|
Na
podlagi 18. člena
Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 6/17) je Občinski svet
Občine Turnišče na 19. redni seji dne 15. 6. 2017 sprejel |
|
|
|
P O S
L O V N I K |
|
Občinskega sveta Občine Turnišče |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(vsebina poslovnika) |
|
|
|
(1) Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
(2) V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
(uporaba poslovnika) |
|
|
|
(1) Ta
poslovnik se uporablja za delo sveta in njegovih delovnih teles. |
|
(2) Če
posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo,
se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom
ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(javnost dela) |
|
|
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. Za zagotavljanje javnosti
dela skrbi župan. |
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z/s: |
|
– objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacija javnega značaja, na spletni strani občine, |
|
– zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam
na njihovo zahtevo, |
|
– objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
|
– zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, |
|
– uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
|
– obvestili za javnost, |
|
– posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja, |
|
– navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah, |
|
– objavljanjem sprejetih odločitev, poročil o delu in povzetkov iz
gradiv sveta v občinskem glasilu, |
|
– objavljanjem poročil in povzetkov iz sej sveta na lokalnih
informativnih programih ali drugih sredstvih javnega obveščanja, |
|
– navzočnostjo občanov na sejah sveta ter na druge načine. |
|
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
(4) Podrobneje sta način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določena v IV. poglavju
tega poslovnika. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(seje sveta) |
|
|
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
(2) Redne seje sklicuje župan po potrebi in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. Seje sveta se v mesecu juliju praviloma ne
sklicujejo. |
|
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta
(v nadaljevanju člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno
zaradi nujnosti odločanja sveta. |
|
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
(5) Za
sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo
rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne
seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z
zakonom. |
|
(6) Slavnostne seje se sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(predstavljanje sveta) |
|
|
|
Svet
predstavlja župan (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa
predsednik delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(uporaba žiga) |
|
|
|
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
(4) Žig
sveta hrani in za njegovo uporabo skrbi direktor občinske uprave. |
|
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(konstituiranje sveta) |
|
|
|
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
|
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(dnevni red prve seje sveta) |
|
|
|
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov; |
|
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana; |
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta; |
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov; |
|
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana; |
|
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
(slovesna prisega) |
|
|
|
(1) Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego
župana in njegov pozdravni nagovor ter slovesno prisego svetnikov. |
|
(2) Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in
odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino
lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi
opravljal dolžnosti župana, spoštoval interese in potrebe lokalne
skupnosti in deloval za blaginjo občank in občanov ter napredek in
razvoj Občine Turnišče.« |
|
(3) Slovesna prisega svetnikov se glasi: »Prisegam, da bom dolžnosti
svetnika opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike
Slovenije in Občine Turnišče ter z vsemi močmi deloval za čast, blaginjo
in razvoj Občine Turnišče in njenih občank in občanov.« |
|
O načinu
izvedbe svečane prisege se odločijo svetniki na predlog predsedujočega. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(vodenje konstitutivne seje) |
|
|
|
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši navzoči član sveta oziroma
član sveta, ki ga na predlog najstarejšega navzočega svetnika določi
svet. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(mandatna komisija) |
|
|
|
(1) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga
vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
|
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
|
(3) Če
je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
(potrditev mandatov) |
|
|
|
(1) Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
|
(3) Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(začetek in prenehanje mandata) |
|
|
|
(1) Ko
se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi
župan, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
(2) S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih. |
|
(3) Članom sveta, ki jim je prenehal mandat in drugim imenovanim, ki
niso bili člani sveta, preneha članstvo vseh občinskih organih ter
odborih in komisijah. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
|
|
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
|
|
|
(1) Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
(3) Član
sveta ima pravico: |
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
|
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej; |
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere je izvedel pri svojem delu. |
|
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do sejnine za udeležbo na
seji sveta ali seji delovnega telesa sveta, na katero je vabljen. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
(podatki in pojasnila) |
|
|
|
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(vprašanja in pobude članov sveta) |
|
|
|
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
|
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. |
|
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
|
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(zahteva za dodatna pojasnila) |
|
|
|
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
|
|
|
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
(2) Če
ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora
o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. |
|
(3) Če
se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
(4) Župan lahko pred sejo sveta skliče posvetovalni sestanek s
predsedniki delovnih teles (koordinacija), na kateri se predstavi in
obravnava gradivo, ki je na dnevnem redu seje sveta. |
|
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
(sklic seje) |
|
|
|
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
|
(2) Seje
sveta sklicuje župan. |
|
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
(vabilo in gradivo) |
|
|
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva
nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
|
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, direktorju
občinske uprave ter v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in
medijem. |
|
(3) Vabila in gradiva iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo v
elektronski obliki po elektronski pošti, izjemoma, če tako s pisno
izjavo za vsako sejo posebej naroči prejemnik, pa lahko tudi v fizični
obliki. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
(izredna seja) |
|
|
|
(1) Izredno sejo skliče župan za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo ene
četrtine članov sveta. |
|
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov
pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga
določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
(5) Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se objavi
na spletni strani občine. |
|
(6) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
(dopisna seja) |
|
|
|
(1) Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi v elektronski obliki na
podlagi vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki
naj se sprejme z glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način
izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje
(točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje
trajanje seje). |
|
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je
za potrditev sklepa glasovala večina opredeljenih članov sveta, ki so do
roka glasovali po e-pošti in če nihče ni glasoval proti. Če je kateri
izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali
pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
(vabljeni in poročevalci) |
|
|
|
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni
red seje, potrebna. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
(predlog dnevnega reda) |
|
|
|
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
(vodenje seje) |
|
|
|
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
(zagotavljanje javnosti seje) |
|
|
|
(1) Seje
sveta so javne. |
|
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o
seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. |
|
(4) Navzočnost občanov se zagotovi tako, da občinska uprava vnaprej
sprejema prijave do zasedbe prostih mest v sejni dvorani. |
|
(5) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. |
|
(6) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
|
(7) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
(izključitev javnosti) |
|
|
|
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost, oziroma katero točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
|
2. Potek seje |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
(potek seje) |
|
|
|
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov
sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. |
|
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko
začne. Če svet ni sklepčen, predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil
uspešen in je treba sklicati sejo ponovno. |
|
(4) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
|
|
|
(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o potrditvi zapisnika
prejšnje seje in nepotrjenih zapisnikov prej izvedenih sej. |
|
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
(4) Svet
na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
(dnevni red) |
|
|
|
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
|
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. O predlogih za združitev obravnav ali hitri
postopek svet lahko odloča tudi pri posamezni točki dnevnega reda, če se
s tem strinjajo vsi prisotni člani sveta. |
|
(3) Mandatne zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev
zapisnika«. |
|
(4) Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
(6) O
umiku točke dnevnega reda se ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga
umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj, svet o tem
razpravlja in glasuje. |
|
(7) Po
sprejetih posameznih odločitvah za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) |
|
|
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. O spremembi vrstnega reda obravnave svet posebej
glasuje. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
(razprava) |
|
|
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
(2) Če
ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
|
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
(4) Razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega
razpravljavca (replika), v kolikor se ta razprava nanaša na njegovo
razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali
napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva.
Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več
kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči
oceni, da so bile navedbe v repliki netočne. |
|
(5) Ko
je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša
ali želi še kdo razpravljati. |
|
(6) Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
(opomin) |
|
|
|
(1) Razpravljavec
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
(2) Če
se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
(kršitve poslovnika) |
|
|
|
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
(prekinitev seje sveta) |
|
|
|
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
|
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. |
|
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem
poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. |
|
(5) V
vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
|
(6) Če
je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni
niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
(začetek seje, odmor in konec) |
|
|
|
(1) Seje
sveta se sklicujejo praviloma ob 18. uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure oziroma trajajo najkasneje do
22. ure. |
|
(2) Predsedujoči odredi največ petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
(4) Če
kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči svet ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
(5) Ko
so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
(preložitev) |
|
|
|
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
(red na seji) |
|
|
|
(1) Za
red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
|
|
|
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
–
opomin, |
|
– odvzem
besede, |
|
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kakšen drug način krši red
na seji. |
|
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
|
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
(7) Če
je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
(8) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
|
|
4. Odločanje |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
(sklepčnost) |
|
|
|
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
|
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
(odločanje na seji sveta) |
|
|
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
navzočih članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem, razen
če zakon določa drugačno večino. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
(glasovanje) |
|
|
|
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
(4) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
(5) H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen, če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
(javno in poimensko glasovanje) |
|
|
|
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
|
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
(tajno glasovanje) |
|
|
|
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
|
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor. |
|
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Obkroži se
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
|
46. člen |
|
|
|
(izid glasovanja) |
|
|
|
(1) Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
|
– datumu
in številki seje sveta, |
|
– predmetu glasovanja, |
|
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
– številu razdeljenih glasovnic, |
|
– številu oddanih glasovnic, |
|
– številu neveljavnih glasovnic, |
|
– številu veljavnih glasovnic, |
|
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
|
– številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
|
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
(ponovitev glasovanja) |
|
|
|
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
(vsebina zapisnika seje sveta) |
|
|
|
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa naslednje
podatke o: |
|
– navzočnosti članov sveta na seji in o posameznem glasovanju, |
|
– odsotnosti članov sveta, |
|
– udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, |
|
– sprejetem dnevnem redu, |
|
– imenih
razpravljavcev, |
|
– predlogih sklepov, |
|
– izidih
glasovanja o posameznih predlogih, |
|
– sklepih, ki so bili sprejeti, |
|
– vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter |
|
– stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
|
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani v
dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je potrebno vložiti
original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na
seji. |
|
|
|
49. člen |
|
|
|
(posnetek seje sveta) |
|
|
|
(1) Potek seje se zvočno in avdio-video snema. |
|
(2) Član
sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati zvočni
posnetek seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
(3) Oseba, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, lahko zaprosi,
da se del posnetka seje dobesedno prepiše in se mu posreduje v pisni
obliki. Prošnjo, v kateri mora navesti osebno ime in naslov, ter navesti
oziroma natančneje opredeliti, katero informacijo želi pridobiti, vloži
ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu. Pooblaščeni javni
uslužbenec o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
(4) Zvočni posnetek se hrani v tekoči zbirki in se ob prenosu v stalno
zbirko dokumentarnega gradiva izloči iz dosjeja seje sveta, na kateri je
bil posnet. |
|
(5) Avdio-video posnetek se najkasneje v petih koledarskih dneh po seji
objavi na spletni strani občine in je objavljen 14 koledarskih dni. Nato
se hrani v tekoči zbirki dokumentarnega gradiva do konca mandata
občinskega sveta. |
|
(6) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se avdio-video posnetek
dela seje, ki je zaprta za javnost, ne objavi na spletni strani občine. |
|
(7) Zvočni posnetek seje se po izločitvi iz tekoče zbirke hrani trajno
skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
|
(8) Član
sveta ali prisotni občan oziroma druga zainteresirana oseba nima pravice
do zasebnega snemanja seje sveta, razen če svet odloči, da je celotno
sejo ali njen del dovoljeno zasebno snemati ter so o tem predhodno
obveščeni vsi prisotni. |
|
|
|
50. člen |
|
|
|
(vodenje in objava zapisnika seje sveta) |
|
|
|
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
|
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
|
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
|
51. člen |
|
|
|
(ravnanje z gradivom sveta) |
|
|
|
(1) Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
|
52. člen |
|
|
|
(strokovno in administrativno delo za svet) |
|
|
|
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
|
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
|
|
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov, praviloma na prvi seji. |
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane. |
|
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
|
– do
prve redne seje po konstitutivni seji sveta pregleda članstvo delovnih
teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, katerih so/ustanoviteljica je občina,
ter o tem pripravi poročilo, |
|
– svetu
po predhodni pridobitvi pisnega soglasja kandidata predlaga kandidate za
člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev
in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, |
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet oziroma izhajajo iz
drugih občinskih aktov. |
|
|
|
54. člen |
|
|
|
(komisije in odbori sveta) |
|
|
|
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
|
55. člen |
|
|
|
(stalna delovna telesa) |
|
|
|
(1) Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisija: |
|
– odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
– odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
|
– odbor
za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
|
–
statutarno-pravna komisija. |
|
|
|
56. člen |
|
|
|
(odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti) |
|
|
|
(1) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima
sedem članov. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
|
(4) Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(5) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti. |
|
|
|
57. člen |
|
|
|
(odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe) |
|
|
|
(1) Odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima sedem
članov. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in
obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in
gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
|
58. člen |
|
|
|
(odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami) |
|
|
|
(1) Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima
sedem članov. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s
prostorom in nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
|
59. člen |
|
|
|
(statutarno-pravna komisija) |
|
|
|
(1) Statutarno-pravna
komisija sveta ima tri člane. |
|
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov. |
|
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
(4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
|
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
|
60. člen |
|
|
|
(občasna delovna telesa) |
|
|
|
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
|
61. člen |
|
|
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
(2) Predsednik delovnega telesa mora biti član občinskega sveta. |
|
|
|
62. člen |
|
|
|
(skupna delovna telesa) |
|
|
|
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
|
63. člen |
|
|
|
(delo delovnega telesa) |
|
|
|
(1) Prvo
sejo odbora skliče župan, vse nadaljnje pa predsednik. |
|
(2) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v svetu. |
|
(3) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med
navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema
svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
|
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
(7) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
|
(8) Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
|
64. člen |
|
|
|
(splošni akti občine in drugi akti sveta) |
|
|
|
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
–
poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
–
proračun občine in zaključni račun, |
|
–
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
–
odloke, |
|
–
odredbe, |
|
–
pravilnike, |
|
–
navodila, |
|
–
sklepe. |
|
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
|
|
|
65. člen |
|
|
|
(predlagana pravica) |
|
|
|
(1) Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu
svetu v sprejem župan. |
|
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
|
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
|
|
66. člen |
|
|
|
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
|
|
|
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in
vključitve občanov, njihovih organizacij ter strokovne in druge javnosti
v pripravo predlogov splošnih aktov občine, je treba predloge statuta
občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja
objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega
značaja, najpozneje 7 dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna
razprava in javnost pozvati, da v roku 30 dni na način, določen z
objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. |
|
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje
subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter
subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta
tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku,
določenem v prejšnjem odstavku. |
|
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu
informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži
povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki
zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
|
(4) Po
končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi
občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo
vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga
predloži predlagatelju. |
|
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na
spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom
sprejetega splošnega akta. |
|
|
|
67. člen |
|
|
|
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
|
|
|
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
|
68. člen |
|
|
|
(vsebina predloga odloka) |
|
|
|
(1) Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
|
(3) Če
je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
|
69. člen |
|
|
|
(obravnava predloga odloka) |
|
|
|
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
|
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
|
|
70. člen |
|
|
|
(razprava o predlogu odloka) |
|
|
|
(1) Predlog
odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
|
71. člen |
|
|
|
(prva obravnava) |
|
|
|
(1) V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
|
(2) Predsednik oziroma podpredsednik odbora, na katerem so bile
predlagane vsebinske spremembe predloga odloka, le-te predstavi na
začetku obravnave odloka. |
|
(3) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
(4) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
(5) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
(6) Če
na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb
in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja,
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
|
|
72. člen |
|
|
|
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
|
|
|
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti. |
|
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del
predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
|
|
73. člen |
|
|
|
(druga obravnava) |
|
|
|
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta. |
|
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
|
(5) Župan lahko predlaga amandma na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
|
74. člen |
|
|
|
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) |
|
|
|
(1) Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
|
75. člen |
|
|
|
(sprejem splošnih aktov občine) |
|
|
|
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka v rednem postopku. |
|
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
|
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
|
|
76. člen |
|
|
|
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
|
|
|
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2) Če
posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem
mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član
sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta in če tako na predlog
župana odloči svet. |
|
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
|
77. člen |
|
|
|
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
|
|
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
|
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
|
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
|
78. člen |
|
|
|
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) |
|
|
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
|
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
–
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
|
–
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
|
–
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
–
prečiščena besedila aktov. |
|
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predlog. |
|
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
|
Objava splošnega akta občine |
|
|
|
79. člen |
|
|
|
(objava splošnega akta občine) |
|
|
|
(1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem listu najprej šestnajsti
dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za
razpis referenduma o njem. |
|
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu
občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerim se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, če ni v njih
drugače določeno. |
|
(4) Če
je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi
dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil,
je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan
je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma
preklicati objavo splošnega akta. |
|
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
|
80. člen |
|
|
|
(predlog proračuna občine) |
|
|
|
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu
najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
|
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
|
(3) V
okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave občinskemu svetu: |
|
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
– načrtovane politike občine, |
|
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih,
oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjem proračunskem obdobju, |
|
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjem proračunskem obdobju in kadrovski
načrt, |
|
– načrt
razvojnih programov, |
|
– načrt
nabav. |
|
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži
občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
|
81. člen |
|
|
|
(javna razprava) |
|
|
|
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj petnajst dni. |
|
(2) V
času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
|
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov
k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na
krajevno običajen način. |
|
|
|
82. člen |
|
|
|
(obravnava predloga proračuna) |
|
|
|
(1) V
času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta,
sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
|
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
(4) Za
obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo
poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje
javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
|
|
83. člen |
|
|
|
(dopolnjen predlog proračuna) |
|
|
|
(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
|
|
84. člen |
|
|
|
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
|
|
|
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni upošteval ter navede razloge za zavrnitev
predlogov. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
(2) Pred
začetkom obravnave dopolnjenega predloga proračuna in odloka o proračunu
občine župan poroča svetu o prejetih amandmajih k proračunu ter pojasni,
katere amandmaje je sprejel in katerih ni možno upoštevati. Župan lahko
na seji vloži svoje amandmaje. Po tem, ko župan poda mnenje o
amandmajih, lahko predlagatelji svoje amandmaje umaknejo. |
|
Če
predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava o amandmaju. Župan
umakne iz razprave in odločanja vsak amandma, ki ne zagotavlja
proračunskega ravnovesja. |
|
(3) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej. Najprej se glasuje
o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji. |
|
|
|
85. člen |
|
|
|
(uskladitev predloga proračuna občine) |
|
|
|
(1) Po
končanem glasovanju o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine ter, ali je z
upoštevanjem amandmajev ohranjeno ravnovesje med prejemki in izdatki
proračuna. |
|
(2) Svet
glasuje in odloča o sprejemu predloga odloka o proračunu z vsemi
elementi, ko je v celoti usklajen. |
|
(3) Če
župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva za izvrševanje
nalog, ki jih mora občina zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom in v
sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali
sodnih in drugih odločbah ali, da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive
posledice za izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev. Ko je predlog uskladitve
pripravljen, ga župan obrazloži. Če predloga uskladitve ni mogoče
pripraviti na isti seji, župan določi rok za nadaljevanje seje. Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve. |
|
Če je
predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti. |
|
Če
predlog uskladitve ni sprejet, tudi proračun ni sprejet. |
|
(4) Če
proračun ni sprejet, svet določi rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
|
(5) Nov
predlog proračuna svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
(6) Sprejeti proračun se objavi v uradnem listu, na spletnih straneh
občine pa se objavi proračun z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon. |
|
|
|
86. člen |
|
|
|
(začasno financiranje) |
|
|
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
|
87. člen |
|
|
|
(rebalans proračuna občine) |
|
|
|
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
|
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
|
88. člen |
|
|
|
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
|
|
|
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
|
(2) Če
je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
|
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
|
89. člen |
|
|
|
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
|
|
|
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za
obvezno razlago določbe splošnega akta. |
|
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi
v uradnem glasilu občine. |
|
|
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
|
|
90. člen |
|
|
|
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
|
|
|
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. |
|
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave. |
|
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
|
91. člen |
|
|
|
(volitve in imenovanja) |
|
|
|
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
(3) Če
se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno, se za navzoče
štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno
glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti
navzočih članov sveta, da je sklepčen. |
|
|
|
92. člen |
|
|
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
|
|
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
(2) Morebitno tajno glasovanje se izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
(3) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
(4) Če
se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
(5) Če
se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
|
93. člen |
|
|
|
(ponovno glasovanje) |
|
|
|
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
|
94. člen |
|
|
|
(imenovanje članov delovnih teles) |
|
|
|
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov
za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
(3) Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
|
|
95. člen |
|
|
|
(imenovanje člana za začasno opravljanje funkcije župana) |
|
|
|
(1) V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa novoizvoljenega župana podžupan. Če ima občina dva podžupana
in župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri izmed
dveh podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je
razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo
opravljal do izvolitve novega župana. |
|
(2) O
tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
|
(3) Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
|
96. člen |
|
|
|
(postopek za razrešitev) |
|
|
|
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga
določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene
četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
|
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev. |
|
(4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(7) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
(8) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
|
97. člen |
|
|
|
(odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine) |
|
|
|
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom
župana ali člana sveta ureja zakon. |
|
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
|
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v
pisni obliki županu, ki mora o odstopu v roku osmih dni od prejema
odstopne izjave obvestiti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
|
98. člen |
|
|
|
(razmerja med županom in občinskim svetom) |
|
|
|
(1) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
(2) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri
pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
|
99. člen |
|
|
|
(izvrševanje sklepov sveta) |
|
|
|
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
|
|
VIII. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
|
100. člen |
|
|
|
(delo sveta v izrednem stanju) |
|
|
|
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
|
IX. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
|
101. člen |
|
|
|
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
|
|
|
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
|
|
102. člen |
|
|
|
(razlaga poslovnika) |
|
|
|
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
|
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno- pravna
komisija. |
|
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
|
X. KONČNA DOLOČBA |
|
|
|
103. člen |
|
|
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
|
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občine Turnišče
(Uradni list RS, št. 10/04). |
|
|
|
104. člen |
|
|
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
|
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 033-00016/2017 |
|
Turnišče, dne 15. junija 2017 |
|
|
|
Županja |
|
Občine
Turnišče |
|
mag.
Vesna Jerala Zver l.r. |
|
|
|
Spremembe Poslovnika
Občinskega sveta Občine Turnišče (Uradni list Republike Slovenije, št.
22/2019) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
II.
Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Turnišče začnejo
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|