 |
Kočevje |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_13/2 |
Čopova |
Ni posebnih PIP. |
ČR_13/3 |
Vrtin |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_13/4 |
Pri Belsadu |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_13/5 |
Okljuk |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14 |
Kanižarica |
|
ČR_14/10_OPPN |
OPPN TRIS Kanižarica |
Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološko razvojnega
industrijskega središča (TRIS) Kanižarica (Uradni
list RS, št. 52/10, 55/14 in 51/16) – ostane v veljavi
do preklica.
Na delu območja velja Državni prostorski načrt za
državno cesto od priključka Maline do mednarodnega
mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug
(Uradni list RS, št. 70/17). |
ČR_14/1 |
Kanižarica – center |
Dopustna je ureditev odprtih površin za javne namene.
Ohranja se stara zdrava drevesa, zasadi se drevored. |
ČR_14/2 |
Kanižarica |
Upoštevajo se omilitveni ukrepi:
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne
povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo
večjih ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne
razmere;
– pri izvedbi morebitne potrebne infrastrukture (klopi,
mostovi, igrala, pomoli) se uporablja naravne materiale,
les in kamen;
– opornih zidov na brežini reke se ne izvaja;
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v peščeni
izvedbi. Te poti niso hkrati tudi kolesarske poti;
– ob urejanju območja se ohranja obrežna grmovna in
drevesna zarast in naravna brežina reke;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja,
razen če gre za varnostne naprave;
– ribiška stojišča se uredijo na manjšem delu obrežja,
tako da je pretežni del površine namenjene rekreaciji
neobremenjen;
– rekreacijske travne površine se redno vzdržuje s
košnjo; sanitarije se umesti izven poplavnega območja
– ohranja se obvodna vegetacija ob Dobličici (5 m pas od
struge). Ob regionalnih cestah se zasadi drevored. |
ČR_14/3 |
Čistilna naprava |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14/4 |
Kanižarica – bloki |
Individualne gradnje pomožnih objektov niso dopustne.
Možna je organizirana gradnja enotno oblikovanih garaž
oziroma nadstreškov za avtomobile. Konstrukcije
nadstreškov so lahko kovinske in transparentno
oblikovane, strehe imajo minimalen naklon. Ob
regionalnih cestah se zasadi drevored. |
ČR_14/5 |
Kanižarica – igrišče |
Ob regionalnih cestah se zasadi drevorede. |
ČR_14/6 |
Kanižarica – zeleni pas |
Ohranja se obrežna grmovna in drevesna zarast in naravna
brežina reke. Ob regionalni cesti se zasadi drevored. |
ČR_14/7 |
Kanižarski okljuk |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14/8 |
Romsko naselje Jama |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14/9 |
Romsko naselje |
Obcestni del naselja se zasadi z visokim avtohtonim
grmičevjem in drevjem. |
ČR_15 |
Vražji kamen |
|
ČR_15/1_OPPN |
OPPN Vražji kamen, rekreacijsko območje |
Predviden OPPN za
rekreacijsko območje. Dopustne so dejavnosti turizma,
gostinstva, športa in rekreacije. Možna je tudi ureditev
golf igrišča ter hotelskega kompleksa z bazeni, tudi
vadbeni prostor oziroma poligon za potrebe dejavnosti
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pas
avtohtone zasaditve ob cesti na severni ter južni strani
se ohranja. Na obstoječih objektih je do sprejetja OPPN
dopustno izvajati le vzdrževalna dela ter preureditve
znotraj objektov (rekonstrukcije brez dozidave ali
nadzidave), če so te potrebne zaradi posodobitve
tehnološkega procesa ter obnova obstoječih poligonov
oziroma igrišč. |
ČR_15/2 |
Pri kalu |
Kal se ureja in vzdržuje kot javni zeleni prostor.
Dopustna je postavitev spominskih obeležij in
opozorilnih oziroma informativnih tabel. Kal je lahko
ograjen z enostavno horizontalno zasnovano, leseno
ograjo. |
ČR_15/3 |
vodnjak |
Prostor se ureja sonaravno brez večjih ureditev, ki bi
zahtevale večja zemeljska dela. Dopustna je postavitev
enostavnih lesenih klopi. Za obnovo vodnjaka se uporabi
materiale, iz katerih je zgrajen vodnjak. Za potrebe
prireditev se lahko uporabijo začasni montažni objekti. |
ČR_16 |
Zajčje drage |
|
ČR_16/1_OPPN |
OPPN Zajčje drage |
Predviden OPPN za
turistično območje. Prostor se ureja kot vstopna točka v
mesto. Ureditve se povežejo s priključkom tretje
razvojne osi na regionalno cesto Črnomelj–Dolenjci.
Dopustne so ureditve za potrebe počivališča za avtodome,
parkirne prostore, gradnje namenjene turistični
dejavnosti ipd. Bivanje se dopusti le v okviru
gostinskih dejavnosti, za zagotavljanje prenočitvenih
kapacitet. |
ČR_16/2 in 16/3 |
Fredi |
Ni posebnih PIP. |
ČR_16/4 |
Zavetišče za živali |
Rešitve za oblikovanje objektov se podrejajo
funkcionalni zasnovi objektov. Dopustna je uporaba
ravnih streh. |
|
116. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij) |
|
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
POSEBNI PIP in drugi podatki |
Naselje št. 1 |
Adlešiči |
|
ADL_9_OPPN |
UN Adlešiči |
Ureditveni načrt Adlešiči (Uradni list RS, št. 14/98,
57/03) –
ostane v veljavi do preklica. |
ADL_1 do ADL_8 |
Adlešiči – deli naselja zunaj UN Adlešiči |
Dejavnosti na območju CDo ne smejo imeti negativnih
vplivov na bivalno okolje, objekti se oblikujejo
sodobno. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
ADL_10 |
počitniško naselje |
Predvidena ureditev počitniškega naselja oziroma območja
počitniških hiš, zagotovijo se odmiki od cest na obrobju
območja. |
ADL_11 |
zaselek na zahodu |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 2 |
Balkovci |
|
BAL_1 |
zaselek Grduni |
Dopustne so gradnje in ureditve za razvoj turizma,
prenočišč. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
BAL_2 |
zaselek Dejani |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopusti so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
BAL_3 |
zaselek Pavlini |
Na območju z namensko rabo CDo je dopustna tudi žaga s
spremljajočimi objekti in ureditvami. Dopustni so posegi
v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
BAL_4 |
zaselek Balkovci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 3 |
Bedenj |
|
BED_1 |
vas vzhod |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
BED_2 |
vas zahod |
Ni posebnih PIP. |
BED_3 |
zaselek Karaman |
Ni posebnih PIP. |
BED_4, |
tri domačije na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
BED_5, |
BED_6 |
BED_7 |
domačija na zahodu |
Nepozidan javni prostor ob spomeniku se lahko razširi
ali se mu doda nove vsebine v smislu vzpostavljanja
osrednjega prostora vasi (oblikovanje parkovnega
značaja). |
BED_8 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
Naselje št. 4 |
Belčji Vrh |
|
BEV_1 |
vas |
Del naselja ob cerkvi sv. Helene se uredi z urbano
opremo ob upoštevanju tradicionalnih materialov in oblik
ter po navodilih službe za varstvo kulturne dediščine.
Merila za oblikovanje ostalih objektov: na fasadi, ki
meji na javni prostor naselja ni dopustno dodajati
volumnov, na strešini glavne fasade ni dopustna gradnja
frčad, razen v smislu poudarjenega vhoda. Kritina je
opečni zareznik. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Obstoječe oporne zidove se
ozeleni z avtohtono vegetacijo. |
Naselje št. 5 |
Bistrica |
|
BIS_1 |
vas |
Ob lovskem domu se uredi javni prostor naselja. Objekte
se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BIS_2 |
območje gostilne |
Dopustna je postavitev gospodarskih in pomožnih objektov
za potrebe kmetijske dejavnosti po podrobnejših PIP za
območje podeželskega naselja s kmetijami in
stanovanjskimi hišami (SKs). Objekte se prenavlja in
gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BIS_3 |
strelišče |
Dopusti se postavitev začasnih vadbenih objektov za
športno strelišče, ki se jih po končani uporabi
odstrani. Strelišče se primerno uredi in zavaruje,
njegovo delovanje pa omeji na čas izven gnezdenja
ptičev. |
Naselje št. 6 |
Blatnik pri Črnomlju |
|
BLČ_1 |
stari Blatnik |
Ni posebnih PIP. |
BLČ_2 |
Blatnik |
Na območju križišča regionalne ceste in dostopne ceste v
notranjost južnega dela območja, se lahko uredi javni
prostor naselja. Obstoječi daljnovod se v primeru
novogradnje prestavi. |
BLČ_3 |
zahodni zaselek |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. |
BLČ_4 |
odprte zelene površine |
Območje se sanira, uredi se športno igrišče. Dopusti se
ureditve za gozdno vlako. |
BLČ_5 |
vrtički |
Za spravilo orodja je dopustna postavitev lesene vrtne
lope kot kmečke lope – enostavnega pritličnega
enokapnega objekta z bruto površino največ 4 m2 in
višino najvišje točke največ 2,5 m, merjeno od najnižje
točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad
prostorom, z zbiralniki za kapnico velikosti do 1000 l,
ki so zastrti z lesenim obitjem. |
Naselje št. 7 |
Bojanci |
|
BOJ_1 |
Dolnji Bojanci |
Ni posebnih PIP. |
BOJ_2 |
Gornji Bojanci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
BOJ_3 |
Gornji Bojanci – jug |
Ni posebnih PIP. |
BOJ_4 |
Cerkev Bojanci |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
BOJ_5 do BOJ_6 |
Gasilski dom, župnišče |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 8 |
Brdarci |
|
BRD_4_OPPN |
Golf igrišče 1. faza |
Predviden OPPN za gradnjo golf igrišča – 1. faza. Uredi
se golf igrišče z 9 igralnimi polji ter vstopni prostor
s parkiriščem in klubskimi ter servisnimi prostori.
Igrišče se uredi s preoblikovanjem reliefa, ki se
oblikuje z mehkimi linijami in prehodi v ohranjene
terene na obrobju posegov. V čim večji meri se
upoštevajo naravne reliefne oblike, posamezne igralne
površine se med seboj ločijo (gozdni sestoji, brežine,
naraven teren ipd.). Vstopni prostor se kakovostno
umesti v prostor, hkrati pa se oblikuje usklajeno z
bližnjim kompleksom načrtovanih term. Rešitve za
urbanistično arhitekturno ureditev vstopnega območja se
pridobijo z javnim natečajem. |
BRD_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
BRD_2 |
leseni objekti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Lesene stanovanjske objekte se prenavlja
(rekonstruira) ali prestavi na drugo lokacijo, namenjeno
prezentaciji tradicionalnih belokranjskih objektov. Na
križišču poti v središču vasi se uredi izrazitejše jedro
z manjšo javno površino (zbiranje vaščanov, prireditve
ipd.). |
BRD_3 |
pristava |
V območju se razvija dejavnost kmetijstva, na stavbnih
zemljiščih se dopusti postavitev stanovanjske hiše in
rastlinjakov. Na severozahodnem delu območja se dopusti
gradnja vodnega zbiralnika za potrebe rastlinjakov. Na
območju zelenih površin se upošteva določila varstva
kulturne dediščine. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
Naselje št. 9 |
Breg pri Sinjem Vrhu |
|
BSV_1 in
BSV_2 |
vas, območje za oddih, rekreacijo in šport |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Znotraj
EUP se na lokaciji pod mlinom pri jezu uredi vstopno
izstopno mesto za plovbo tako, da iz dela poti do reke
Kolpe s parcelno št. 4737/1 v k.o. Sinji Vrh do reke
Kolpe utrdijo brežine. Izvede se klančina do navedene
poti v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. |
BSV_3 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce).
Dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu
najmanjših posegov v brežino. Za ureditev dostopov do
vode se pridobi vodno in naravovarstveno soglasje;
– sanitarije (samo začasne montažne) se umesti izven
poplavnega območja. Niso dopustni pomožni objekti:
pomol, mala ČN;
– dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma
šotorišča. Stalne in začasne ureditve kot so klopi,
mize, kurišča in druge ureditve se urejajo skladno z
Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven poplavnega
območja;
– premične ureditve se po končani kopalni sezoni
odstranijo. Za vse posege v priobalno zemljišče se
pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 10 |
Breznik |
|
BRE_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Objekte se prenavlja in gradi
po vzoru tradicionalne tipologije. |
BRE_2 |
Dvorec Turn |
Predvidi se izdelava variantnih rešitev za prenovo
območja in objekta kulturne dediščine, EŠD 19949,
Breznik pri Črnomlju – Dvorec Turn. Predvidi se prenovo
kompleksa dvorca skupaj z odprtimi površinami v okolici,
ki mora biti načrtovana v sodelovanju s strokovno službo
za varstvo kulturne dediščine. Tudi vsi ostali posegi se
izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Na vzhodu na območju z namensko rabo ZD, kjer
je zaledje izvira (območje naravne vrednote
Podturnščica), se ohranja gozdna vegetacija. Območje
znotraj naravne vrednote se nameni doživljanju narave in
mirni obliki rekreacije brez grajenih struktur, relief
naj se ne spreminja. |
Naselje št. 11 |
Butoraj |
|
BUT_1 |
Gornji Butoraj |
Območje ob gasilskem domu se ureja kot javni prostor
naselja. |
BUT_2 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
BUT_3 |
Gornji Butoraj, jug |
Ni posebnih PIP. |
BUT_4 |
Dolnji Butoraj |
Zelene površine v območju se urejajo kot javni prostor
naselja. Pri gradnji v severovzhodnem območju naselja se
upošteva vidna izpostavljenost vstopnega dela v naselje.
Zunanji prostor se zasadi z visokoraslim avtohtonim
drevjem. |
BUT_5 |
Mihin mlin |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, narave in varstva voda. |
BUT_6 |
športno igrišče |
Dopusti se dejavnost gostinstva in turizma ter kulturne,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,
dopustna je ureditev igrišča. Območje se uredi kot
vstopna točka za obisk širšega območja Lahinje, mlinov,
cerkve sv. Marka itd. uredi se parkirišče, zasadi se ga
z visokoraslim avtohtonim drevjem. |
BUT_7 |
cerkev sv. Marka |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
BUT_8 |
mlin Puče |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva omilitveni
ukrep: med gradnjo (obnovo) se peska ali ostalega
gradbenega materiala ne shranjuje na območju, ki ga
lahko poplavi. |
Naselje št. 12 |
Cerkvišče |
|
CER_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
CER_2 |
farma prašičev |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 13 |
Črešnjevec pri Dragatušu |
|
ČRD_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
ČRD_2 |
severni zaselek |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
ČRD_3 |
kal |
Kal se vzdržuje, ohranja se vegetacija. Prostor se ureja
kot javni prostor naselja. |
Naselje št. 14 |
Čudno selo |
|
ČUS/1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
ČUS_2 |
vas – osrednji del |
Upošteva se določila varstva kulturne dediščine, objekte
se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ČUS_3 |
južni zaselek |
Na območju z namensko rabo CDo je dopustna tudi žaga s
spremljajočimi objekti in ureditvami. |
ČUS_4 |
žaga |
Dopustna je tudi žaga s spremljajočimi objekti in
ureditvami. |
Naselje št. 15 |
Daljne Njive |
|
DAN_1 |
vas |
Ob cerkvi se uredi javni prostor. Objekte se prenavlja
in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
Naselje št. 16 |
Damelj |
|
DAM_1 |
vas |
Oporni zidovi na robovih osrednje vrtače niso dopustni.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Objekte se prenavlja in
gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DAM_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega, izjema so ureditve dostopov do vode za kopalce,
ki se izvedejo kot lesene stopnice v vodo na odsekih
najmanjših posegov v brežino, na najplitkejšem odseku
brega reke, na mestu obstoječih stopnic oziroma ob
jezu;
– dopusti se ureditev pomola kot vstopno izstopnega
mesta za plovbo na južnem delu kampa, katerega lokacija
se prilagodi značilnostim poplavne vode;
– dopusti se ureditev igrišča za odbojko v travnati
izvedbi in postavitev otroških igral;
– dostop z motornimi vozili se dopusti le za dostavo in
oskrbo, parkiranje ni dopustno. Do mlina z žago se uredi
kolovozna pot, ki naj bo zatravljena, kolesnice se
utrdijo s kamni. Infrastrukturni vodi (elektrika, voda,
telefon) se izvedejo v skladu z varstvenim režimom
Uredbe KP Kolpa;
– stalne in začasne ureditve, kot so klopi, mize,
kurišča in druge ureditve se urejajo skladno z
Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven poplavnega
območja. Premične ureditve se po končani kopalni sezoni
odstranijo;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Šotorišče se uredi na delu sadovnjaka in travnika na
območju ZS. Posegi v območje se izvajajo na način, ki ne
bo prizadel koreninskega sistema starejših sadnih
dreves, betoniranje mest za šotore ni dopustno. Kurišča
so enostavna, kamnita – urejena. Po končani letni sezoni
se odstranijo začasni objekti.
Gostinski objekt: način gradnje, oblika in velikost
objekta ter dostop do objekta se prilagodi velikosti,
obliki in konfiguraciji terena. Načrtuje se ga v takem
obsegu, da bo izvajanje in izvedba posega v naravni
spomenik ter naravno vrednoto v skladu s sprejetimi
varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave. Načrtovani oporni
zid se izvede s kamnito zložbo ali v armiranobetonski
izvedbi in z oblogo z naravnim kamnom. Greznica se
izvede v skladu s predpisi s področja varstva okolja,
uredi se izven poplavnega pasu;
Mlin: dopustna je preureditev mlina v mHE ali v
turistične namene.
V poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih objektov. Gradnja novih objektov na poplavnem
območju je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
DAM_3 |
parkirišče |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DAM_4 |
zaselek na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DAM_5 |
mlin Krivec |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine in varstva narave ter skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
DAM_6 |
cerkev sv. Mihaela |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine in skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 17 |
Dečina |
|
DEČ_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 18 |
Desinec |
|
DES_1 |
vas – osrednji del |
Vsi posegi ob cerkvi sv. Mihaela se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Oporni
zidovi na robovih vrtače niso dopustni. Objekte se
prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DES_2 |
sončna elektrarna |
Dopusti se postavitev sončne elektrarne s poljem PV
modulov na sledilnikih brez sprememb reliefa.
Transformatorska postaja se umesti stran od naselja. Med
območje elektrarne in naselja, na severozahodni oziroma
zahodni strani območja, se zasadi zelena bariera
visokoraslih avtohtonih drevesnih vrst. Območje se
ogradi z ograjo ali gosto živico. |
DES_3 |
pokopališče |
Ni posebnih PIP. |
DES_4 do DES_6 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 19 |
Deskova vas |
|
DEV_1 |
vas |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DEV_2 |
zaselek na severu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa. |
DEV_3 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa. |
Naselje št. 20 |
Dobliče |
|
DOB_1 |
vas |
Na vstopnem delu naselja se zaradi vidne
izpostavljenosti novi objekti umeščajo vzporedno z
gradbeno linijo, ki jo določa obstoječe grajeno tkivo, z
upoštevanjem ustreznega odmika od regionalne ceste.
Pomožne objekte se locira v zaledju glavnih objektov.
Zaledja parcel se nameni ureditvi zelenih površin,
vrtovom in sadovnjakom. Kjer ureditve posegajo na robne
površine Posebnega ohranitvenega območja Dobličica, se
območja, ki mejijo ob reko, zamejijo z lokalno
vegetacijo. |
DOB_2 |
šola |
Kočevarsko domačijo na jugozahodu območja se ureja v
skladu z določili varstva kulturne dediščine. Objekte se
prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DOB_3 |
ob cerkvi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Ob cerkvi se uredi zelenica. Vsi posegi na
objektu cerkve sv. Janeza Evangelista se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Pred
kakršnokoli prenovo ostrešja ali drugimi večjimi
vzdrževalnimi deli v stavbi cerkve se o tem obvesti
pristojni Zavod za varstvo narave. |
DOB_4 |
južni zaselek |
Upoštevajo se določila predpisa o zaščiti vodnega vira. |
DOB_5 |
rezervoar Dobliče |
Ni posebnih PIP. |
DOB_6 |
trško jedro |
Stanovanjski objekti in objekti z javnimi funkcijami se
oblikujejo po vzoru trške arhitekture. Frčade na glavni
fasadi objektov niso dopustne. Gospodarski objekti se
oblikujejo ob smiselnem upoštevanju določil za
oblikovanje gospodarskih objektov za SKs, s tem da se po
obliki, velikosti in uporabi materialov približajo
izgledu trških objektov. |
DOB_7 |
Zidanica na robu |
Med območjem za turizem in dolino se vzpostavi zelena
bariera, da se zmanjša vidna izpostavljenost območja,
pri čemer se uporabi visokoraslo avtohtono drevje. |
DOB_8 |
igrišče |
Dopustna je ureditev večnamenskega travnatega igrišča,
postavitev objektov ni dopustna. |
Naselje št. 21 |
Doblička Gora |
|
DOG_1 |
Vidoše |
Ni posebnih PIP. |
DOG_2 |
osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DOG_3 |
pod cerkvijo sv. Vida |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DOG_4 |
cerkev sv. Vida |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
DOG_5 |
Kuret |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DOG_6 |
Kuret jug |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DOG_7 |
zaselek na križišču |
Severozahodni del območja v križišču se lahko ureja kot
javni prostor naselja. Poleg bivanja se dopusti tudi
umestitev manjše trgovske ali kulturne dejavnosti. |
DOG_8, DOG_9,
DOG_10 |
zaselki v gori |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 22 |
Dolenja Podgora |
|
DPO_1 |
vas |
Skupni prostor se ureja pri lipi in znamenju sredi vasi.
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
Naselje št. 23 |
Dolenja vas pri Črnomlju |
|
DVČ_1 |
kmetija Sever – del |
Ni posebnih PIP. |
DVČ_2 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DVČ_3 |
Guštinec |
Ni posebnih PIP. |
DVČ_4 |
Pezdirc |
Ni posebnih PIP. |
DVČ_5 |
Jesih |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DVČ_6 |
Mateša |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DVČ_7 |
Žagarci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DVČ_8 |
rekreacijski prostor ob Lahinji |
Rekreacijski in piknik prostor se ob pogojih varstva
voda in varstva narave ureja kot javni zeleni prostor,
pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe:
– zaradi že izvedenih nedovoljenih posegov se ureditev
in sanacija območja uredi po predhodnem načrtu ureditve
in z ustreznimi dovoljenji;
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne
povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo
večjih ureditev in novih poseganj v relief terena;
– športno-rekreacijske aktivnosti na in ob reki, se ne
izvajajo v času drstenja od aprila do junija;
– pri izvedbi potrebne infrastrukture (klopi, igrala) se
uporablja naravne materiale, les in kamen in se umestijo
izven poplavnega pasu. Izvedene ureditve se zatravi in
zasadi z avtohtonimi vrstami;
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v zemeljski
izvedbi;
– ob urejanju območja, ki je sedaj golosek, se izvede
zasaditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi
vrstami;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja.
Sanitarije se umesti izven poplavnega območja,
– javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
Naselje št. 24 |
Dolenjci |
|
DOL_1 in DOL_2 |
vas |
Javne površine se uredijo ob križišču cest v jedru. Na
območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o
KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DOL_3_OPPN |
OPPN Dolenjci |
Predviden OPPN za
območje centralnih dejavnosti v jedru vasi: lahko se
uredi parkirišče za tovornjake ter druge dejavnosti. |
DOL_4 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Vse pozidane in tlakovane površine ne smejo
zasedati več kot 80 % stavbnega zemljišča, ostati mora
vsaj 20 % zelenih, raščenih površin. Košnja se izvaja
1–2x na leto. Prvič naj se kosi šele po odcvetu večine
travniških rastlin. Seno naj se suši na travniku,
travniki naj se ne gnojijo. |
DOL_5 in DOL_6 |
osrednji zaselki ob regionalni cesti |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DOL_7 |
zaselek ob regionalni cesti |
Ni posebnih PIP. |
DOL_8 do DOL_13 |
zaselki zahodno od regionalni cesti |
Ni posebnih PIP. |
DOL_14 |
cerkev sv. Marije Magdalene |
Vsi posegi na cerkvi se izvajajo po določilih službe za
varstvo kulturne dediščine. |
DOL_15_OPPN |
OPPN kamp Dolenjci |
Predviden OPPN za
turizem in rekreacijo. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe: vzdolž
regionalne ceste se uredi linijska zasaditev z
avtohtonim drevjem. Vse pozidane in tlakovane površine
ne smejo zasedati več kot 80 % stavbnega zemljišča,
ostati mora vsaj 20 % zelenih, raščenih površin. Košnja
se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se kosi šele po
odcvetu večine travniških rastlin. Seno naj se suši na
travniku, travniki naj se ne gnojijo. |
Naselje št. 25 |
Dolenji Radenci |
|
DRA_1 |
vas |
Dopustne so turistične in spremljajoče dejavnosti, v
povezavi s Srednjimi in Gorenjimi Radenci, v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Na zemljišču parc. št. 328, k.o. Radenci, se
lahko uredi Forma viva Vukova draga in skupni prostor
vasi. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. |
DRA_2 |
travnato parkirišče |
Dopustno je začasno sezonsko parkiranje. Niso dopustne
ureditve kot so nasutje, tlakovanje ipd. Parkirišče se
uredi z manjšo poravnavo terena v travnati izvedbi, se
ustrezno označi in omeji z lesenim plotom. Dopustni so
posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DRA_3 |
Radenski kal in strelišče |
Dopustne so ureditve za strelišče na glinaste golobe s
spremljajočimi ureditvami (piknik prostor, koča, urejene
zelene površine ob kalu ipd.). Vse pozidane in tlakovane
površine ne smejo zasedati več kot 80 % stavbnega
zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih, raščenih
površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se
kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin. Seno naj
se suši na travniku, travniki naj se ne gnojijo. Na
kmetijskih zemljiščih je dopustna samo ureditev poti in
postavitev pojasnjevalnih tabel. |
Naselje št. 26 |
Dolenji Suhor pri Vinici |
|
DSU_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
DSU_2 |
območje domačije |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Sadovnjak se ohranja in prenavlja z
visokodebelnim sadnim in drugim avtohtonim drevjem. |
DSU_3 |
južni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
DSU_4 |
območje proizvodnje |
Zapuščen objekt in prostor severno od njega se nameni za
poslovne dejavnosti in ureditve. Poslovne dejavnosti se
lahko locirajo na vizualno neizpostavljene lokacije.
Dopustna je vzpostavitev nove prometne povezave na
jugovzhodni strani do proizvodnega dela skladno z
bivalnimi pogoji. Dopustna so vzdrževalna dela, prenova
(rekonstrukcija) obstoječih stanovanjskih objektov. |
Naselje št. 27 |
Dolnja Paka |
|
DPA_1 |
vas |
Prostor ob vstopu v naselje na južnem delu se ureja kot
javni prostor naselja. |
DPA_2 |
športno igrišče |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 28 |
Draga pri Sinjem Vrhu |
|
DSV_1 |
vas |
Pri zapolnjevanju vrzeli med obstoječo pozidavo je treba
vzpostaviti urejeno strukturo stavb. Dopustni so posegi
v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. |
DSV_2 |
območje IG |
Dopustna je tudi žaga s spremljajočimi objekti in
ureditvami. |
Naselje št. 29 |
Dragatuš |
|
DRT_1 |
osrednji del |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
DRT_2 |
naselje vzhod |
Dopustna je rekonstrukcija in obnova gospodarskih
objektov za spravilo pridelkov in drugih pomožnih
kmetijsko-gospodarskih objektov. |
DRT_3 |
jedro naselja |
Jedro vasi se uredi (talne ureditve) in opremi z urbano
opremo, pri čemer se ohranja avtohtona visokorasla
drevesa osrednjega prostora (lipe). Za ureditev območja
se uporablja idejna zasnova ureditve jedra Dragatuša iz
leta 2017. |
DRT_4_OPPN,
DRT_5_OPPN in
DRT_6_OPPN |
OLN Dragatuš – 1. etapa |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza (Uradni
list RS, št. 120/05) – ostane v veljavi do preklica. |
DRT_7_OPPN |
OPPN Dragatuš 2. faza |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Z zasnovo nove
pozidave se upošteva obstoječa morfologija pozidave
naselja. Oblikovanje objektov je lahko sodobno, vendar
mora biti medsebojno poenoteno. Uredi se skupni zelen
oziroma odprt prostor (otroško igrišče, počivališče in
podobno). V južnem delu območja se načrtuje nova cestna
povezava, ki bo tudi v funkciji obvozne ceste naselja.
Območje se na južnem robu ozeleni z drevesno vegetacijo. |
DRT_8 |
Osnovna šola Dragatuš |
V območju zelenih površin so dopustne ureditve za
potrebe šole. Dopustna je postavitev igral. |
DRT_9,
DRT_10 |
zaselka na zahodu |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
DRT_11 |
čistilna naprava |
Ni posebnih PIP. |
DRT_12 |
Farma Dragatuš |
Ni posebnih PIP. |
DRT_13 |
Kmetija Štajdohar |
Stanovanjski objekt se postavi na del stavbnega
zemljišča, ki je orientiran k naselju, gospodarski del
pa na nasprotni del zemljišča. Oblikovanje objektov:
– višinski gabariti: stanovanjski objekt P+M,
gospodarski objekt: P+M s kolenčnim zidom do 1 m, višina
pritličja do 5 m;
– kota pritličja stanovanjskega in gospodarskega objekta
enaka koti obstoječe dostopne poti ob domačiji.
– streha: stanovanjski objekt od 35–45 stopinj,
gospodarski objekt ravna streha (lahko tudi ozelenjena),
temnejše ali sive barve strešne kritine
– fasade: uporaba lesa, fasade v temnejših sivih ali
peščenih odtenkih.
Območje domačije se v smeri proti odprti krajini zasadi
z visokoraslim sadnim drevjem. |
DRT_14 |
podzemno skladišče kmetije |
Podzemno skladišče se uredi kot najmanj s treh strani
vkopana klet z zeleno streho oziroma nasutjem, ki bo
omogočalo obdelavo kmetijskega zemljišča nad objektom. |
DRT_15 |
Igrišče |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 30 |
Dragoši |
|
DRG_1 |
vas in območje za oddih, rekreacijo in šport ob Kolpi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Uredi se notranjo cestno povezavo. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje.
Območje ob Kolpi:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za
kopalce);
– dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma
šotorišča;
– začasne sanitarije in druge potrebne ureditve se
umesti izven poplavnega območja;
– dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu
najmanjših posegov v brežino. Ureditve za potrebe
dostopa morajo biti sezonskega značaja in jih je treba
izven sezone odstraniti. Za ureditev dostopov do vode se
pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Parkirišče se
uredi znotraj stavbnih zemljišč vasi;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 31 |
Dragovanja vas |
|
DRV_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
DRV_2 |
Panjan |
Ni posebnih PIP. |
DRV_3 |
Bučko |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. Ob
regionalni cesti se ohranja oziroma vzpostavlja zelena
bariera. |
DRV_4 |
počivališče |
Uredi se počivališče ob regionalni cesti z objektom za
info točko, gostinsko ponudbo ipd. |
DRV_5 |
rekreacijski prostor |
Dopustna je začasna uporaba za namene rekreacije. |
DRV_6 |
opuščeni kop – sever |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. |
DRV_7 |
domačija na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
DRV_8 |
mlekarnica |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 32 |
Drenovec |
|
DRE_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
DRE_2 in DRE_3 |
vas |
Objekti za proizvodnjo se oblikujejo v skladu s sodobno
tipologijo. |
DRE_4 |
romsko naselje |
Ni posebnih PIP. |
DRE_5 in DRE_6 |
romska zaselka ob regionalni cesti |
Ni posebnih PIP. |
DRE_7 in DRE_8 |
Ladrovica |
Ni posebnih PIP. |
DRE_9 |
Parkirišče |
Uredi se parkirišče za avtobuse, na to območje se lahko
preseli bencinski servis iz jedra Vinice in se omogočijo
še druge dejavnosti, povezane s prevozništvom (tudi npr.
baza za vzdrževanje cest). |
DRE_10_OPPN |
OPPN Drenovec – jug |
Predviden OPPN za
območje stanovanjske pozidave s kmetijskimi gospodarstvi
ali le za stanovanjsko pozidavo. |
Naselje št. 33 |
Drežnik |
|
DRŽ_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
DRŽ_2 |
Bivak za kolesarje |
Uredi se bivak za kolesarje/motoriste. Obstoječi
tradicionalni gospodarski objekt se preuredi v objekt za
potrebe prenočitev oziroma počivališče (bivak za
prenočitev, info točka ipd.) |
Naselje št. 34 |
Fučkovci |
|
FUČ_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
FUČ_2 in FUČ_3 |
zaselka na jugu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
FUČ_4 |
območje za oddih rekreacijo in šport |
Območje se ohrani brez grajenih struktur, raba je le
sezonska. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se
upošteva omilitvene ukrepe:
– območje se ureja za potrebe tabornega prostora. V
brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce);
– premične sanitarije in druge potrebne ureditve se
umesti izven poplavnega območja. Niso dopustni pomoli in
mala ČN;
– parkirišče za potrebe območja se uredi ob dostopni
poti oziroma se lokacija določi z Upravljavskim načrtom
KP Kolpa;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo;
– znotraj priobalnega zemljišča se pridobi vodno
soglasje. |
Naselje št. 35 |
Golek pri Dragatušu |
|
GOL_1 |
vas |
Vsi posegi v vplivnem območju sv. Antona se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
GOL_2 |
cerkev sv. Antona |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
GOL_3 |
rekreacijski prostor, kal |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije. |
Naselje št. 36 |
Golek pri Vinici |
|
GOV_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
GOV_2 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 37 |
Gorenja Podgora |
|
GPO_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
Naselje št. 38 |
Gorenjci pri Adlešičih |
|
GOA_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
GOA_2, GOA_3, |
zaselki zahodno od regionalne ceste |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Na območju z namensko rabo BT sta dopustni dejavnosti
turizem in bivanje. Objekte se prenavlja in gradi po
vzorih tradicionalne tipologije. |
GOA_4, GOA_5, |
GOA_6 |
GOA_7 |
zaselek na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
GOA_8 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustna je ureditev rekreacijskega območja s prenočišči
(apartmajsko naselje) in gostinsko ponudbo. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalno zemljišče in strugo vodotoka se
ne posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za
kopalce in vstopno-izstopno mesto za plovbo, sonaravna
sanacija ter ustrezno zavarovanje pred nadaljnjo
degradacijo);
– dostop do vode za plovbo se uredi z utrditvijo brežine
ter ureditvijo klančine z blagim naklonom, ki ne posega
v pretočni profil reke. Klančina se uredi z naravnimi
materiali (kamen, les) v skladu z vodnim in
naravovarstvenim soglasjem. Dostop se lahko uredi s
pomolom, ki se izvede tako, da se ga lahko v času
visokih vod in izven sezone odstrani. Pomol se uredi
skladno z vodnim in naravovarstvenim soglasjem;
– vstopno izstopno mesto za plovbo in vstopi v vodo za
kopalce, ki na lokaciji že obstajajo, se sonaravno
sanirajo in sonaravno uredijo na način, da ne posegajo v
pretočni rečni profil;
– vstopno izstopno mesto se lahko uredi tudi na
zemljišču s parc. št. 4485/3 k.o. Adlešiči v skladu s
splošnimi PIP, tako da se utrdijo brežine in uredi
klančina za dostop v vodo v skladu z vodnim in
naravovarstvenim soglasjem. Vse ostale potrebne ureditve
za delovanje vstopno izstopnega mesta se uredi znotraj
BT in ZSk površin;
– dostopi do vode za kopalce, ki so sezonskega značaja
in se jih izven sezone odstrani, se uredijo na mestu
najmanjših posegov v brežino. Za ureditev dostopov do
vode se pridobi vodno in naravovarstveno soglasje;
– dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma
šotorišča; |
|
|
– lahko se uredijo začasna parkirišča v travnati izvedbi
v skladu s predpisi Občine, ki določajo minimalne
ureditve in maksimalno število dopustnih parkirnih
mest;
– komunalna infrastruktura se izvede na drugi terasi in
se priključi na predvideno čistilno napravo;
– dopusten je dostop z motornimi vozili le za dostavo,
intervencijo, oskrbo in delovanje šotorišča in
gostinskega objekta;
– športno igrišče se uredi v travnati izvedbi brez
spreminjanja reliefa, kurišča se v uredi kamniti talni
izvedbi – oboje na drugi terasi;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Premične ureditve se po končani
kopalni sezoni odstranijo. |
Naselje št. 39 |
Gorenji Radenci |
|
GRA_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Dopustna
je ureditev parkirišč nasproti CŠOD. |
GRA_2 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
GRA_3 |
območje za oddih, rekreacijo in šport (območje ob mlinu) |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so dostopi do vode za kopalce in
vstopno-izstopno mesto za plovbo);
– vstopno izstopno mesto se uredi na zemljišču s
parcelno št. 1093/1 in 1094/1 z dostopom po javni
dostopni poti s parcelno št. 2303 vse k.o. Radenci tako,
da se odstrani nanos naplavin in se z utrditvijo brežine
izpelje klančina z blagim naklonom, ki ne posega v
pretočni profil reke. Klančina se uredi z naravnimi
materiali (kamen, les) ter v skladu z vodnim in
naravovarstvenim soglasjem.
– parkirišča se uredijo v travnati obliki ob dostopni
poti izven poplavnega območja. Sanitarije se uredijo
izven poplavnega območja in morajo biti sezonskega
značaja. Dopusti se ureditev obstoječega dostopa do
mlina, ki poteka po kmetijskih površinah, za potrebe
obratovanja dejavnosti v mlinu in za potrebe ureditve
vstopno izstopnega mesta in rekreacijskih površin;
– niso dopustni oporni in podporni zidovi, kiosk oziroma
tipski zabojnik;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.
V ostalem se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za
najboljša kmetijska zemljišča. |
GRA_4 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja; Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
Območje se nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg v priobalno zemljišče in na poplavnem območju se
pridobi vodno soglasje.
V ostalem se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za
najboljša kmetijska zemljišča. |
Naselje št. 40 |
Gorica |
|
GOR_1 |
vas |
Območje kala se uredi kot javni prostor, ob kapelici se
uredi zelenica. Na objektih za potrebe obrti in pomožnih
objektih se dopustijo nižji strešni nakloni, če to
pogojujejo tehnološke zahteve. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
GOR_2 |
cerkev sv. Janeza s pokopališčem |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji
omilitveni ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV spektru. |
Naselje št. 41 |
Gornja Paka |
|
GOP_1 |
vas |
Novi objekti naj ohranijo podobo naselja, višinski
gabariti naj ne presežejo K+P oziroma (K)+P+M. Posegi na
območju varstva kulturne dediščine se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
GOP_2 |
Dvori |
Dopustna je prenova in rekonstrukcija objektov, pri
čemer se posegi izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
Naselje št. 42 |
Gornji Suhor pri Vinici |
|
GSV_1 |
vas |
Uredi se jedro naselja na križišču poti v osrednjem delu
naselja. Za potrebe kmetije jugovzhodnem delu te enote
je dopustna gradnja večjih objektov v okviru
predpisanega FZ, pri njihovem oblikovanju se smiselno
upoštevajo določila odloka glede proporcev, barv ter
uporabe materialov, oblikovanja streh, fasad. |
GSV_2 |
kmetija |
Ni posebnih PIP. |
GSV_3 |
cerkev sv. Fabijana in Sebastijana |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se javna razsvetljava
zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
GSV_4_OPPN |
OPPN kamnolom Suhor |
OPPN za kamnolom Suhor (Uradni
list RS, št. 98/07) – ostane v veljavi do preklica. |
Naselje št. 43 |
Griblje |
|
GRI_1 |
cerkev in pokopališče |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
GRI_2 in GRI_3 |
vas – sever |
Na severnem delu naselja, kjer je jedro že nakazano, se
umeščajo dodatne centralne dejavnosti (storitvene,
mešane dejavnosti), ob njih se uredijo tudi javne zelene
površine ter površine za pešce ob vozišču. Pri tem se
zagotovi kakovostno in medsebojno usklajeno oblikovanje
objektov in elementov urbane opreme, kot so klop,
zasloni na ekološkem otoku, koši za smeti, obvestilna
tabla; priporočena je predvsem uporaba lesa in vidnega
betona. Za zasaditve se uporabljajo listavci, njihova
razmestitev mora zagotavljati preglednost v obcestnem
prostoru. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
GRI_4_OPPN |
OPPN Griblje I |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Pred sprejetjem
OPPN je treba na registriranem arheološkem najdišču
izvesti predhodne arheološke raziskave. |
GRI_5_OPPN |
OPPN Griblje II |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Pred sprejetjem
OPPN je treba na registriranem arheološkem najdišču
izvesti predhodne arheološke raziskave. |
GRI_6 |
vas – jug |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
GRI_7 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustna so travnata igrišča in igrišče za odbojko na
mivki ter ureditev avtokampa, šotorišča ali tabornega
prostora in začasno sezonsko parkirišče v travnati
izvedbi. Pomožni oziroma sanitarni prostori za potrebe
kampa se uredijo v sklopu obstoječega gostinskega
objekta. Pri tem se upošteva omilitvene ukrepe:
– ZSk in kmetijske površine se namenijo oddihu v
naravnem okolju brez stalnih ureditev, te se zagotovijo
znotraj območja BT;
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce
in vstopno izstopno mesto za plovbo);
– vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi z dostopne
javne poti (parc. št. 2676 v k.o. Griblje);
– dostop do vode za potrebe vstopno izstopnega mesta se
uredi s pomočjo pomola, ki mora biti pogreznjen v
brežino in izveden tako, da se ga lahko v času visokih
vod in izven sezone odstrani. Natančnejši načrt izvedbe
pomola se določi pred pridobitvijo ustreznega
dovoljenja. Za pomol se pridobi vodno in naravovarstveno
soglasje;
– kurišča in počivališča se izvedejo na drugi terasi
poplavnega pasu, v kamniti talni izvedbi;
– obstoječe parkirišče se ohranja in ureja v travnati
izvedbi (prepovedano ga je asfaltirati ali utrjevati) v
skladu s predpisi občine. Dostop z avtomobili do Kolpe
se dopusti le za potrebe dostave in za izvajanje
plovnega režima;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Upoštevajo se varstveni ukrepi in usmeritve iz OPAN za
habitatne tipe in kvalifikacijske vrste območja Natura
pSCI Kolpa ter usmeritve za NV Kolpa. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
posegi v tla ter pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
GRI_8 |
rekreacijsko območje ob ribniku |
Uredi se rekreacijsko območje z objekti in ureditvami za
šport in rekreacijo ob ribniku (igrišče, šotorišče,
ribiška koča, ureditve za ribolov in ribogojstvo ipd.).
Ob ribniku se ohranja pas zelenih površin. Dostop do
območja se uredi po obstoječi poljski poti. |
Naselje št. 44 |
Grič pri Dobličah |
|
GRD_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
GRD_2 |
Dolnji Grič |
Ni posebnih PIP. |
GRD_3 |
Gornji Grič |
Ni posebnih PIP. |
GRD_4 |
vzhodni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
GRD_5 |
severni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
GRD_6 |
rekreacijski prostor |
Prostor se ureja ob upoštevanju določil služb varstva
gozdov in varstva narave. Javna razsvetljava se zasnuje
ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
GRD_7 |
Grički kal |
Prostor se ureja ob upoštevanju določil služb varstva
gozdov in varstva narave. |
Naselje št. 45 |
Hrast pri Vinici |
|
HRV_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Vsi posegi ob in na cerkvi se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih
zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na
območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja
zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod
pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na
skladno oblikovanih robovih naselij. |
HRV_2 |
vas |
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih
zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na
območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja
zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod
pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na
skladno oblikovanih robovih naselij. |
HRV_3 |
zaselek ob kalu |
Objekti (razen gospodarskih objektov) se ne širijo na
vizualno izpostavljen del (južni rob) naselja, ohrani se
obstoječa gradbena linija stanovanjskih objektov. V
območju kala so dopustni le posegi in intervencije, ki
podpirajo cilje ohranjanja ugodnega ohranitvenega stanja
habitata in redkih ter ogroženih živalskih vrst.
Odvodnjavanje meteornih vod s ceste in dvorišč se izvaja
preko usedalnikov in lovilcev olj. Prednostno se uredi
komunalno infrastrukturo, fekalnih vod se ne odvaja v
kal. Območje se lahko opremi in uredi za predstavitev
varovanega območja. |
HRV_4 |
zaselek Rebračine |
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih
zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na
območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja
zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod
pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na
skladno oblikovanih robovih naselij. |
HRV_5 |
zaselek Juršinič |
Ni posebnih PIP. |
HRV_6 |
motel |
Možnost ureditve hotela ali motela oziroma drugih oblik
prenočitvenih zmogljivosti, prilagojenega merilu drugih
javnih objektov v podeželskem prostoru, z višino stavb
največ K+P+1 ali K+P+M. |
HRV_7 |
romski zaselek |
Dopustna je rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega
objekta, razširitve niso dopustne. Gradnja drugih
bivalnih objektov ni dopustna. |
HRV_8 |
Sladič |
Dopustna je ureditev parkirišča za tovorna vozila in
podobne dejavnosti. |
HRV_9 |
kamnolom |
Ni posebnih PIP. |
HRV_10 |
kal Krivača |
Območje lahko služi kot učilnica v naravi ter za
doživljajski turizem. Območje se lahko opremi in uredi
za predstavitev varovanega območja. Dopustni so posegi v
zvezi z urejanjem kala. |
Naselje št. 46 |
Hrib |
|
HRI_1 |
vas |
Območje vasi v križišču se uredi kot javni prostor. |
HRI_2 |
dislocirana stanovanjska hiša |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 47 |
Jankoviči |
|
JAN_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Na območju kmetijskih zemljišč zahodno od
strnjene vasi je dopustna postavitev enostavnega
pomožnega kmetijskega objekta (kmečka lopa),, pri čemer
niso dopustni večji gradbeni posegi v tla. |
JAN_2 |
zaselek Šoštariči |
Ni posebnih PIP. |
JAN_3 in JAN_4 |
zaselka na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
JAN_5 |
zaselek na zahodu |
Ni posebnih PIP. |
JAN_6 |
taborni prostor |
Ni dopustna gradnja objektov, dopustne so le ureditve,
ki se po končani poletni turistični sezoni odstranijo
(vključno s sanitarijami) in se vzpostavi prvotno
stanje. |
Naselje št. 48 |
Jelševnik |
|
JEL_1 |
vas |
Objekti se gradijo ob gradbenih linijah, kjer so
določene oziroma ob obstoječem grajenem tkivu ali ob
obstoječi cesti/dovozni poti. Zaledja parcel se nameni
ureditvi zelenih površin, vrtovom in sadovnjakom. |
JEL_2 |
Jezero |
Na površinah BT se obstoječi objekti namenijo
prezentaciji območja (info soba, sanitarije, gostinska
ponudba), v ta namen je dopustna tudi izgradnja novih
objektov na območju ribogojnice. Dopustna je ureditev
manjšega parkirišča ob dostopni cesti do objekta in
dejavnost ribogojnice. Ohranja se tudi obstoječe naravno
stanje vodnih površin na območju (kraški izviri,
bruhalniki, jezero, vodotok).
Na površinah ZD so dopustni izvajanje prezentacije in
situ, raziskave in monitoring vode, jamske favne ter
habitatnega tipa. Za potrebe predstavitve močerila
javnosti v izviru in bruhalniku se dostop izvede po
lesenih podestih, obstoječi raziskovalni šotor nad
bruhalnikom pa preuredi kot funkcionalen enostaven
objekt v obstoječih gabaritih. V obcestnem prostoru se
na celotni dolžini varovanega območja vzpostavi
vegetacijska bariera iz lokalno značilne vegetacijo
(bela vrba, jelša). Zagotavljata se košnja travniških
površin in vzdrževanje obrežne vegetacije. Vse pozidane
in tlakovane površine ne smejo zasedati več kot 80 %
stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič
naj se kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin.
Seno naj se suši na travniku, travniki naj se ne
gnojijo. |
JEL_3 |
Sneči Vrh |
Ni posebnih PIP. |
JEL_4 |
Jergli |
Ni posebnih PIP. |
JEL_5 |
južni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
JEL_6 |
apartmajski objekt |
Predvidena sanacija obstoječega objekta in ureditve
okolice za potrebe turizma v povezavi s prostorom za
prezentacijo črnega močerila. |
Naselje št. 49 |
Jerneja vas |
|
JEV_1 |
vas |
Uredi se javni prostor ob kapelici, na vstopu v naselje
iz vzhodne strani. |
JEV_2 |
Anjeli |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Tradicionalna belokranjska domačija na
vzhodu zaselka se prenovi. Ohranijo se gabariti,
materiali in oblikovanje objektov. |
JEV_3 |
Opuščeni kop dolomita |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. |
Naselje št. 50 |
Knežina |
|
KNE_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
KNE_2 |
zahodni del naselja (vikendi) |
V območju je dopustna tudi gradnja počitniških hiš,
oziroma objektov za začasno bivanje, po vzoru
tradicionalne tipologije. |
KNE_3 |
severozahodni del naselja (vikendi) |
V območju je dopustna tudi gradnja počitniških hiš,
oziroma objektov za začasno bivanje, po vzoru
tradicionalne tipologije. |
KNE_4 |
domačija |
Dopustna so vzdrževalna dela, prenova (rekonstrukcija)
objektov domačije, pri čemer se gabariti ohranjajo. |
KNE_5 |
vzhodni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 51 |
Kot ob Kolpi |
|
KOK_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
KOK_2 |
območje za turizem ob Kolpi (območje za oddih,
rekreacijo in šport) |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce
in ureditev vstopno-izstopnega mesta za plovbo);
– gradnja novih stavb za potrebe turistične dejavnosti
se ne dovoli;
– vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi znotraj BT
površin, v skladu s splošnim PIP pod jezom na zemljišču
s parc. št. 103/14, k.o. Stari trg. Vstopno izstopno
mesto se uredi s pomočjo klančine z blagim naklonom, ki
ne posega v pretočni profil reke. Klančina se uredi z
naravnimi materiali (kamen, les) in v skladu z vodnim in
naravovarstvenim soglasjem. Sanitarije se uredijo v
sklopu obstoječih objektov; |
|
|
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
KOK_3 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe: dopustne so začasne ureditve, ki se
po končani poletni turistični sezoni odstranijo.
Dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma
šotorišča. Stalne in začasne ureditve kot so klopi,
mize, kurišča in druge ureditve se urejajo skladno z
Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven poplavnega
območja;
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
KOK_4 |
zaselek na severu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 52 |
Kot pri Damlju |
|
KOD_1 |
vas |
Na vzhodnem robu vasi so predvidene površine za potrebe
turizma v navezavi na območje rekreacije in taborjenja
ob Kolpi. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi na delu
poti (parc. št. 1136 in delno. št. 29/23, k.o. Damelj)
brez gradnje pomola. Območje se delno nahaja v poplavnem
območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dopustna
le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi
koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem
območju se pridobi vodno soglasje. |
KOD_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce
in vstopno izstopno mesto za plovbo).
– Dopustni so posegi za ureditev vstopno izstopnega
mesta za plovbo v skladu s splošnimi PIP, tako da se
odstrani nanos naplavin in se z utrditvijo brežine
spelje klančina z blagim naklonom, ki ne bo posegala v
pretočni profil reke. Klančina se uredi z naravnimi
materiali (kamen, les). Dostop do vode se uredi v skladu
z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Vse ostale
potrebne ureditve za delovanje vstopno izstopnega mesta
se uredi v skladu s predhodnimi navedbami;
– sanitarije (samo montažne – začasne) se umesti izven
poplavnega območja. Urejanje fiksnih oziroma grajenih
objektov ni dopustna. Dopustna je postavitev začasnih
objektov na območju z namensko rabo ZSk za potrebe
delovanja piknik prostora skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Objekti morajo biti začasne narave in
jih je treba izven sezone odstraniti;
– dostop se uredi po obstoječi javni poti, parkirne
površine v travnati izvedbi se uredijo ob dostopni cesti
v skladu s predpisi občine;
– dopustne so raba prostora za taborjenje ter ureditve
površin za šport in rekreacijo so dopustne na območju z
namensko rabo ZSk. Niso dopustni: pomol, mala ČN.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vse
posege v priobalno zemljišče in na poplavno območje se
pridobi vodno soglasje. |
KOD_3 |
rekreacijsko območje nad vasjo |
Dopustne so ureditve paintballa ali adrenalinskega parka
ali podobnih rekreacijskih dejavnosti, ki se prilagajajo
strmemu terenu (relief naj se ne spreminja). Niso
dopustni posegi, ki bi sprožili erozijo (npr. golosek).
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 53 |
Kovača vas |
|
KOV_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
KOV_2 |
cerkev sv. Antona |
Ob cerkvi se lahko uredi javni prostor. Vsi posegi se
izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni
ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
Naselje št. |
Kovačji Grad |
|
KOG_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 55 |
Kvasica |
|
KVA_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
KVA_2 |
domačija Gerzetič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
KVA_3 |
igrišče |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije. |
KVA_4 |
domačija Gorše |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 56 |
Lokve |
|
LOK_1 |
Stare Lokve |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Objekti na skrajnem zahodnem robu enote:
glavne fasade objektov naj bodo obrnjene na regionalno
cesto, tako da se oblikuje nov rob naselja, ki ne sme
biti nova dominanta v prostoru. Dopustijo se fasadne
barve v naravnih odtenkih. Višinski gabarit objektov je
lahko K+P ali P+M.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih
zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na
območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja
zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod
pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na
skladno oblikovanih robovih naselij. |
LOK_2 |
Spreicer |
Ni posebnih PIP. |
LOK_3 |
Imširovič |
Dopusti se gradnja kmetijskih objektov in objektov za
potrebe konjeniškega športa in konjereje. |
LOK_4 |
Policija |
Dopustne so gradnje in ureditve za potrebe delovanja
policijske postaje. |
LOK_5 |
Lokve |
Na jugovzhodnem delu je dopustna postavitev počitniških
objektov, ki se zasnujejo enotno. V sklopu površin za
turizem je na vzhodnem delu dopustna tudi umestitev
diagnostičnega centra, ki se navezuje na zelene
površine. |
LOK_6 |
pri pekarni |
Ni posebnih PIP. |
LOK_7 |
Brinje |
Ni posebnih PIP. |
LOK_8 |
romsko naselje |
Ob regionalni cesti se uredi pločnik in v celotni
dolžini naselja zasadi oziroma ohrani zelena bariera. Na
območju z namensko rabo CDo je dopustna tudi žaga s
spremljajočimi objekti in ureditvami. Območje žage, ki
načenja zeleno strukturo, se ob regionalni cesti sanira,
uredi se vstop v območje. V okviru območja CDk se uredi
skupni prostor, npr. kapela ali večnamenski objekt. |
LOK_9 |
rekreacijski prostor |
Uredi se športno igrišče v travnati izvedbi. |
LOK_10 |
Farma Vodene Lokve |
Obod območja (posebej na južni strani proti Črnomlju) se
zasadi z bariero avtohtone vegetacije. |
LOK_11 |
Rekreacijsko območje |
Rekreacijski prostor se ureja kot prostor za piknike in
rekreacijo v naravnem okolju, v povezavi z dopolnilnimi
dejavnostmi, vzrejo konj in jahanjem, ki so prisotne na
kmetiji ob njem. Prostor se ureja tako, da se v največji
možni meri ohrani naravno okolje. Dopusti se postavitev
lesenega servisnega objekta. Uredi se travnato igrišče,
prostor za igro, postavi se urbana oprema iz naravnih
materialov. Parkirni prostori se dopustijo v peščeni
izvedbi. |
LOK_12_OPPN |
OPPN Kmetija pri Vražjem kamnu |
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem
kamnu (Uradni
list RS, št. 55/14) – ostane v veljavi do preklica. |
Naselje št. 57 |
Mala Lahinja |
|
MAL_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Na območju z namensko rabo SKk je dopustna
gradnja večjih objektov v okviru predpisanega FZ, pri
njihovem oblikovanju se smiselno upoštevajo določila
odloka o tradicionalni gradnji glede proporcev, barv ter
uporabe materialov, oblikovanja streh, fasad. |
MAL_2 |
Hodelski |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
MAL_3 |
Peterman |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturno varstvene projektne
pogoje. |
Naselje št. 58 |
Mala sela |
|
MSE_1 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
MSE_2 |
zaselek na vzhodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
MSE_3 in MSE_4 |
Vodenica |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Za enoto MSE_3 velja še: vse pozidane in
tlakovane površine ne smejo zasedati več kot 80 %
stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič
naj se kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin.
Seno naj se suši na travniku, travniki naj se ne
gnojijo. |
MSE_5 |
Kapelica in prireditveni prostor |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 59 |
Mali Nerajec |
|
MNE_1 |
jedro naselja |
Oblikuje se enotno jedro naselja z avtobusnim
postajališčem, počivališčem in vstopno točko v KP
Lahinja. |
MNE_2 |
vas |
Upošteva se vidna izpostavljenost dela naselja z
regionalne ceste, in sicer se stanovanjske objekte
postavlja z glavno fasado vzporedno z regionalno cesto,
razen če teren tega ne dopušča. |
MNE_3 |
izvir Nerajčice |
Rekreacijski prostor se po pogojih službe za varstvo
voda in varstva narave, ureja kot javni zeleni prostor
naselja, pri čemer se ohranja obvodno vegetacijo v
območju in se z ureditvami ne posega v predpisan pas
priobalnega zemljišča ob izviru. Prostor se ureja tudi
kot vstopno točko v KP Lahinja s parkirnimi prostori v
peščeni izvedbi. Dopusti se postavitev spominskih
obeležij in opozorilnih oziroma informativnih tabel ter
postavitev urbane opreme iz naravnih materialov. Oblika
kozolca ni dopustna. |
Naselje št. 60 |
Marindol |
|
MAR_1 |
vas |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MAR_2 |
Dom tabornikov |
Dopustne so turistične, prostočasne in rekreacijske
dejavnosti, v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Vse pozidane in
tlakovane površine ne smejo zasedati več kot 80 %
stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič
naj se kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin.
Seno naj se suši na travniku, travniki naj se ne
gnojijo. |
MAR_3 do MAR_8 |
zaselki vzhodno od vasi |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MAR_9 |
pokopališče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 61 |
Mavrlen |
|
MAV_1 |
vas |
Območje ob gasilskem domu se ureja kor javni prostor
naselja. Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in
lege objektov v prostoru. |
MAV_2 |
zahodni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
MAV_3 |
južni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
MAV_4 |
Rožič |
Ni posebnih PIP. |
MAV_5 |
Stepan |
Ni posebnih PIP. |
MAV_6 |
Videtič |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 62 |
Mihelja vas |
|
MIV_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
MIV_2 |
vas |
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege
objektov v prostoru. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
MIV_3 |
ob gasilskem domu |
Območje gasilskega doma se ureja kot javni in
prireditveni prostor. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
Naselje št. 63 |
Miklarji |
|
MIK_1 |
Miklarji |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopusti se začasna raba za namene
rekreacije. |
Naselje št. 64 |
Miliči |
|
MIL_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_2 |
zaselek na jugozahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_3 |
zaselek na jugu ob regionalni cesti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_4 |
zaselek na vzhodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_5 |
cerkev in vežica |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine in v skladu z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_6 |
pokopališče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 65 |
Močile |
|
MOČ_1_OPPN |
OPPN Močile |
Predviden OPPN za
počitniške hiše. |
MOČ_2 |
Močile |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa. |
Naselje št. 66 |
Naklo |
|
NAK_1 |
jedro naselja |
Na zelenici med cerkvijo in avtobusnim postajališčem se
uredi javni prostor za druženje vaščanov – jedro
naselja. Vsi posegi na območju cerkve se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
NAK_2 |
južni del naselja |
Na vzhodnem in osrednjem delu enote se tradicionalne
objekte prenavlja in ohranja gabarite ter oblikovanje
objektov. |
NAK_3 |
domačija Medic |
Ni posebnih PIP. |
NAK_4 |
Mavsar |
Ni posebnih PIP. |
NAK_5 |
zaselek na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
NAK_6 |
Grahek |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopusti se gabarit objektov do P + M. |
NAK_7 |
domačija nad cesto |
Ni posebnih PIP. |
NAK_8 |
severni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
NAK_9_OPPN |
OPPN Sončna elektrarna Naklo |
Predviden OPPN:
Območje se nameni za postavitev sončne elektrarne. |
Naselje št. 67 |
Nova Lipa |
|
NLI_1 |
vas |
Prostor ob cerkvi se ureja kot javni prostor vasi. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
NLI_2 |
stara šola |
Ni posebnih PIP. |
NLI_3 |
Igrišče |
Dopustna je ureditev travnatega igrišča, postavitev
objektov in utrjenih površin nista dopustni. |
Naselje št. 68 |
Obrh pri Dragatušu |
|
OBD_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
OBD_2 |
kmetija |
V območju je dopustna postavitev gospodarskih objektov
za potrebe kmetije. Predvidi se zelena bariera
(avtohtona visokorasla drevesna vegetacija) za
zmanjšanje vidne izpostavljenosti objekta. |
OBD_3 |
izvir Obrha |
Območje se ureja kot javni prostor naselja po določilih
službe za varstvo narave.
Obstoječi gospodarski objekt na parceli 4817, k.o.
Dragatuš se obnovi/rekonstruira/zgradi na novo in se
nameni za postanek pohodnikov in obiskovalcev izvira
Obrha. Na območju, ki je delno v rabi kot parkirišče, se
uredi manjši parkirni prostor v travnati ali peščeni
izvedbi. Območje neposredno ob izviru se ohranja
naravno, drevje se naravno vzdržuje, pomožni objekti
niso dopustno, dopusti se le poenotena urbana oprema,
kot so klopi, koši in informacijske table. |
OBD_4 |
cerkev sv. Petra |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji
omilitveni ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
Naselje št. 69 |
Ogulin |
|
OGU_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
Naselje št. 70 |
Otovec |
|
OTO_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Območje gasilskega doma s športnim igriščem
se ureja kot javni prostor. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. Dopustna je gradnja manjše mizarske delavnice. Z
zunanjimi ureditvami, orientacijo objekta in ustrezno
tehnologijo je treba omiliti negativne vplive na bivalno
okolje. |
OTO_2 |
nad železniško progo |
Ni posebnih PIP. |
OTO_3 |
User |
Ni posebnih PIP. |
OTO_4_OPPN |
OPPN gospodarska cona Otovec |
Občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona
Otovec (Uradni
list RS, št. 2/11, 79/15) – ostane v veljavi do
preklica. |
OTO_5 |
vahtnica |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 71 |
Paunoviči |
|
PAU_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_2 in PAU_3 |
zaselek Vidnjeviči |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije.
Na križišču z regionalno cesto naj se ohranja in dodatno
ureja javni prostor, lahko v povezavi z javnimi zelenimi
površinami: pokopališčem na južno in nogometnim igriščem
na severno stran. Območje avtobusnega postajališča in
ekološkega otoka se kakovostno uredi, tako da se objekti
in elementi urbane opreme (kot so nadstrešek, klop,
zasloni na ekološkem otoku, koši za smeti, obvestilna
tabla) medsebojno oblikovno uskladijo; priporočena je
predvsem uporaba lesa in vidnega betona. Območje se
zasadi z visokoraslimi listavci kot poudarek in
orientacijska točka v prostoru; njihova razmestitev mora
zagotavljati odprt preglednostni trikotnik.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_4 |
igrišče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Dopusti se začasna
uporaba za namene rekreacije. |
PAU_5 |
pokopališče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_6 |
kmetija Miketič |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_7 |
staro pokopališče |
Ohranja se lokacija starega spominskega pokopališča z
lokacijo cerkve sv. Petra. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
PAU_8 |
postajališče za čolne |
Uredi se postajališče za čolne. Ni dopustno postavljati
grajenih struktur, vnašati drugih materialov ali
posegati v vodni in obvodni prostor. Privezi za čolne se
uredijo na sonaraven način. |
Naselje št. 72 |
Pavičiči |
|
PAV_1 |
osrednji del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
PAV_2 |
južni del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
PAV_3 |
Žuniči |
Ni posebnih PIP. |
PAV_4 |
Bohte |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
PAV_5 |
Cindrič |
Ni posebnih PIP. |
PAV_6 |
Velike njive |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 73 |
Perudina |
|
PER_1 |
vas |
Javne površine se lahko uredijo na zahodnem delu vasi,
ob razširjeni poti. |
Naselje št. 74 |
Petrova vas |
|
PEV_1 |
vas |
Vizualno izpostavljen jugovzhodni rob naselja je
potrebno sanirati z ustrezno vegetacijo. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih
zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na
območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja
zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod
pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na
skladno oblikovanih robovih naselij. |
PEV_2 |
osrednji del naselja |
V jugozahodnem kraku enote se dopustijo le postavitve
gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva, predvsem
konjeniškega športa, v območju zelenih površin pa
ureditev maneže. V območjih drugih zelenih površin so
dopustne ureditve v smislu urejanja jedra naselja. Na
območju namenskih rab SKk in Ag je dopustna postavitev
kmetijskih gospodarskih objektov kot širitve obstoječih
kmetij v vasi; objekti se oblikujejo tako, da se sleme
postavi vzporedno s plastnicami. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih
zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na
območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo
gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja
zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena in pod
pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega reda na
skladno oblikovanih robovih naselij. |
PEV_3 |
nad železnico |
Ni posebnih PIP. |
PEV_4 |
cerkev sv. Janeza Krstnika |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
PEV_5 |
Hlev ob vasi |
Dopustna je gradnja kmetijskih gospodarskih objektov. |
Naselje št. 75 |
Pobrežje |
|
POB_1_OPPN |
OPPN Pobrežje
(območje za oddih, rekreacijo in šport) |
Predviden OPPN za
grajski kompleks. Območje se prenovi za turistične
namene, skladno z določili službe za varstvo kulturne
dediščine. Izven zavarovanega grajskega kompleksa je
dopustna ureditev prostora za kopanje in območja za
oddih, rekreacijo in šport ter vstopno-izstopno mesto za
plovbo. Ureditve za potrebe parkiranja niso dovoljene,
uredijo se na predvideni lokaciji nad gradom Pobrežje.
Sanitarije se uredijo v sklopu obstoječih objektov.
Ureditev kampa ni dovoljena, dopustne so ureditve za
potrebe šotorišča in tabornega prostora. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce
in vstopno-izstopno mesto za plovbo). Za vse posege v
priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje;
– manjše parkirišče se lahko uredi na dvorišču pri mlinu
oziroma žagi;
– pred sprejemom OPPN se izvedejo predhodne arheološke
raziskave za določitev vsebine in sestave arheološkega
najdišča. Na območju kulturnega spomenika in njegovega
vplivnega območja se pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja, in za druge posege v prostor, za katere
gradbeno dovoljenje ni potrebno, pridobi
kulturnovarstvene pogoje.
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
– dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu
najmanjših posegov v brežino. Ureditve za potrebe
dostopa morajo biti sezonskega značaja in jih je treba
izven sezone odstraniti. Za ureditev dostopov do vode se
pridobi vodno in naravovarstveno soglasje.
Pred sprejemom OPPN na območju ZSk ni dopustna
postavitev stalnih objektov, dopustna pa je raba
prostora v skladu s PIP za ZSk, BT in druge površine
znotraj območja, pri čemer se upoštevajo omilitveni
ukrepi.
Pred sprejemom OPPN je dopustna ureditev vstopno
izstopnega mesta na način, da se sanira kamnito obzidje
na bregu pred mlinom ter z manjšo ustrezno razširitvijo
sanira obstoječe betonsko stopnišče ter na podlagi
vodnega in naravovarstvenega soglasja uredi dodatna
pomožna rampa za čolne. Betonsko stopnišče se ob
sanaciji uredi z naravnimi materiali ali sprejemljivimi
sodobnimi materiali v imitaciji lesa.
Vse pozidane in tlakovane površine ne smejo zasedati več
kot 80 % stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 %
zelenih, raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na
leto. Prvič naj se kosi šele po odcvetu večine
travniških rastlin. Seno naj se suši na travniku,
travniki naj se ne gnojijo. |
POB_2 |
počitniške hiše |
V vplivnem območju gradu je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. Za oblikovanje objektov se uporablja določila
Belokranjske ali uskoške tipologije gradnje objektov.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 76 |
Podklanec |
|
POK_1 |
Gornji Podklanec |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Vsi posegi okrog cerkve sv. Jožefa se
izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_2 |
zaselek pri Goleku |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_3 |
Dolnji Podklanec |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
POK_4 |
pri Jarbolu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
POK_5 |
Ivančič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_6 |
počitniško naselje Zapudje |
Vinogradniško-počitniško naselje oziroma območje zidanic
in počitniških hiš se oblikuje linijsko ob obstoječi
poti. Dovozna pot z regionalne ceste se rekonstruira. Na
pobočju med počitniškimi hišami in Kolpo oziroma
regionalno cesto se ohranja pas gozda. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
POK_7 |
lovski dom |
Ob lovskem domu se uredijo javne površine. Dopustne so
ureditve za strelišče, oder, sezonski gostinski vrt,
nadstreške, sanitarije in podobno. Na območju kmetijskih
oziroma gozdnih zemljišč je dopustno občasno parkiranje.
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_8 |
cerkev sv. Matere božje na Žežlju |
Ob cerkvi se urejajo javne površine. Dopustni so posegi
skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 77 |
Podlog |
|
POL_1 |
vas |
Območja zelenih površin v naselju se urejajo kot javni
prostor. |
POL_2 |
zaselek Tokalič |
Ni posebnih PIP. |
POL_3_OPPN |
OPPN_turistično območje Podlog |
Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje
Podlog (Uradni
list RS, št. 47/13) – ostane v veljavi do preklica. |
Naselje št. 78 |
Prelesje |
|
PRE_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Javni prostor s Formo vivo se ohranja in
povezuje z ostalo turistično ponudbo kraja. Na območju z
namensko rabo CD se dopusti razvoj mizarske delavnice.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRE_2 |
Madronič, območje za oddih, rekreacijo in šport |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti na
območju domačije ob Kolpi. Druge ureditve za turistične
kapacitete se po velikosti podredijo obstoječim
objektom, vendar ne več kot K + P + M. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce
in vstopno-izstopna mesta za plovbo).
– Dostop do vode za vstopno izstopno mesto za plovbo se
uredi pred slapom ob regionalni cesti na delu zemljišča
s parc. št. 3527/9 k.o. Stari trg na začetku zahodnega
dela območja BT; dostop za vstopno izstopno mesto se
uredi s pomočjo klančine z blagim naklonom, ki ne posega
v pretočni profil reke. Klančina se uredi z naravnimi
materiali (kamen, les). Vse ostale uredite za potrebe
delovanja vstopno izstopnega mesta se umesti izven
poplavnega območja znotraj BT območja. Ureditev klančine
je dopustna le v skladu z vodnim in naravovarstvenim
soglasjem.
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje. Parkirišče se uredi znotraj območja BT;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
PRE_3 |
Kapš |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 79 |
Preloka |
|
PRL_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Javne površine se urejajo pri cerkvi,
gasilskem domu in trgovini. Vsi posegi na območju med
župniščem in cerkvijo, staro šolo ter kaščo se izvajajo
po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Dopustni so posegi v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
PRL_2 |
zaselek vzhodno od vasi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_3 |
igrišče Krtinjek |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije v skladu
z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
PRL_4 in PRL_5 |
Jakovini |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_6 |
Kroci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_7 in PRL_8 |
Valeti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_9 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za
kopalce);
– ureditev sanitarij je možna samo v stalni izvedbi na
območju mlina. Ureditve površin za šport in rekreacijo
so dopustne brez večjih posegov v travnati izvedbi izven
poplavnega območja. Niso dopustni: oporni in podporni
zidovi, pomol;
– po javni poti do Kolpe se prepove dostop z motornimi
vozili, razen za lastnike zemljišč za vzdrževanje teh
zemljišč skladno z opredeljeno namensko rabo, za
dostavo, intervencijska vozila in za potrebe upravljanja
mlina. Javna pot se ohrani v makadamski izvedbi v
širini, ki omogoča nemoten prehod vozil za prej navedene
namene;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje. |
PRL_10 |
Simčič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_11 |
Novoseli |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_12 in PRL_13 |
Škavurini |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 80 |
Pribinci |
|
PRI_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
PRI_2 |
domačija jugozahodno od vasi |
Ni posebnih PIP. |
PRI_3 |
kal |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 81 |
Purga |
|
PUR_1 |
obcestni zaselek na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PUR_2 do PUR_4 |
manjši zaselki na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PUR_5 do PUR_7 |
manjši zaselki na severu |
Ni posebnih PIP. |
PUR_8 |
k Pobrežju |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Osrednji
prostor naselja predstavlja križišče poti, v katerem se
lahko uredi avtobusno postajališče. Objekti in elementi
urbane opreme postajališča in ekološkega otoka se
medsebojno oblikovno uskladijo, območje se zasadi z
visokoraslimi listavci kot poudarek in orientacijska
točka v prostoru, zagotavljati je treba preglednost v
križišču. |
PUR_9 |
Veseliči |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
PUR_10 |
parkirišče pri gradu Pobrežje |
Parkirišče za potrebe grajskega kompleksa in
pripadajočih ureditev. Parkirišče se zasadi z
visokoraslim avtohtonim drevjem. V vplivnem območju
gradu je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Dopustni so posegi
skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 82 |
Pusti Gradec |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
PUG_1 |
Vas |
Dopusti se ureditev parkirišč v okviru zelenih površin
za potrebe obiskovalcev rekreacijskih površin in KP
Lahinja. Izvede se jih v travni izvedbi. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Ob novogradnjah na robu
naselja ob Lahinji se zasadi avtohtona vegetacija. |
PUG_2 |
okljuk |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Ob novogradnjah na robu naselja ob
Lahinji se zasadi avtohtona vegetacija. |
PUG_3 |
gozd ob Lahinji |
Dopustijo se ureditve, kot so sprehajalna pot in trim
steza. |
Naselje št. 83 |
Rim |
|
RIM_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Območje domačije naj se izraziteje poveže,
in sicer kot domačija v gruči ali skupini. |
RIM_2 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
RIM_3 |
Turistična kmetija Raztresen |
Umešča se drobno merilo objektov. Pri prenovah in
novogradnjah se vzpostavlja tradicionalna tipologija
oblikovanja, gabariti ter uporaba materialov. Dopustni
so sodobni pristopi oblikovanja in gradnje objektov ter
uporabe materialov kot kvalitetna nadgradnja
tradicionalne arhitekture. Območje kala se ureja kot
javno dostopna, večnamenska zelena površina. |
Naselje št. 84 |
Rodine |
|
ROD_1 |
Velke Rodine |
Območje zelenega pasu se ureja kot javni zeleni prostor
naselja. |
ROD_2 |
Male Rodine |
Ni posebnih PIP. |
ROD_3 |
vzhodni del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
ROD_4 |
Marija Hilf |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji
omilitveni ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
ROD_5 |
Slinkar |
Ni posebnih PIP. |
ROD_6 |
Pečaver |
Ni posebnih PIP. |
ROD_7 |
Medic |
Ni posebnih PIP. |
ROD_8 |
Klevišar |
Ni posebnih PIP. |
ROD_9 |
Kavčič |
Ni posebnih PIP. |
ROD_10 |
Muhič |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 85 |
Rožanec |
|
ROŽ_1 |
vas |
Na območju PO je dopustna ureditev parkirišč in javnega
prostora za potrebe obiskovalcev Mitreja. Javna
razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ROŽ_2 |
Sv. Jurij |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji
omilitveni ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
ROŽ_3 |
Mitrej |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred posegi v tla
pridobiti kulturno varstvene pogoje. V času sečnje in
spravila lesa med majem in avgustom se v območju ne sme
puščati posekanih dreves. |
Naselje št. 86 |
Rožič Vrh |
|
ROV_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
ROV_2 |
Šprajcer |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Obvezna je uporaba naravnih materialov in
upoštevanje kakovosti obstoječih tradicionalnih
objektov. Ohranjajo se visokorasla drevesa. |
ROV_3_OPPN |
OPPN Novi del naselja |
Predviden OPPN za
sanacijo objektov in ureditev naselja, ki obsega tudi
dele vinogradniških območij. V območju se objekte
oblikovno poenoti. |
ROV_4 |
Sv. Križ |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji
omilitveni ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
ROV_5 |
kal |
Ni posebnih PIP. |
ROV_6 |
prikriti grobišči Rožič vrh in Zagradec |
Lokacija grobišča Rožič vrh je izpraznjena, iznos je
dokumentiran. Lokacija grobišča Zagradec je približna.
Dopustijo se raziskave obeh območij ter postavitev
spominskega obeležja. |
ROV_7 |
Topli Vrh |
Ni posebnih PIP. |
ROV_8 |
Pri šternici |
Travnato parkirišče kot vstopna točka za obisk Deroha in
kočevarske vasi Draga se izvede/ohrani v travnati
oziroma peščeni izvedbi. |
ROV_9 |
Deroh |
Dopusti se objekte in ureditve za turizem v naravnem
okolju. Dopusti se gradnja gozdarske koče, strojne lope,
drvarnice, čebelnjaka, objekta za sušenje zelišč ter
ureditve za posedanje in podobni objekti ter ureditve.
Objekte se oblikovno poenoti, uporabi se naravne
avtohtone materiale, kamen, les, glino ipd. V enoti
urejanja se zunaj stavbnih zemljišč dopusti začasne
ureditve: lokostrelski poligon, šotorišče ipd. Dopusti
se ureditev učne poti, ki lahko poveže različne vsebine
v širšem območju, tudi bližnje kočevarske vasi, Bistrico
in opuščeno vas Drage pri Bistrici. |
Naselje št. 87 |
Ručetna vas |
|
RUV_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
RUV_2_OPPN |
OLN Ručetna vas |
Občinski lokacijski načrt poslovna cona Ručetna vas (Uradni
list RS, št. 140/04) – ostane v veljavi do preklica. |
RUV_3 |
jedro naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustne so manjše trgovske in gostinske
dejavnosti. |
RUV_4 |
Domačija pri žagi |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 88 |
Sečje selo |
|
SES_1 |
vas |
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege
objektov v prostoru. Na območju KP Kolpa so dopustni
posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
SES_2 |
zaselek ob Kolpi |
Uredi se dejavnost varstveno delovnega centra. Pri
oblikovanju objektov in zunanjih ureditev se upošteva
bližino turistične ceste in Kolpe. |
SES_3 |
mejni prehod Vinica |
Uredba o določitvi ureditvenega območja mednarodnega
mejnega prehoda Vinica (Uradni
list RS, št. 21/07 in 110/10) ostane v veljavi do
preklica. |
SES_4 do SES_6 |
pri mejnem prehodu |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
SES_7 do SES_9 |
zaselki |
Ni posebnih PIP. |
SES_10 |
območje za oddih, rekreacijo in šport – vstopno izstopno
mesto za plovbo |
Območje se namenja le dostopu za potrebe delovanja
vstopno izstopnega mesta. Potrebne parkirne površine v
travnati izvedbi se zagotovi tik ob poti za največ pet
parkirnih mest. Vse druge potrebne ureditve se zagotovi
znotraj območja stavbnih zemljišč v vasi. Območje za
dostop do vode se uredi s klančino z blagim naklonom, ki
ne posega v pretočni profil reke. Klančina se uredi z
naravnimi materiali (kamen, les). Dostop do vode se
uredi v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju in priobalnem zemljišču se
pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 89 |
Sela pri Dragatušu |
|
SED_1 |
zahodni del |
Območje ZD se ureja kot javni prostor naselja. |
SED_2 |
vzhodni del |
Ni posebnih PIP |
SED_3 |
Fink |
Ni posebnih PIP. |
SED_4 |
Ravnikar |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 90 |
Sela pri Otovcu |
|
SEO_1 |
vas |
Uredi se jedro naselja s Čebelarskim domom. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
SEO_2 |
skladišče RK |
Poleg skladiščenja za potrebe RK so dopustne tudi
dejavnosti izobraževanja in dejavnosti, povezane s
humanitarnimi organizacijami in delovanjem. |
SEO_3 |
cerkev sv. Jerneja |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
SEO_4 do SEO_6 |
nad progo |
Ni posebnih PIP. |
SEO_7 |
prostor predvidenega vodohrana |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 91 |
Selce pri Špeharjih |
|
SEŠ_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Opuščeni objekti se lahko namenijo za razvoj
podeželskega turizma. |
SEŠ_2 |
dislociran objekt |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
Naselje št. 92 |
Sinji Vrh |
|
SIV_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. V osrednjem delu naselja se ohranja zeleni
pas, v sklopu katerega se uredi območje starega vaškega
vodnjaka. |
SIV_2 |
kal |
Območje okrog kala se ureja brez grajenih struktur,
dopustna je namestitev urbane opreme. |
SIV_3 in SIV_4 |
zaselki na severovzhodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
SIV_5 |
dislociran objekt na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
SIV_6 |
parkirišče pri kalu |
Dopusti se občasno parkiranje. |
SIV_7_OPPN |
OPPN Suha dolina |
Predviden OPPN za
območje turizma in vinogradništva. OPPN podrobneje
opredeli posamezna stavbna zemljišča v dinamiki in
vsebini, ki bosta prilagojeni realnim investicijskim
pobudam za prenovo stavbnega fonda in graditev novih
objektov. V dolini se ob vznožju pobočja uredijo skupna
parkirišča, ekološki otok, lahko pa tudi večnamenske
javne odprte površine z igrali in ustrezno urbano
opremo. Na območju urejanja ni dopustno postavljati
javne razsvetljave. Predvidijo se dostopna cesta z
navezavo na cestno omrežje in dostopi do posameznih
objektov, pri čemer se v smislu čim manjših posegov
zagotovi smiselno združevanje dostopnih poti do objektov
in čim bolj izkoristijo obstoječe poti. Morfologija
območja naravne vrednote se z izjemo teh posegov ne
spreminja, osrednji del Suhe doline, razgiban z
vrtačami, se ohranja brez ureditev. Ohranjajo in
vzdržujejo se obstoječe krajinske prvine, kot so suhi
travniki, visokodebelni sadovnjaki, terase, kamniti
suhozidi, mejice in stari vinogradi. Posegi se uskladijo
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. OPPN se lahko izvaja fazno. |
Naselje št. 93 |
Sodevci |
|
SOD_1 |
vas |
Območje na severovzhodu vasi se nameni za počitniško
gradnjo: uredi se dostopna pot, objekte se locira po
nagnjenem terenu vzdolžno (vzporedno s plastnicami
terena). Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v
katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih
objektov. Gradnja novih objektov je dopustna le kot
nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih
pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi
na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se
pridobi vodno soglasje. |
SOD_2 |
pri mejnem prehodu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
SOD_3 |
mejni prehod |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se delno nahaja
v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
SOD_4 |
taborni prostor
Sodevski kal |
Dopustni so posegi v zvezi z urejanjem kala ter
tabornega prostora, skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje tabornega
prostora je smiselno navezati na bližnji prenovljeni
kal. Taborni prostor se ureja brez stalnih objektov in
infrastrukture (vode, elektrike), sanitarne enote za
potrebe delovanja tabornega prostora so začasne narave,
prav tako mize in klopi. Parkirišče se uredi ob glavni
dostopni cesti. Kal se ohranja v obstoječi izvedbi. V
bližini kala se dopusti postavitev urbane opreme kot so
klopce, mize in označitve kala. Za območje se smiselno
uporabljajo določbe za PNR ZSk, razen določb, vezanih na
reko Kolpo. Taborjenje naj se izvaja po košnji (po
30.6.). Območja travnikov se ne gnoji. Za celotno
območje naj se uporablja ene oziroma skupne oskrbne
objekte (npr. premične sanitarije ipd.). Ohranjajo se
obstoječi krajinski elementi – suhozidi. |
Naselje št. 94 |
Stara Lipa |
|
SLI_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije.
Uredi se jedro s kapelico in postajališčem ter prenovi
območje opuščenih objektov. Del naselja ob glavni cesti
se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
SLI_2 |
Videtiči |
Za potrebe kmetije je dopustna gradnja večjih objektov v
okviru predpisanega FZ, pri njihovem oblikovanju se
smiselno upoštevajo določila odloka glede proporcev,
barv ter uporabe materialov, oblikovanja streh, fasad. |
SLI_3 |
Ključ |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 95 |
Srednji Radenci |
|
SRA_1 |
Srednji Radenci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustne so turistične in spremljajoče
dejavnosti v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
SRA_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe:
– Vzdržuje se vstopno izstopno mesto skladno s
pridobljenimi dovoljenji;
– Premične ureditve se po končani kopalni sezoni
odstranijo.
– dopustna je ureditev začasnega travnatega parkirišča;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Znotraj stavbnih zemljišč je glede na vodnogospodarsko
soglasje dopustna ureditev začasnega tabornega prostora
oziroma šotorišča. Stalne in začasne ureditve kot so
klopi, mize, kurišča in druge ureditve se urejajo
skladno z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven
poplavnega območja.
Območje se nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 96 |
Stari trg ob Kolpi |
|
STK_1 |
Stari trg ob Kolpi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Poteza izza kapelic križevega pota proti
cerkvi sv. Andreja se zasadi z visokoraslim avtohtonim
grmičevjem ali drevjem. Območje zelenih površin okoli
kapelic se parkovno uredi, travnate površine severno od
športnega igrišča se uredi kot površine za rekreacijo in
prosti čas.
Območje gospodarske cone se zasadi z avtohtonimi
listopadnimi drevesnimi vrstami (gaber, bukev, javor,
hrast); zasaditev se izvede na zunanji strani ograje, ki
meji na odprto krajino. Zahodno od območja cone se
ohranja obstoječa zarast, na severnem delu se vzpostavi
vegetacijska bariera z avtohtono vegetacijo.
Ureditve ob cerkvi sv. Andreja se izvajajo po določilih
službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju KP
Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se
javna razsvetljava zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
STK_2_OPPN |
OPPN Stari trg ob Kolpi |
Predviden OPPN za
individualno stanovanjsko gradnjo. Na območju KP Kolpa
so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
STK_3 |
trško jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije oziroma po vzorih trške arhitekture. Do
ureditve parka je dopustna postavitev rastlinjaka na
vzhodnem delu zemljišča z namensko rabo ZP. Vsi posegi
se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa. |
STK_4 |
opuščeni kamnolom dolomita |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 97 |
Stražnji Vrh |
|
STV_1 |
osrednji del naselja |
Ob vstopu iz severne strani se gospodarska objekta in
urbane ureditve ob cesti ohranjajo v obstoječih
gabaritih in oblikovanju. Ob sečnji in spravilu lesa se
posekanih dreves se ne sme puščati na območju v juliju
in avgustu. |
STV_2 |
pod kostanji |
Objekte na izpostavljenih legah se barva v naravnih
odtenkih barv. Posekanega lesa se ne sme puščati na
območju v juliju in avgustu. |
STV_3 |
severni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
STV_4 |
Grahek |
Ni posebnih PIP. |
STV_5 |
Bangladeš |
Ni posebnih PIP. |
STV_6 |
vzhodni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
STV_7 |
pri Miklavžu |
Na severozahodnem delu enote se uredi jedro naselja. Vsi
posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
STV_8 |
Piljič |
Ni posebnih PIP. |
STV_9 |
jugozahodni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
STV_10 |
Fink |
Ni posebnih PIP. |
STV_11 |
Šikorija |
Ni posebnih PIP. |
STV_12 |
Muller |
Ni posebnih PIP. |
STV_13 in STV_14 |
Mušič |
Ni posebnih PIP. |
STV_15 |
južni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
STV_16 |
Bezgovec |
Dopustna je gradnja domačije in dejavnost kmečkega
turizma. Pri gradnji objektov se pozornost posveti
podzemeljskim naravnim vrednotam; o morebitni najdbi
podzemeljskih prostorov je treba obvestiti
pristojno službo za varstvo narave. Odpadne vode iz
objektov ni dopustno spuščati v tla brez predhodnega
čiščenja. Za odpadne vode je potrebo urediti rastlinsko
čistilno napravo. |
Naselje št. 98 |
Šipek |
|
ŠIP_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
ŠIP_2_OPPN |
OPPN Terme |
Predviden OPPN za
območje razvoja termalnega turizma z izrabo toplih
virov, odkritih z vrtinama Pusti Gradec in Draga, z
možnostjo vključevanja spremljajočih turistično
rekreativnih in športnih programov. Arhitekturno in
urbanistično oblikovanja objektov in oblikovanje
zunanjih ureditev naj upošteva kakovostne naravne
ambiente ob Lahinji in prepoznavnost v prostoru. |
ŠIP_3 |
taborni prostor ob Lahinji |
Pri dopustnih posegih se upošteva naslednje omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotokov se pri
urejanju tabornega prostora ne posega;
– taborni prostor se ureja izven poplavnega območja;
– vstopno in izstopno mesto za kopalce in čolne se uredi
na delu in na način, da bo poseg v konfiguracijo brežine
in dno struge čim manjši (največ dva lesena
pomola, dolžine do 3 m in širine 1,5 m);
– sanitarije se umestijo izven poplavnega območja;
– pri morebitnem podiranju dreves se ohranijo vsi
listavci (oziroma vsaj večina);
– javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru;
– športno rekreacijske aktivnosti se na in ob reki ne
izvajajo v času drstenja od aprila do junija;
– travnate površine se redno vzdržuje s košnjo;
– na območju tabornega prostora se po končani letni
sezoni odstranijo vsi začasni objekti;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje. |
Naselje št. 99 |
Špeharji |
|
ŠPE_1 |
vas |
Osrednji prostor v vasi se ohranja nepozidan, namenjen
druženju in prireditvam, lahko se uredi kot javni
prostor vasi. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŠPE_2 |
cerkev Sv. Trojice |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
Naselje št. 100 |
Talčji Vrh |
|
TAV_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
TAV_2 |
pokopališče |
Vsi posegi se izvajajo na podlagi celovite zasnove
prostorskega urejanja objektov in odprtih površin. |
Naselje št. 101 |
Tanča Gora |
|
TAG_1 |
vas |
Tradicionalne objekte se prenavlja in sanira ali
nadomestni z novimi po vzoru tradicionalnih. Prostor ob
gasilskem domu ter prostor ob kapelici se ureja kot
javni prostor naselja. |
TAG_2 |
Sv. Tomaž |
Vsi posegi ob cerkvi se izvajajo po določilih službe za
varstvo kulturne dediščine. |
TAG_3 |
Finki |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
TAG_4 |
v gozdu |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. |
TAG_5 |
južno od Finkov |
Ni posebnih PIP. |
TAG_6 in TAG_7 |
Turk, Jerman |
Ni posebnih PIP. |
TAG_8 do TAG_11 |
Špehar, Pintarič in Matkovič |
Ni posebnih PIP. |
TAG_12 |
ob gasilskem domu |
Ni posebnih PIP. |
TAG_13 |
območje za turizem |
Ni posebnih PIP. |
TAG_14 |
Sv. Ana |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji
omilitveni ukrep: javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
TAG_15 |
cerkev sv. Ožbolta |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
TAG_16 |
opuščeni kop-jug |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. |
TAG_17 |
območje za turizem |
Prostor se ureja za potrebe turizma. Dopusti se
umestitev pritličnega objekta, s polkrožno obliko v
tlorisu, umeščenega v teren vrtače na območju BT). Na
kmetijskih zemljiščih se dopusti ureditev šotorišča, kot
začasne ureditve, na severozahodu območja. Šotorišče je
dopustno brez posebnih ureditev oziroma posegov v teren
oziroma ureditev, ki bi trajno spreminjale kmetijsko
zemljišče. Po končani sezoni na kraju šotorjenja ostane
kmetijsko zemljišče – travnik. |
TAG_18 |
Bibi |
Tradicionalne objekte se ohrani oziroma prenovi ob
upoštevanju sodobne tipologije objektov. Postavitev
novih objektov ni dopustna. Pri gradnji se uporabi
avtohtone materiale, kamen, les, glino ipd. Zunanje
ureditve naj bodo v travnati ali peščeni izvedbi. Oporni
zidovi niso dopustni. |
TAG_19 |
kmetijski objekti |
Ni posebnih PIP. |
TAG_20 |
lovski dom |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 102 |
Tribuče |
|
TRI_1 |
Nova Gorica |
Ni posebnih PIP. |
TRI_2 |
Dolenjsko in Šikonsko selo |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
TRI_3 |
Vlaščansko selo |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
TRI_4 |
ob gasilskem domu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Prostor ob gasilskem domu se ureja kot javni
prostor naselja. |
TRI_5 |
cerkev sv. Janeza Krstnika |
Prostor ob cerkvi se ureja kot javni prostor s
pripadajočimi parkirnimi površinami. Vsi posegi se
izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
TRI_6 |
Vranešič |
Ni posebnih PIP. |
TRI_7 |
Gričanov-Jakša |
Ni posebnih PIP. |
TRI_8 |
Habe |
Ni posebnih PIP. |
TRI_9 |
Jorišec |
Ni posebnih PIP. |
TRI_10 |
Poljc |
Ni posebnih PIP. |
TRI_11 |
Grivanjk |
Ni posebnih PIP. |
TRI_12 |
Halapirat |
Ni posebnih PIP. |
TRI_13 |
igrišče |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije. |
TRI_14 |
motokros |
Dopustne so ureditve za stezo za motokros s
spremljajočimi objekti in ureditvami. |
Naselje št. 103 |
Tušev Dol |
|
TUD_1 |
Vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Vsi posegi na območju cerkve Sv. Marije
Magdalene se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
TUD_2 |
Ablji vrh |
Ni posebnih PIP. |
TUD_3 |
Petric |
Ni posebnih PIP. |
TUD_4 |
Spreizer |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 104 |
Učakovci |
|
UČA_1 |
vas in območje za oddih, šport in rekreacijo |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri
čemer se upošteva omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne
posega (izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce
in ureditev dostopa za vstopno-izstopnega mesta za
plovbo).
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje;
– Parkirišče za izvajanje dejavnosti na tem območju se
uredi v vasi oziroma ob dostopni poti. Vstopno izstopno
mesto se uredi v skladu s splošnimi PIP (76. člen).
Zaradi narave terena se dostop prilagodi obstoječemu
stanju brez dodatnih ureditev do vode;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo. |
UČA_2 |
pri Polju |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
UČA_3 |
Prokšelj |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja v
poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. Na območju
z namensko rabo CDo je dopustna ureditev žage s
spremljajočimi objekti in ureditvami. |
UČA_4 |
travnato igrišče |
Športne površine (igrišče, vadbeni poligon) se ohranja v
travnati izvedbi. |
Naselje št. 105 |
Velika Lahinja |
|
VLA_1 |
vas |
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege
objektov v prostoru. Lipa na zemljišču parc. št. 1832/8
(ob cesti) se ohranja. |
Naselje št. 106 |
Velika Sela |
|
VSE_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
VSE_2 |
pri Štampeharu |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 107 |
Veliki Nerajec |
|
VNE_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Površine ohišnic na vstopu v naselje se
ohranjajo nepozidane. V naselju se prednostno
prenavljajo tradicionalni in sanirajo degradirani
objekti. |
VNE_2_OPPN |
OPPN Veliki Nerajec |
Predviden OPPN za
počitniške hiše in/ali stanovanjsko gradnjo nižje
gostote. Prostor se načrtuje po vzoru tradicionalne
tipologije ali ob upoštevanju racionalne rabe naravnih
virov energije ter uporabi naravnih materialov. |
VNE_3 |
vaško jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe
za varstvo kulturne dediščine. |
VNE_4 |
sekundarni biotop |
Proti regionalni cesti se vzpostavi zelena bariera.
Vegetacija ob biotopu naj bo avtohtona in prilagojena
obvodnem rastiščnim pogojem. Dopustna je postavitev
urbane opreme. |
VNE_5 |
Klobučar |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 108 |
Vinica |
|
VNC_1 |
Vinica – jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije oziroma po vzorih trške arhitekture. Vsi
posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Jedro naselja se z ureditvami
odprtih površin ter pločnikov vpne v os cerkev-grad. Na
območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o
KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_2 |
Vinica – grad |
Dejavnost območja se naveže na turistično ponudbo
naselja. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
VNC_3 |
Vinica – preostali del |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_4 |
Vinica – vzhod |
Ob obstoječi cesti na zahodnem robu se oblikuje gradbena
linija, ki je že nakazana z obstoječimi objekti. Na
območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o
KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_5 |
Kamp Vinica |
Pri postavitvi novih premičnih bivalnih objektov se
ohranja obstoječa ne moteča drevesna vegetacija, na
kateri se izvedejo le nujni sanacijski posegi. Dodatna
zasaditev znotraj kampa se izvede z avtohtonimi drevesi
(jelša, jesen, gaber, javor) in grmovnicami (kalina,
trdoleska, dren, češmin). Postavitev individualnih
kurišč (gradnja individualnih žarov) znotraj kampa se ne
dopusti (zaradi ohranjanja dreves). |
VNC_6 |
Benetičev mlin |
Uredi se območje in objekte za turizem: prenočišča,
šotorišče, avtokamp ali podobno. Dopustni so posegi
skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Obstoječa žaga se lahko ohranja.
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe
za varstvo kulturne dediščine. Območje se delno nahaja v
poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
VNC_7 OPPN in VNC_8_OPPN |
OPPN Kamp Vinica
(območje za oddih, rekreacijo in šport) |
Predviden OPPN za
ureditev kampa in počivališč za avtodome v skladu s
pravili, ki urejajo to področje. Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se pri
pripravi OPPN smiselno upoštevajo omilitveni ukrepi:
– parkiranje znotraj kampa je dopustno za uporabnike
kampa. Za uporabnike prostora za kopanje se uredi in
uporablja urejeno parkirišče izven ograjenega območja
kampa;
– dograditev električne infrastrukture oziroma njena
obnova se izvede podzemeljsko;
– pri postavitvi novih premičnih bivalnih objektov se
ohranja obstoječa ne moteča drevesna vegetacija, na
kateri se izvedejo le nujni sanacijski posegi.
Priključitev bivalnih objektov na infrastrukturo se
izvede na način, da ne bo prizadet koreninski sistem
ohranjenih dreves;
– ob zamenjavi obstoječe zaščitne ograje na severnem
delu kampa naj le-ta še naprej ostaja v transparentni
žičnati izvedbi. Vegetacija ob celotni dolžini ograje se
ohranja in strokovno sanira;
– načrtovanje ureditve kampa naj vključuje vris
ohranjenih dreves. Dodatna zasaditev znotraj kampa se
izvede z avtohtonimi drevesi (jelša, jesen, gaber,
javor) in grmovnicami (kalina, trdoleska, dren,
češmin);
– postavitev individualnih kurišč (gradnja individualnih
žarov) znotraj kampa se ne dopusti (zaradi ohranjanja
dreves);
– celostno urejanje okolic bivalnih enot mora biti
poenoteno, zato postavljanje montažnih dodatnih
spremljajočih objektov ni dopustno saj bi bilo s tem
povečano ogrožanje koreninskega sistema obstoječih
starejših dreves. Obstoječe nelegalno zgrajene montažne
spremljajoče objekte je treba odstraniti. Postavitev
montažnih objektov se dopusti le v skladu s predvidenim
OPPN;
– Vstopno izstopno mesto za plovbo s potrebnimi
ureditvami se zagotovi znotraj območja BT. Ureditev
dostopov do vode se uredi z obstoječi poti na parceli
št. 37/7, k.o. Vinica.
– Ureditev vstopa v vodo se izvede z ureditvijo rampe in
ustreznega stopnišča pod pogojem, da so stopnice in
rampa utopljeni v brežino. Podrobnejše pogoje ureditve
se predpišejo z vodnim in naravovarstvenim soglasjem;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 109 |
Vranoviči |
|
VRA_1 |
naselje |
Tradicionalne objekte se prenavlja in sanira ali
nadomesti z novimi po vzoru tradicionalnih. Površine ob
gasilnem domu in športno igrišče se urejajo kot javni
prostor naselja. |
VRA_2 |
zaselek Rebrca |
Ni posebnih PIP. |
VRA_3_OPPN |
OPPN za PCRO |
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z
odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov Vranoviči (Uradni
list RS, št. 29/07) – ostane v veljavi do preklica. |
VRA_4_OPPN |
OPPN odlagališče odpadkov Vranoviči |
Predviden OPPN za
razširitev odlagališča odpadkov. Pri načrtovanju se
posebno pozornost posveti povečanju vplivov na okolje. |
VRA_5 |
žaga |
Dopustna je tudi žaga s spremljajočimi objekti in
ureditvami. |
Naselje št. 110 |
Vrhovci |
|
VRH_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Jedro vasi se lahko oblikuje ob regionalni
cesti pri vstopu v vas (ob avtobusni postaji, kapelici),
uredi se tudi ekološki otok. Objekti in elementi urbane
opreme teh ureditev se medsebojno oblikovno uskladijo.
Območje se zasadi z visokoraslimi listavci kot poudarek
in orientacijska točka v prostoru, zagotavljati je treba
preglednost v križišču. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
VRH_2 |
južni del |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 111 |
Vukovci |
|
VUK_1 |
vas |
Prostor ob križišču se ureja kot osrednji javni prostor
vasi. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VUK_2 |
Otok |
Uredi se vstopno-izstopno mesto za plovbo pri mlinu.
Obnova mlina se izvaja po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Dopustni so posegi skladno z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VUK_3 |
mlin |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja v
poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju in priobalnem zemljišču se pridobi
vodno soglasje. |
Naselje št. 112 |
Zagozdac |
|
ZAG_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Območje ob cerkvi sv. Marije se ureja kot
javna površina in osrednji prostor vasi. Vsi posegi se
izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
Naselje št. 113 |
Zajčji Vrh |
|
ZAV_1 |
vas |
Sanira se degradiran objekt mehanične delavnice in vstop
v naselje po pogojih tega odloka. |
Naselje št. 114 |
Zapudje |
|
ZAP_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Pri gradnji v severovzhodnem območju naselja
se upošteva vidna izpostavljenost vstopnega dela v
zaselek. Vrtače se ohranijo nepozidane ali pa se
oblikujejo kot javni zeleni prostor naselja. |
ZAP_2 |
jedro naselja |
Zelene površine v območju in prostor gasilnega doma ter
kapelice se urejajo kot javni prostor naselja z urbano
opremo iz naravnih materialov. |
ZAP_3 |
Gorica |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Območje pred domačijo se ohrani nepozidano. |
ZAP_4 |
Golek |
Ni posebnih PIP. |
ZAP_5 |
igrišče |
Ni posebnih PIP. |
ZAP_6 |
Moravec |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 115 |
Zastava |
|
ZAS_1 in ZAS_2 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
ZAS_3 |
južni del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
ZAS_4 |
Angelina |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 116 |
Zilje |
|
ZIL_1 |
Dolnje Zilje |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ZIL_2 |
Srednje Zilje |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopusti se širitev turistične (ekološke)
kmetije, dopustijo se tudi dopolnilne dejavnosti na
kmetiji v povezavi s turizmom, šotorišče, parkirišče za
avtodome, apartmaji ipd. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
ZIL_3 |
Gornje Zilje – ob regionalni cesti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ZIL_4 |
Gornje Zilje – sever |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Posegi na
območje varstva kulturne dediščine se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
ZIL_5 |
Gornje Zilje – jug |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ZIL_6 do ZIL_16 |
cerkev sv. Antona Padovanskega in posamezne domačije |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Posegi na
območje varstva kulturne dediščine se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
ZIL_17 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe: v brežine, priobalni pas in strugo
vodotoka se ne posega (izjema so obstoječi dostopi do
vode za kopalce). Za vse posege v priobalno zemljišče se
pridobi vodno soglasje. Pogoji:
– dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu, ki bo
terjalo najmanjše posege v brežino. Ureditve za potrebe
dostopa morajo biti sezonskega značaja in jih je treba
izven sezone odstraniti. Za ureditev dostopov do vode je
treba pridobiti vodno in naravovarstveno soglasje.
– dostopna pot ob reki se vzdržuje in uporablja le za
lastnike zemljišč, intervencijo in oskrbo;
– parkirišče za obiskovalce se uredi izven I. VO in
izven naravnega spomenika v travnati obliki;
– trajne sanitarije se uredijo v sklopu mlina;
– tudi ostale stalne ureditve se izvedejo na drugi
terasi izven predpisanega pasu priobalnega zemljišča;
– peš pot Sejemska pot, ki poteka po območju ZSk, se
redno vzdržuje in služi le pohodništvu. Kolesarske in
konjeniške poti se uredijo ločeno od pohodne poti ter
– druge ureditve za oddih, šport, rekreacijo in turizem
in tudi vstopno izstopno mesto za plovbo kot NO.
Ureditve, ki bi lahko negativno vplivale na rastišče vrb
v območju NS Ziljske vrbe, niso dopustne.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja
novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 117 |
Zorenci |
|
ZOR_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ZOR_2 |
zaselek Kranjc |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 118 |
Žuniči |
|
ŽUN_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Ob kapelici in nekdanji trgovini se lahko
uredi jedro vasi s postavitvijo urbane opreme,
zasaditvijo ipd. Spodbuja se turistična dejavnost.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Uredi se degradirano
območje žage na vhodu v naselje (usklajeno oblikovanje
objektov, nadstreškov, ograj ter zasaditev žive meje ali
dreves). Trafo postaja na drogu se ob urejanju
elektroenergetskega omrežja prestavi ali preuredi v
klasično montažno gradnjo in ob njej se zasadijo visoke
grmovnice, tako da bo čim manj vidno moteča. |
ŽUN_2 |
Petodolke |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŽUN_3 |
Barjakovič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŽUN_4 |
mejni prehod |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŽUN_5 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva
omilitvene ukrepe: v brežine, priobalni pas in strugo
vodotoka se ne posega (izjema so obstoječi dostopi do
vode za kopalce in ureditev vstopno-izstopnega mesta za
plovbo). Za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi
vodno soglasje. Vstopno izstopno mesto za plovbo se
uredi v skladu s splošnimi PIP pod jezom na položni
naravni klančini do reke Kolpe, v katero se zaradi
narave terena ne posega. Ostale ureditve se zagotovi
izven poplavnega območja na vizualno manj izpostavljenih
površinah območja.
Stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča
in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja. Premične
ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
Parkirišče se uredi ob dostopni poti izven poplavnega
območja.
Sanitarije se uredijo izven poplavnega območja in morajo
biti sezonskega značaja. |
ŽUN_6 |
Čebelarska učna pot |
Dopustne so ureditve za potrebe čebelarske učne poti in
posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
|
|
|
117. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju vinogradniških območij) |
|
(1) Vinogradniška območja so opredeljena kot avtohtona razpršena
poselitev: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
VIN_1 |
Ručevska gora |
VIN_2 |
nad Petrovo vasjo |
VIN_3 |
Sela pri Otovcu sever |
VIN_4 do VIN_6 |
Velike Rodine |
VIN_7 do VIN_8 |
Male Rodine |
VIN_9 |
Naklo |
VIN_10 |
Tušev Dol |
VIN_11 do VIN_16 |
Stražnji Vrh |
VIN_17 |
med Stražnjim Vrhom in Dobličko goro |
VIN_18 |
nad Mavrlenom |
VIN_19 do VIN_21 |
Doblička gora |
VIN_22 |
pod Finki |
VIN_23 do VIN_25 |
Tanča gora |
VIN_26 |
Sadeži |
VIN_27 |
Reber |
VIN_28 |
Zapudje |
VIN_29 |
pod Knežino |
VIN_30 |
Snegopaja |
VIN_31 |
nad kamnolomom Gornji Suhor |
VIN_32 |
Velika Plešivica |
VIN_33 |
Preložnik |
VIN_34 |
Mala Plešivica |
VIN_35 |
nad Prelesjem |
VIN_36 |
nad Kotom (Stari trg) |
VIN_37 |
Drage (Sodevci) |
VIN_38 |
Gorenji Radenci |
VIN_39 |
Srednji Radenci |
VIN_40 |
Dolenji Radenci |
VIN_41 |
Sinji Vrh |
VIN_42 |
Zapudje (Podklanec) |
VIN_43 |
Perundišica |
VIN_44 |
Perudina |
VIN_45 |
Golek zahod |
VIN_46 |
Golek vzhod |
VIN_47 |
Foča gora |
VIN_48 |
Grič pri Dobličah |
VIN 49 |
Bojanci |
VIN 50 |
Preloka |
VIN 51 |
Kremenjača |
VIN 52 |
Na lozi |
VIN 53 |
Pijanka |
VIN_54 |
Tanča Gora – tradicionalni del |
(2) V EUP vinogradniških območij se prepletajo vse vrste
namenskih rab prostora, predvsem pa: |
– najboljša kmetijska zemljišča – K1 |
– druga kmetijska zemljišča – K2 |
– gozdna zemljišča – G |
– stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A (Az in
Av) |
Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča zasajena z
vinsko trto ali sadnim drevjem ter travinjem. Najboljša in druga
kmetijska zemljišča v vinogradniških EUP se namenjajo za
vinograde in sadovnjake. |
(3) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam,
kjer v preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar
se ugotovi na podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata
uradnih evidenc. |
(4) Stavbna zemljišča v vinogradniških EUP se v pretežni meri
namenjajo za pozidavo z zidanicami kot gospodarskimi objekti, v
katerih je manjši del površin namenjen tudi za občasno bivanje
(tudi turistična dejavnost v okviru nastanitvenih turističnih
kmetij in sobodajalstvo), z vinotoči in vinskimi kletmi oziroma
objekti za izvajanje druge turistične dejavnosti, povezanih z
vinogradništvom in sadjarstvom, v manjši meri pa za stanovanjske
hiše in objekte v okviru osamljenih kmetij in to le tam, kjer je
to predvideno s tem odlokom, oziroma so v uradnih evidencah in
prikazu stanja prostora ti objekti ob uveljavitvi tega odloka že
evidentirani. Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so
dopustni objekti, naprave in omrežja GJI, ki so potrebna za
oskrbo objektov. Izvaja se v zemeljskih izvedbah, z zračnimi
vodniki pa le primeru strmih leg, ko bi zemeljska izvedba
povzročila erozijska jedra. |
(5) Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene
zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem,
da sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka skupaj s
stavbnim zemljiščem za zidanico na parceli, na kateri je
zgrajena zidanica, v sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva,
ne bo manjša od 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč in
30 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč. Izjema je
lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele
in dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu
parcelacije v okoliškem prostoru. |
(6) Posebni pogoji za posamezna vinogradniška območja: |
– VIN_12 Stražnji Vrh: Ob sečnji in spravilu lesa se posekanih
dreves ne sme puščati na območju v juliju in avgustu. |
– VIN_17 med Stražnjim Vrhom in Dobličko goro: Na vplivnem
območju cerkve sv. Vida je treba pred izvedbo posegov v prostor
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
– VIN_21 Doblička gora: Obstoječi tradicionalni objekti se
ohranjajo, dopusti se vzdrževalna dela in prenovo oziroma
rekonstrukcijo objektov v obstoječih gabaritih. Uporablja se le
avtohtone materiale, kamen in les. Kritina je slama, opečni ali
nebarvan betonski zareznik. |
– VIN_27 Reber, Ohranjajo se obstoječi hrami oziroma hisi. |
– VIN 30 – Snegopaja, VIN_31 – nad kamnolomom Gornji Suhor in
VIN_51 – Kremenjača: dopustna je gradnja hisov, kakršni so na
območju. |
– VIN_32 Velika Plešivica: pri prenovah in novogradnjah se
upošteva tipologijo in volumne tradicionalnih vinogradniških
objektov, lesenih hisov. |
– VIN_34 Mala Plešivica: Trasa predvidenega daljnovoda
severozahodno od Gorenjcev pri Adlešičih se smiselno prilagodi
potekom cest in poti, da bo daljnovod čim manj vidno moteč. |
– VIN_35 nad Prelesjem, VIN_36 nad Kotom (Stari Trg), VIN_37
Drage (Sodevci), VIN_38 Gorenji Radenci, VIN_39 Srednji Radenci,
VIN_40 Dolenji Radenci, VIN_50 Preloka: Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
– VIN_39 Srednji Radenci: Ohranjajo se obstoječi krajinski
elementi, oporni zidovi/suhozidi. |
– VIN_42 Zapudje (Podklanec): Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred izvedbo posegov v prostor
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
– VIN_45 Golek zahod: Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred izvedbo posegov v prostor pridobiti
kulturnovarstvene pogoje.VIN_47 Foča gora: Hisi (pritlična
lesena gospodarska poslopja) se ohranjajo v svoji zasnovi in
podobi, dopustna je novogradnja objektov ob upoštevanju
tipologije tradicionalnih obstoječih objektov na območju. |
– VIN_52 Hrast pri Vinici sever: Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred izvedbo posegov v prostor
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
– VIN 26 – Sadeži, VIN 27 – Reber, VIN 29 – pod Knežino, VIN 30
– Snegopaja, VIN_31 – nad kamnolomom Gornji Suhor, VIN 41 –
Sinji vrh, VIN 43 – Perundišica, VIN 47 – Foča gora, VIN 51 –
Kremenjača, VIN 52 Na lozi in VIN_54 Tanča Gora – tradicionalni
del: Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
(7) Parkiranje vozil in mehanizacije za obdelavo vinogradov in
kletarjenje je dopustno tudi na kmetijskih zemljiščih ob
zidanicah in kleteh. |
(8) Dopustna je postavitev pergole (brajde) in opornih zidov,
slednjih v izgledu suhozida ali vidnem betonu do višine 1,5 m
tudi zunaj stavbnih zemljišč. |
|
118. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju izjemnih krajin) |
|
(1) Posebni PIP veljajo za izjemne krajine: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
POSEBNI PIP |
IKR_1 |
Dobličica |
veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
IKR_2 |
Marindol |
veljajo PIP za izjemne krajine steljnikov. |
IKR_3 |
Lahinja |
veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
IKR_4 |
Zgornja Kolpa |
veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
IKR_5 |
Paunoviči |
veljajo PIP za izjemne krajine na gričevju |
(2) Na območjih izjemnih krajin se upoštevajo PIP: |
– za potrebe izboljšanja razmer za kmetijsko pridelavo se lahko
izvedejo agromelioracije ter komasacije in arondacije zamenjava
kmetijskih zemljišč, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi
prostorska členjenost posameznih parcel, tako da velikost
posameznih delov ne sme presegati 1.0 ha; |
– odstranjevale osamelih dreves, živic ni dopustno, razen v
primerih, ko gre za vzdrževanje travniških in njivskih površin, |
– umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov
ni dopustna, |
– gradnja novih cest ni dopustna, |
– pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri
drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotno sanacijo
poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti, |
– infrastrukturne objekte, ki se kot posamični, točkovni objekti
pojavljajo v krajini (npr. čistilne naprave, črpališča,
vodohrani, transformatorji oziroma trafo postaje in bazne
postaje mobilne telefonije), se v prostor umešča na podlagi
strokovnih prostorskih preveritev in usmeritev, oblikovanje
objektov pa se prilagaja konkretnim prostorskim razmeram
(dimenzije, proporci, barve, oblika strehe in podobno) in sledi
sodobnim oblikovalskim pristopom, |
– odlaganje materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja
terena niso dopustni. |
(3) Posebni PIP za izjemne njivske krajine na ravnici (IKR_1,
IKR_3 in IKR_4): |
– postavitev objektov razen ograj za pašo in prometnic ni
dopustna, razen, če se s predhodno strokovno prostorsko
preveritvijo utemelji in dokaže, da tak objekt ne bo povzročil
razvrednotenja krajinskih kakovosti območja; |
– pri izboljševalnih ukrepih (agrarne operacije) se zagotovi
ohranitev parcelne strukture in vegetacijskih struktur (obvodne
grmovne in drevesne živice, posamična drevesa). |
(4) Posebni PIP za Marindolske steljnike (IKR_2): Obstoječi
steljniki se ohranjajo z rednim vzdrževanjem. Goloseki niso
dopustni, prav tako ne trajna odstranitev praproti. Umeščanje
kakršnihkoli novih objektov ni dopustno. Med 2. in 3. varstvenim
območjem KP Kolpa se ohrani zeleni pas (ureditev senožetnih
travnikov, ki se nadaljujejo v okoliško krajino). |
(5) Posebni PIP za izjemne krajine na gričevju Paunoviči (IKR_5) |
– postavitev objektov razen kozolcev, čebelnjakov in ograj za
pašo ter lovskih prež in prometnic ni dopustna. Dopustne so
oblike in dimenzije kozolcev in čebelnjakov ter proporci in
materiali, ki so tradicionalni na tem območju. Dopustna je samo
raba teh objektov v skladu z njihovo namembnostjo (za
čebelarstvo in za začasno spravilo pridelkov, strojev, orodja in
podobno); |
– za postavitev vseh drugih objektov, razen kozolcev,
čebelnjakov in ograj za pašo ter lovskih prež, je obvezna
predhodna strokovna prostorska preveritev in utemeljitev, v
kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja
krajinskih kakovosti območja; |
– pri izboljševalnih ukrepih – agrarne operacije, se zagotovi
ohranitev mikroreliefnih značilnosti, predvsem pa vrtač in
obdelovalnih teras z vmesnimi brežinami. |
(6) Posebni PIP za IKR_3 Lahinja: dopustne so ureditve poti
(lesenih podestov ipd.) in druge ureditve za delovanje
krajinskega parka Lahinja. |
(7) Posebni PIP za izjemne krajine (IKR_2 Marindol, IKR_4
Zgornja Kolpa in IKR_5 Paunoviči): Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
|
119. člen |
|
(posebni PIP na območju državnih prostorskih načrtov) |
|
Na območju veljavnih državnih prostorskih načrtov se opredelijo
EUP: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
OPR_30_DPN do OPR_32_DPN |
Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R45 za
oskrbo Bele krajine (Uradni list RS, št. 77/10, 70/17 –
DPN) ostane v veljavi do preklica. |
OPR_33_DPN do OPR_36_DPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka
Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do
priključka Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17)
ostane v veljavi do preklica. |
OPR_42_DPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka
Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do
priključka Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17)
ostane v veljavi do preklica. |
|
120. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju preostalega prostora) |
|
(1) Za preostali prostor se opredelijo EUP glede na skupne
krajinske in prostorske značilnosti: |
ŠIFRA EUP |
POSEBNI PIP in drugi podatki |
OPR_18, OPR_27, OPR_28, OPR-38 |
Na območju mesta Črnomelj se ob cesti proti pokopališču
v Vojni vasi, proti Butoraju ter Adlešičem zasadi
drevored, ob cesti proti Vražjemu kamnu se ponovno
vzpostavi hruškov drevored. |
OPR_13 |
Med 2. in 3. varstvenim območjem KP Kolpa se ohrani
zeleni pas (ureditev senožetnih travnikov, ki se
nadaljujejo v okoliško krajino).
Območje se delno (čistilna naprava Griblje) nahaja v
poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno
soglasje. |
OPR_7, OPR_12, OPR_13, OPR_14, OPR_15, OPR_16, OPR_17,
OPR_18, OPR_20, OPR_21, OPR_25, OPR_27, OPR_28, OPR-38,
OPR-40 |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
OPR_5 do OPR_10 ter OPR_13 |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
OPR_13 |
Trasa predvidenega daljnovoda severozahodno od Gorenjcev
pri Adlešičih se smiselno prilagodi potekom cest in
poti. |
OPR_18 |
Stojni stebri predvidenega daljnovoda v Kanižarici se
locirajo izven območja naravne vrednote Dobličica. |
OPR_12 |
Trasa predvidenega daljnovoda pri Otovcu se smiselno
prilagodi morfologiji terena ter potekom cest in poti,
stojni stebri se locirajo izven območja suhe struge. |
(2) Preostali prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih
značilnosti posameznih območij. Zagotavlja se predvsem
ohranjanje ekoloških procesov v kulturni krajini in na naravnih
območjih ter krajinskih značilnosti: |
– sklenjena gozdna območja in gozdni fragmenti, |
– vinogradi z zidanicami, |
– dolina Kolpe z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami
(struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice), |
– ožji obvodni prostori Kolpe, Lahinje, Dobličice in drugih
vodotokov z vodosilnimi objekti, |
– značilne kraške prvine (vrtače in erodirana tla do kamninske
podlage, drobna parcelna struktura, mozaična izmenjava
kmetijskih in gozdnih zemljišč), |
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane
vrtače), |
– stična območja med naselji in kmetijskimi površinami
(sadovnjaki, ohišnice, odprte površine naselja); |
– vodosilni objekti ob vodotokih se ohranjajo; lahko se
obnavljajo za enak namen in/ali v kombinaciji z bivanjem in
turistično ponudbo, in sicer v enakih gabaritih ali z odstopanji
od teh gabaritov, kar se uskladi s pristojnimi službami za
upravljanje voda in za varstvo narave ter kulturne dediščine. |
– pri tem se smiselno upoštevajo smernice za ohranjanje narave,
voda in varstvo kulturne dediščine. |
|
10 Načini urejanja prostora |
|
121. člen |
|
(predvideni OPPN) |
|
(1) Urejanje se načrtuje v okviru naslednjih OPPN: |
a) Na območju UN Črnomelj: |
Zap. št. |
ŠIFRA PODENOTE |
IME PODENOTE |
1 |
ČR_2/27_OPPN |
OPPN Čardak zahod II |
2 |
ČR_3/12_OPPN |
OPPN Semiška cesta – nova pozidava |
3 |
ČR_4/15_OPPN |
OPPN Med Metliško in Belokranjsko |
4 |
ČR_6/9_OPPN |
OPPN Starihov hrib |
5 |
ČR_10/7_OPPN |
OPPN Majer – nova pozidava |
6 |
ČR_10/8_OPPN |
OPPN Majer – stanovanjska soseska |
7 |
ČR_13/6_OPPN |
OPPN Belsad |
8 |
ČR_13/8_OPPN |
OPPN Gadina |
9 |
ČR_13/9_OPPN |
OPPN Kočevje – ob obvoznici |
10 |
ČR_15/1_OPPN |
OPPN Vražji kamen – rekreacijsko območje |
11 |
ČR_16/1_OPPN |
OPPN Zajčje drage |
b) Na območju preostalih naselij: |
IME NASELJA |
ŠIFRA ENOTE |
IME ENOTE |
Brdarci |
BRD_4_OPPN |
OPPN Golf igrišče 1. faza |
Dolenjci |
DOL_3_OPPN |
OPPN Dolenjci |
Dolenjci |
DOL_15_OPPN |
OPPN kamp Dolenjci |
Dragatuš |
DRT_7_OPPN |
OPPN Dragatuš 2. faza |
Drenovec |
DRE_10_OPPN |
OPPN Drenovec – jug |
Griblje |
GRI_4_OPPN |
OPPN Griblje I |
Griblje |
GRI_5_OPPN |
OPPN Griblje II |
Močile |
MOČ_1_OPPN |
OPPN Močile |
Naklo |
NAK_9_OPPN |
OPPN Sončna elektrarna Naklo |
Pobrežje |
POB_1_OPPN |
OPPN Pobrežje |
Rožič Vrh |
ROV_3_OPPN |
OPPN Novi del naselja |
Sinji Vrh |
SIV_7_OPPN |
OPPN Suha dolina |
Stari trg ob Kolpi |
STK_2_OPPN |
OPPN Stari trg ob Kolpi |
Šipek |
ŠIP_2_OPPN |
OPPN terme |
Veliki Nerajec |
VNE_2_OPPN |
OPPN Veliki Nerajec |
Vinica |
VNC_7_OPPN in VNC_8_OPPN |
OPPN Kamp Vinica |
Vranoviči |
VRA_4_OPPN |
OPPN odlagališče odpadkov Vranoviči |
(2) V primerih, ko so območja ali deli območij veljavnih OPPN s
tem odlokom opredeljeni za pripravo OPPN, se do njihovega
sprejetja upoštevajo določila veljavnih OPPN ne glede na NRP, ki
je določena s tem odlokom in s kartografskim delom. |
(3) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali
več OPPN, pri čemer se zagotovi, da posamezen OPPN vključuje
prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s
predvidenimi zelenimi površinami in GJI, in da dinamika priprave
posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorskih
ureditev. Več OPPN se lahko pripravlja v skupnem postopku kot en
OPPN. |
(4) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je
opredeljena izdelava OPPN, se pripravi strokovne podlage za
celotno območje OPPN in se sočasno z delom OPPN sprejme za
celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in GJI ter izdela
program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov
komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. |
(5) Meje in PNR na območju OPPN, ki so prikazani v kartografskem
delu tega OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo
podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu,
optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture.
Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah
ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN ter pod
pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo
vključenih ali izključenih parcel ali da je ugotovljen splošni
interes v zvezi s spremembo območja OPPN. Z vsakim novim OPPN je
dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja
območje. |
(6) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da
je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v
smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju
upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva
pred hrupom. |
(7) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena
izdelava OPPN, so pred sprejetjem OPPN na stavbnih zemljiščih
dopustni posegi: |
– redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih
ter rekonstrukcije, |
– gradnja pomožnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za
lastne potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj, |
– gradnja kmetijsko gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih
parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov, |
– odstranitve obstoječih objektov, |
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI in
drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z
načrtovanimi gradnjami v OPPN, |
– prizidave in spremembe namembnosti obstoječih legalno
zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnejših PIP za
posamezne PNR in posebnih PIP za posamezne EUP, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite in
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in
evidentiranja stanja, |
– začasne ureditve, kot so parkirišča, zelenice, igrišča,
vrtički, ureditve za odvodnjavanje in podobno, pri čemer se
njihovo oblikovanje uskladi s splošnimi PIP tega odloka, |
– novogradnje, če se s strokovno prostorsko preveritvijo, ki jo
izdela pooblaščeni prostorski načrtovalec, pristojen za izdelavo
OPPN, dokaže, da s tem posegom ne bodo poslabšane možnosti za
celostno urejanje na območju OPPN. |
(8) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele
vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jih uporabljajo občasno, z
rabo, ki ni funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
|
122. člen |
|
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso opredeljeni v kartografskem
delu tega odloka) |
|
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo
za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za
načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje
površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so
predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije
posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega
odloka. |
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se
lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni
predviden: |
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za
več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha, |
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne
oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj
oziroma 100 postelj, |
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 0,5 ha, |
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za
gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev) in na
površinah, ki nimajo urejenih dovozov, |
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha,
kadar gre za kompleksne preureditve ter novogradnje na mestu
obstoječih objektov oziroma con ali za sanacijo ali za spremembe
tehnologije, |
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter
objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v
primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je
kot taka opredeljena s tem odlokom, |
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni
izvajanju gospodarskih javnih služb, |
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta
PNR bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko
varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali
prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno odstopale od PIP,
določenih s tem odlokom, |
– prostorske ureditve za odlaganje oziroma vnos zemljine in
inertnih gradbenih ter drugih materialov in druge večje
spremembe reliefa, |
– graditev objektov in prostorske ureditve za zagotovitev javnih
koristi in za kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru
Črnomlja, |
– urejanje širšega obvodnega prostora Kolpe in pritokov, ki
poleg priobalnega zemljišča vodotoka obsega tudi vplivno območje
vodotoka (predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne
ureditve), |
– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje na
vinogradniških in drugih območjih ter sanacija drugih
razvrednotenih območij, |
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu
okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje, |
– prostorske ureditve zunaj naselij na območjih, pomembnih za
prepoznavnost občine. |
(3) Za OPPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih
območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag
obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve in utemeljitve. |
|
123. člen |
|
(splošni pogoji za parcelacije na območjih, ki se urejajo z
OPPN) |
|
(1) Na območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni
postopki spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so
skladni z določili veljavnega OPPN. |
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do
uveljavitve dopustne nove izmere, dopustne obodne parcelacije in
geodetski postopki za urejanje obstoječih ter načrtovanih
objektov in naprav GJI. |
(3) Na območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega
OPPN dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski
postopki zaradi določanja gradbene parcele in pridobitve
uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne parcelacije po
meji območja EUP, v kateri so dopustne gradnje, do uveljavitve
OPPN, določene s tem odlokom. |
|
IV. PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
1 Prehodne določbe |
|
124. člen |
|
(veljavnost in prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih
aktov) |
|
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi oziroma
delno v veljavi naslednji izvedbeni akti: |
Šifra EUP |
IME DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
ADL_9_OPPN |
Ureditveni načrt Adlešiči |
Uradni list RS, št. 14/98, 57/03 |
ČR_2/26_OPPN |
Lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj |
Uradni list RS, št. 81/03, 70/17 |
ČR_2/23_OPPN |
Zazidalni načrt Danfoss Črnomelj |
Uradni list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06,
55/13, 81/13, 56/17 in 39/18 |
ČR_2/24_OPPN |
Zazidalni načrt Štorov hrib v Črnomlju |
Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90, 02/91 |
ČR_2/25_OPPN |
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju, razen zemljišč parc.
št. del 924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14, del
924/23, 924/26, del 925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5,
k.o. Črnomelj, na katerih se ZN razveljavi |
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18 |
ČR_3/11_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko
območje Pod gozdom |
Uradni list RS, št. 59/13 |
ČR_3/12 OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Semiška cesta |
Uradni list RS, št. 43/18 |
ČR_6/8_OPPN |
Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj, razen
zemljišč parc. št. del 1187/2, 1253/9, del 1253/10, del
1253/11, del 1253/12, 1253/13, del 1253/14, del 1253/15,
del 1253/16, del 1253/25, k.o. Loka, na katerih se OLN
razveljavi |
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični popravek |
ČR_10/6_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Majer |
Uradni list RS, št. 5/17 |
ČR_13/7_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Kočevje |
Uradni list RS, št. 2/15 |
ČR_11/5_OPPN |
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju, razen zemljišč
parc. št. del 1290/4, del 1290/5, del 1290/6, del
1290/19, 1292/1, del 2431/2, k.o. Loka, na katerih se ZN
razveljavi |
Uradni list RS, št. 47/98 |
ČR_14/10_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološko razvojnega
industrijskega središča (TRIS) Kanižarica |
Uradni list RS, št. 52/10, 55/14 (obvez. razlaga) in
51/16 |
DRT_4_OPPN,
DRT_5_OPPN,
DRT_6_OPPN |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza, razen
zemljišč parc. št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3,
1036/2, 1038/3, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2,
1154/3 in deli zemljišč parc. št. 993, 998, 999, 1002/1,
1002/2, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5,
1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, 1029/1, 1029/2, 1031,
1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, 1043/2, 1046/2,
1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1,
1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1,
1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3,
1090/5, 1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119,
1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, 4663/2,
4670/1, k.o. Dragatuš, na katerih se OLN razveljavi |
Uradni list RS, št. 120/05 |
GSV_4_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Suhor |
Uradni list RS, št. 98/07 |
OTO_4_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono
Otovec |
Uradni list RS, št. 2/11, 79/15 |
RUV_2_OPPN |
Občinski lokacijski načrt poslovna cona Ručetna vas |
Uradni list RS, št. 140/04 |
VRA_3_OPPN |
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z
odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov Vranoviči,
razen na zemljišč parc. št. del 1528/1, del 1528/2, del
1528/4, del 1528/5, 1528/6, del 2066/4, k.o. Vranoviči,
na katerih se OLN razveljavi |
Uradni list RS, št. 29/07 |
LOK_12_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem
kamnu |
Uradni list RS, št. 55/14 |
POL_3_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje
Podlog |
Uradni list RS, št. 47/13 |
ČR_3/12_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Semiška cesta |
Uradni list RS, št. 43/18 |
OPR_33_DPN do OPR_36_DPN in OPR_42_DPN ter ČR_3/8 in
ČR_14/10_OPPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka
Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do
priključka Črnomelj jug. |
Uradni list RS, št. 70/17 |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo oziroma delno
prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni
akti: |
IME DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
Dolgoročni plan Občine Črnomelj za obdobje 1986–2000
– s spremembami in dopolnitvami |
Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90, Uradni list RS,
št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04, 73/08 –
tehnični popravek, 46/09 |
Prostorske sestavine družbenega plana Občine Črnomelj za
obdobje 1986–1990 – s spremembami in dopolnitvami |
Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91,
Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03,
79/04, 73/08 – tehnični popravek, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za območji Krajevnih
skupnosti Adlešiči in Griblje |
Uradni list RS, št. 66/95, 36/02, 121/03, 65/06, 75/08,
108/08, 30/09, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno območje
Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in
Blatnik |
Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90, Uradni list RS,
št. 57/98, 69/00,135/03, 63/04, 66/05, 65/06, 63/07,
75/08, 108/08, 51/10 – obvezna razlaga |
Prostorsko ureditveni pogoji za območja Krajevnih
skupnosti Dragatuš (del), Sinji vrh in Vinica |
Uradni list RS, št. 70/95, 121/03, 57/06, 75/08, 108/08,
46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Krajevne
skupnosti Stari trg |
Uradni list RS, št. 39/94, 35/97, 81/02 in 121/03,
75/08, 108/08 |
Prostorski ureditveni pogoji za območja KS Dragatuš
(delno), KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica
(delno), KS Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh in KS
Petrova vas |
Uradni list RS, št. 119/03, 23/06, 40/07, 75/08, 108/08,
109/08 – obvezna razlaga, 46/09 |
Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega
prostora v občini Črnomelj |
Uradni list RS, št. 39/94 |
Zazidalni načrt Kočevje pri Črnomlju |
Skupščinski Dolenjski list, št. 24/82 |
Lokacijski načrt spremljajočih objektov pokopališča v
Vojni vasi |
Skupščinski Dolenjski list, št. 15/89 |
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju na zemljiščih parc.
št. del 924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14, del
924/23, 924/26, del 925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5,
k.o. Črnomelj |
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05 |
Zazidalni načrt obrtne cone v Črnomlju na delih zemljišč
parc. št. 708/9, 708/19, 722/1, 1195/2, 1195/5, k.o.
Črnomelj |
Skupščinski Dolenjski list, št. 02/90 |
Ureditveni načrt Adlešiči na zemljiščih oziroma delih
zemljišč s parc. št 235, 5154/4, del 4759 in del 4758/1,
vse k.o. Adlešiči |
Uradni list RS, št. 14/98 |
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju na zemljiščih
parc. št. del 1290/4, del 1290/5, del 1290/6, del
1290/19, 1292/1, del 2431/2, k.o. Loka |
Uradni list RS, št. 47/98 |
Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj na
zemljiščih parc. št. del 1187/2, k. o. Črnomelj ter
1253/9, del 1253/10, del 1253/11, del 1253/12, 1253/13,
del 1253/14, del 1253/15, del 1253/16, del 1253/25, k.o.
Loka |
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični popravek |
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z
odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov Vranoviči
na zemljiščih parc. št. del 1528/1, del 1528/2, del
1528/4, del 1528/5, 1528/6, del 2066/4, k.o. Vranoviči |
Uradni list RS, št. 29/07 |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza na zemljiščih
parc. št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2,
1038/3, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3
in deli zemljišč parc. št. 993, 998, 999, 1002/1,
1002/2, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5,
1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, 1029/1, 1029/2, 1031,
1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, 1043/2, 1046/2,
1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1,
1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1,
1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3,
1090/5, 1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119,
1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, 4663/2,
4670/1, k.o. Dragatuš |
Uradni list RS, št. 120/05 |
Lokacijski načrt za centralno čistilno napravo Črnomelj |
Skupščinski Dolenjski list, št. 08/90, Uradni list RS,
št. 25/91, 21/92, 43/00 |
|
2 Posebne določbe |
|
125. člen |
|
(varstvena območja dediščine objektov) |
|
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se skladno s
predpisi o varstvu kulturne upoštevajo enote kulturne dediščine
vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za
območje Občine Črnomelj (ZVKDS OE Novo mesto, februar 2008 in v
Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov na območju
občine Črnomelj, 2018), ki se hranijo na sedežu občine Črnomelj
in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto. |
|
126. člen |
|
(nedovoljene gradnje) |
|
(1) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni
pred uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve
gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka)
dopustna redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti
za ljudi in okolje. |
(2) Določila drugega in tretjega odstavka 68. člena ne veljajo
za pridobitev gradbenih dovoljenj za nedovoljene gradnje, ki so
bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka. |
|
127. člen |
|
(dokončanje začetih postopkov) |
|
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahtevne in
nezahtevne objekte, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine,
veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
128. člen |
|
(hramba OPN) |
|
(1) OPN je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh izvodih v
analogni obliki. |
(2) OPN v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled
na sedežu Občine Črnomelj. |
|
3 Končna določba |
|
129. člen |
|
(veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj (Uradni
list Republike Slovenije, št. 49/2016)
vsebuje posebno in končno določbo:
|
|
|
|
III. POSEBNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(vpogled v SD OPN 2)
SD OPN 2 so stalno na vpogled v prostorih Občine Črnomelj.
6. člen
(veljavnost SD OPN 2)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
|
|
2. člen |
|
(preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih
podrobnejših namenskih rabah prostora – Priloga 1) |
|
Priloga 1 (preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po
posameznih vrstah PNR) se v celoti zamenja, tako da se po novem
imenuje »Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po
posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora«. Priložena je
kot Priloga 1 tega odloka. |
|
3. člen |
|
(Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov) |
|
Doda se »Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov«.
Priložen je kot nova priloga grafičnih prikazov izvedbenega dela
OPN. |
|
4. člen |
|
(spremembe grafičnih prikazov OPN) |
|
Grafični prikazi strateškega in izvedbenega dela se v celoti
zamenjajo. |
|
POSEBNI DOLOČBI |
|
5. člen |
|
(hramba SD OPN) |
|
(1) SD OPN Občine Črnomelj so izdelane v digitalni obliki in
tiskane v treh izvodih v analogni obliki. |
(2) SD OPN Občine Črnomelj v analogni in digitalni obliki se
hranijo in so na vpogled na sedežu Občine Črnomelj. |
|
6. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad SD OPN Občine Črnomelj opravlja ministrstvo,
pristojno za okolje in prostor. |
|
KONČNA DOLOČBA |
|
7. člen |
|
(veljavnost SD OPN) |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 350-0018/2013 |
Črnomelj, dne 15. oktobra 2018 |
|
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
Priloga
1: Preglednica
vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših
namenskih rabah prostora |
|
|
|