Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB-1, ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 –
ZPNačrt, 70/08 in 108/09, ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US:
U-I-88/10-11, 42/13), Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 111/05 – odl. US,
120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10
popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12), Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 – ZUKN, 57/11), Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13),
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list
RS, št. 88/11, 8/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,
109/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cankova (Uradni
list RS, št. 59/12) in Statuta Občine Cankova
(Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Občine Cankova na 17. redni
seji dne 22. 2. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Cankova |
|
I SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina odloka) |
(1)
S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine
Cankova (v nadaljnjem besedilu: občina), ki obsega: |
I.
splošne določbe; |
II.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe; |
III.
pogoje izvajanja javne službe; |
IV.
izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija; |
V.
izvajanja javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije; |
VI.
pravice in obveznosti uporabnikov; |
VII.
vire financiranja in način obračunavanja storitev; |
VIII
vrsta in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe; |
IX.
nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe; |
X.
prehodne in končne določbe. |
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav
za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni
kanalizaciji. |
2. člen |
(izrazi) |
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v
zakonu s področja varstva okolja in uredbi o odvajanju in čiščenju
odpadne vode ter drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi
zakona o varstvu okolja. |
II ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(izvajalec javne službe/upravljavec javne kanalizacije) |
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, na območju občine je Režijski obrat Občine Cankova. |
Občina Cankova je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode. Občina s pogodbo prenese v
upravljanje oziroma najem. |
Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti občine so: |
– čistilna naprava, |
– kanalizacijsko omrežje, |
– črpališča in |
– 5
rastlinske čistilne naprave ter drugi objekti in naprave potrebni za
obratovanje javne kanalizacije. |
4. člen |
(program izvajanja javne službe) |
Izvajalec mora opravljati javno službo na območju občine v skladu s
programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljnjem besedilu: program), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
pripravi za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje v potrditev
občinskemu svetu. |
Program odvajanja in čiščenja mora izvajalec javne službe objaviti na
svoji spletni strani ter uporabnikom javne službe. |
5. člen |
(uporabnik javne službe) |
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
solastnik objekta, dela objekta ali gradbeno inženirskega objekta ali
utrjenega zemljišča in upravljavec javnih površin priključenih na javno
kanalizacijo, iz katerih se odpadne vode po kanalizaciji odvajajo na
čistilno napravo, odvažajo odpadne vode ali koristijo storitve javne
službe. |
Obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja: |
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o
tem dosežen pismen dogovor, |
– eden od lastnikov dela objekta, če gre za večstanovanjski objekt brez
upravnika in je med lastniki o tem dosežen pismen dogovor, |
– upravnik objekta v imenu in za račun uporabnika, če gre za
večstanovanjski objekt z upravnikom. |
Med
lastniki objekta ali delov objekta se porazdelitev stroškov zagotavlja: |
– v
skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjski
objekt z upravnikom in |
– v
skladu s pisnim dogovorom s predstavnikom lastnikov večstanovanjskega
objekta ali dela objekta, če je med lastniki o tem dosežen pismen
dogovor. |
6. člen |
(izvajanje javne službe) |
(1)
Naloge javne službe, ki so obvezna storitev: |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije, |
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih
greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, |
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, manjšo od 50PE, |
– obdelava blata, |
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, |
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za
male čistilne naprave, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin ali streh, |
– obveščanje uporabnikov javne službe, |
– izdelava programa izvajanja javne službe, |
– poročanje o izvajanju javne službe, |
– vodenje evidenc in drugih obveznosti v skladu z zakonodajo in |
– priključevanje novih uporabnikov javne službe. |
(2)
Naloge javne službe, ki so posebne storitve: |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, |
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. |
7. člen |
(območja zagotavljanja javne kanalizacije) |
Območja zagotavljanja javne kanalizacije so opredeljena v Operativnem
programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki
je izvedbeni akt s katerim so določena območja poselitve, za katere je v
predpisanih rokih obvezno zagotavljanje odvajanje komunalne odpadne vode
v javno kanalizacijo in njeno čiščenje na čistilni napravi. |
8. člen |
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode) |
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga
pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z Uredbo o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje v
potrditev občinskemu svetu in potrjenega ministrstvu pristojnemu za
okolje. |
9. člen |
(uporaba predpisov) |
Vsebine in vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena
tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo
državni predpisi s področja varovanja okolja in Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode. |
10. člen |
(obveščanje uporabnikov javne službe) |
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so
priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati: |
– na
kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna in padavinska
odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in |
– o
pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo. |
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki
ali upravljalci nepretočnih greznic, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od
50PE v 15 dneh pred izvedbo storitev pisno obveščati: |
– na
kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz
nepretočnih greznic, |
– na
kateri komunalni čistilni naprave se obdeluje blato, |
– o
rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali
blata pri uporabnikih storitev in |
– o
rokih in času izvedbe pregledov. |
(3) Uporabniki javne službe lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe
obvezne storitve javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo
storitve. Izvajalec mora potem najpozneje v 30 dneh od prejema te
zahteve izvesti obvezno storitev javne službe. |
III POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
11. člen |
(javna pooblastila) |
(1) Izvajalec v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje,
soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi,
ki urejajo ureditev objektov in urejanje prostora. Za izvajanje teh
nalog mora imeti zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz
upravnega postopka. |
(2) Izvajalec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne
pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja
in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na
območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti
izvajalca ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske
javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. |
(3) Izvajalec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za
priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno
infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4) Izvajalec kot pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih
pridobitve uporabnih dovoljenj. |
(5) Izvajalec v skladu z zakonodajo izvaja vzpostavitev, vodenje in
vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja. V katastru
javnega kanalizacijskega omrežja se vodijo podatki o vseh objektih,
omrežju in napravah javnega kanalizacijskega omrežja. Kataster javnega
kanalizacijskega omrežja se vodi v skladu z zakonodajo na področju
gospodarske javne infrastrukture. |
(6) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe,
ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso
prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. |
(7) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe,
ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so naslednje: |
– načrtovanje, razvoj in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
– investicijsko načrtovanje in |
– gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje
dejavnosti javne službe. |
(8) Sredstva za izvajanje javnih pooblastil iz tega odloka so
zagotovljena v občinskem proračunu. |
12. člen |
(Prevzem objektov in naprav) |
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena
kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija,
je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan
po končani gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini. |
(2) Pogoji za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije so določeni
s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme občina in s Tehničnim pravilnikom
upravljavca. |
(3) Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih
objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje
izvajalcu javne službe. |
(4) Medsebojna razmerja med upravljavcem in lastnikom javne kanalizacije
glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga s komunalno
infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o
najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture. |
13. člen |
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi
objekti se predajo v last v upravljanje občini na podlagi pregleda,
pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega
omrežja. Prevzem se opravi s pogodbo. |
14. člen |
(sistem odvajanja) |
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem
sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja
se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko: |
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, |
– je
padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok
ali ponikati. |
IV IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH KJER JE JAVNA KANALIZACIJA |
15. člen |
(obveznosti, vezane na priključitev objektov) |
(1) Na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali
rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev
obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena
le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, komunalna odpadna voda
se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. |
(2) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno
kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje,
gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik
objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada in je v njegovi lasti
in upravljanju. |
(3) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako
stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju
aglomeracije, ki je opremljena z javno kanalizacijo. |
(4) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. |
(5) Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca
opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
(6) Izvajalec mora v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za
javno kanalizacijo oziroma po njeni izgradnji, obvestiti lastnika
objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo
obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. |
(7) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po
končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je
kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega
pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. |
(8) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka
tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z
določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo
pomanjkljivosti. |
(9) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za
priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne
kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in
lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem
pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške.
Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne
naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih
meritvah v skladu z veljavnimi predpisi. |
(10) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto,
morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno
mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. |
(11) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila
dostopno izvajalcu javne službe. |
16. člen |
(načini priključitve) |
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti
enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in
velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi
izgradnja dveh ali več priključkov. |
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko
svojega priključka. |
(3) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni
možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca
več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer
pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je
priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka. |
(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se
mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na fekalni kanal in
padavinskih vod na meteorni kanal. |
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali čistilni napravi,
mora zagotoviti priklop na malo čistilno napravo za čiščenje komunalne
odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. |
17. člen |
(pogoji priključitve) |
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– da
to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije, |
– da
je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika
infrastrukture, |
– da
so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca. |
(2) Lastnik objekta je dolžan upravljavca obvestiti o fizični izvedbi
priključka najmanj osem dni pred izvedbo del in podpisati obrazec za
izvedbo, kolikor ga še ni v postopku izdaje soglasij. Izdajanje
strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka
izvede izvajalec na stroške uporabnika. |
(3) Pisni vlogi za prijavo izgradnje kanalizacijskega priključka mora
uporabnik priložiti: |
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno
kanalizacijo ali dokazilo, da je bil izgrajen pred letom 1967, |
– potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na
javno kanalizacijo, |
– grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost
objekta ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, |
– dokazila o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi
potekal kanalizacijski priključek. |
(4) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika
vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco
priključenih uporabnikov na čistilno napravo. |
18. člen |
(izvajanje priključkov) |
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne
službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih
del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod
nadzorom izvajalca javne službe. |
(2) Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na
podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. |
(3) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem
soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji. Uporabnik je dolžan
zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega
pravilnika. |
19. člen |
(material kanalizacije uporabnika) |
Kanalizacija uporabnika mora biti grajena iz materialov, ki zagotavljajo
popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem
področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku. |
20. člen |
(spremembe na priključkih) |
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedbo dodatnega dela
priključka ali ukinitev priključka se obravnava na enak način, kot da
gre za nov kanalizacijski priključek. Odjava priključka na javno
kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta.
Uporabnik mora posredovati odjavo priključka izvajalcu v pisni obliki. |
(2) Prekinitev priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Izvajalec uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo izvajalca in na lastne
stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru
spremenjenih pogojev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Izvajalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev
priključevanja na javno kanalizacijo. |
21. člen |
(padavinske in tuje vode) |
V
mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in
drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, kjer obstaja možnost ponikanja
v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V primeru, če se padavinska
voda odvaja v javno kanalizacijo, mora uporabnik predhodno pridobiti
soglasje izvajalca. Izvajalec javne službe to dejavnost izvaja na
podlagi pogodb, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki
stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode. |
22. člen |
(industrijske odpadne vode) |
(1) V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne
vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo
veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov
onesnaževanja v javno kanalizacijo in v vode in nimajo škodljivega
vpliva na kanalizacijo in objekte, ter škodljivega vpliva na čiščenje v
komunalni čistilni napravi. |
(2) Posebne storitve odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod
lahko izvajalec gospodarske javne službe zagotavlja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije in v soglasju z lastnikom javne
kanalizacije. |
(3) Pri tem se ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in
odhodki, ki izvirajo iz opravljanja te storitve. Prihodki posebnih
storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne
storitve javne službe. |
23. člen |
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno
kanalizacijo) |
Obvezen storitev javne službe za objekte, ki so priključeni na javno
kanalizacijo so: |
– odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
– čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
– odvajanje padavinske odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo
iz javnih površin, iz streh, če za to ni mogoče zagotoviti ravnanja v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v javno kanalizacijo, |
– čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni
čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske
odpadne vode, |
– obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena
za prevzem in obdelavo blata. |
V IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
24. člen |
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod) |
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode,
velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja male komunalne
čistilne naprave (MKČN) oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno
Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z
javno kanalizacijo, ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so
lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice
odstraniti iz uporabe v rokih določenih v predpisu, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in jih nadomestiti z MKČN ali
nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim
standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne
vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno
membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne
stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za
komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno
MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne
kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti
odgovornega upravljavca naprav. |
(3) Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec
izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave zmogljivosti do 50 PE
izdela oceno obratovanja, v skladu z zakonsko predpisanim navodilom in
na zakonsko predpisanem obrazcu na podlagi pravilnika o prvih meritvah. |
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti: |
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi
s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi
in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav, |
–
izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se
odvaja vanjo, |
– skladnost MKČN s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s
priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki
jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh, |
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
25. člen |
(prevzem in ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic) |
(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo
blata iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic na celotnem območju občine na način in v rokih kot
je opredeljeno v 23. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa
vsako leto do 25. decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in
zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto. |
(2) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem na komunalno
čistilno napravo, ki je opremljena za obdelavo blata, zato je
prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala
zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo. |
(3) Le v primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in
je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko
oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za
gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne
službe zagotavlja samo storitve prve meritve in obratovalni monitoring
ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z Uredbo in evidenco o
izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge
evidence v skladu z veljavno zakonodajo. Lastnik greznice ali MKČN z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe za vsako
triletno obdobje predložiti pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo
v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih
čistilnih naprav v kmetijstvu. |
26. člen |
(obstoječe greznice) |
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec ob popisu
stanja na terenu pri prvem prevzemu blata. |
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika
določi izvajalec v Programu na podlagi porabljene količine pitne vode in
prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno zakonodajo (najmanj
enkrat na tri leta). |
27. člen |
(način obveščanja in praznjenja greznic) |
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne
storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode
najprej obvestiti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po
dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno
zakonodajo obvesti pisno s povratnico najmanj 15 dni pred začetkom
opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas
svojega prihoda. |
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O
takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni
pred predvideno izvedbo storitve. |
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga
v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve
ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale
stroške, razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v
tem primeru ni upravičen zaračunati. |
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka
tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša
bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa
opravljanja storitev. |
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s
cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem
obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način
izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih
let pripravi izvajalec. |
28. člen |
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na
javno kanalizacijo) |
V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali
delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za
funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo
obdelavo najmanj enkrat na tri leta, |
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja
za MKČN v skladu z Uredbo, |
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak
ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo. |
VI PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
29. člen |
(obveznosti uporabnika javne službe) |
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
– na
javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem upravljavca
skladno z odobreno tehnično dokumentacijo, |
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN ali
nepretočno greznico, |
– pridobiti soglasja, mnenja in strokovne ocene, kot to določa ta odlok, |
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave, vgrajene vanjo, zlasti pa obstoječo ali nepretočno greznico in
MKČN, |
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode, |
– ne
sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca, |
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda
ter industrijskih odpadnih vod, |
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta
poteka po njegovem zemljišču, |
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne
greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine, |
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode, obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled
in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN, |
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi
utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije, |
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, pisno obveščati upravljavca o
spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali
inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in
padavinske vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora
poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa vodomera, ki je
relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja
med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se
storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu
in jih je novi uporabnik dolžan poravnavati, |
– plačevati stroške storitev javne službe, |
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe, |
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode. |
(2) Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki
ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan
poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta
nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova
odpadna voda. |
(3) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije
in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
30. člen |
(prepovedi) |
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno
odpadno vodo, ki bi lahko: |
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije, |
– povzročila korozija ali kako drugače poškodovala kanal, naprave,
opremo in ogrožala zdravje ljudi, |
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema
zaradi odlaganja usedlin ali lepljivih snovi, |
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako
škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, |
– povzročala ustvarjanje škodljivih plinov v javni kanalizaciji, |
– povzročala pregrevanje odpadne vode preko predpisanih temperatur, |
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, |
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi. |
V
primeru, da nastane na objektih ali napravah javne kanalizacije škoda
zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne
službe poravnati stroške za odpravo škode. |
31. člen |
(posegi v območju kanalizacije) |
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se
ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa)
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. |
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT,
toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na
svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti
izvajalca in izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave
nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti
popravila. |
VII VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
32. člen |
(viri financiranja) |
Viri
financiranja javne službe so: |
– cene storitev javne službe (odvajanje in čiščenje), |
– omrežnina, |
– okoljska dajatev, |
– občinski proračun, |
– različne dotacije in subvencije in |
– drugi viri. |
33. člen |
(Elementi cene javne gospodarske službe) |
Cene
storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
Cena
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vsebuje: |
1. odvajanje komunalne odpadne vode, ki vključuje: |
– omrežnino v EUR/mesec, |
– storitev odvajanja v EUR/m3; |
2. čiščenje komunalne odpadne vode, ki vključuje: |
– omrežnino v EUR/mesec, |
– ceno storitev čiščenja v EUR/m3; |
3. okoljsko dajatev. |
Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in
MKČN vključujejo: |
– omrežnino, |
– ceno storitve in |
– okoljsko dajatev. |
Na
računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe
v skladu s prejšnjim odstavkom. |
Cena
opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom
obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka porabe vode na
obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na
povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta. |
Cene
storitev gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode za območje občine predlaga izvajalec javne
službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. |
Na
potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat, kjer upošteva določila
6. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Elaborat posreduje
ustreznemu občinskemu organu do konca marca. |
34. člen |
(stroški izvajanja storitev) |
Stroški izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo: |
– neposredne stroške materiala in storitev, |
– neposredne stroške dela, |
– druge neposredne stroške, |
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške
materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev
in dela, |
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, |
– neposredne stroške prodaje, |
– druge poslovne odhodke in |
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
35. člen |
(omrežnina) |
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju
občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, in zajemajo: |
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so
javna infrastruktura (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi
časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti
infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z
amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen
komunalnih storitev), |
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, |
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno
škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne
službe, |
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo
obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje
ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode; pri tem se upošteva višina stroškov na
podlagi podpisanih pogodb. |
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve
prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih
greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic
in MKČN. |
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v
evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih
priključkov, določenih s premerom vodomera skladno z naslednjo
preglednico: |
PREMER VODOMERA |
FAKTOR OMREŽNINE |
DN
< / = 20 |
1 |
20
< DN < 40 |
3 |
40
< / = DN < 50 |
10 |
50
< / = DN < 65 |
15 |
65
< / = DN < 80 |
30 |
80
< / = DN < 100 |
50 |
100 < / = DN < 150 |
100 |
150 < / = DN |
200 |
36. člen |
(subvencije) |
Če
se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za
nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko
občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. |
Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen
storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih
dejavnosti. |
37. člen |
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja
in okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti) |
Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter
se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov
odvajanja in čiščenja odpadne voda. Poraba pitne vode namenjene za
izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka
o oskrbi s pitno vodo. |
Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne
odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je
to določeno s predpisi. |
38. člen |
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri
opravljanju kmetijske dejavnosti) |
(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci
zaprositi upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge
najkasneje do 20. februarja tekočega leta. |
Za
popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge: |
– fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet
uveljavljanja oprostila, |
– potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje
porabe pitne vode, |
– številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja,
navedeno na računu upravljavca omrežja. |
(2) Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v
roku iz drugega odstavka tega člena, mu upravljavec z mesecem marcem
tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja
kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog. |
39. člen |
(enota količine) |
(1) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene
storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz
nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih
greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega
monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene
storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se
odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno
čistilno napravo. |
(3) Predračunska cena opravljanja storitev iz prvega in drugega odstavka
se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz
nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike
najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za
preteklo obračunsko obdobje. |
(4) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se
obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev
ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na
osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo
sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Če
količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva
normirana poraba, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s
faktorjem omrežnine 1. |
(5) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne
vode s streh in utrjenih površin, ki niso večje kot 100 m2,
je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki
pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se
padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na
komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje
povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino ali
streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna
količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene
površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
Storitev se ne obračuna, če se padavinska odpadna voda ne odvaja v javno
kanalizacijo. V primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja
količin pri uporabniku, izvajalec obračunano količino padavinske odpadne
vode lahko zmanjša za največ 50 %. |
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri
uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode,
upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim
pravilnikom. |
40. člen |
(način obračuna stroškov storitev) |
(1) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev odvajanja
komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin v javno
kanalizacijo s postavkami: |
– omrežnina, |
– odvajanje komunalne in |
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve
za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne
vode. |
(2) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitve čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin na čistilni
napravi s postavkami: |
– omrežnina in |
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
(3) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitve prevzema
vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in
ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega
monitoringa za MKČN s postavkami: |
– omrežnina, |
– storitve vezane na greznice in MKČN, |
– okoljska dajatev. |
(4) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev odvajanja
padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin do 100 m2 v
javno kanalizacijo s postavkami: |
– omrežnina in |
– odvajanje padavinske odpadne vode. |
(5) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev čiščenja
padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin do 100 m2 na
čistilni napravi s postavkami: |
– omrežnina in |
– čiščenje padavinske odpadne vode. |
(6) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev iz 20. člena
s postavkami: |
– storitve vezane na greznice in MKČN delno, |
– okoljska dajatev. |
(7) Izvajalec zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku opravljeno
storitev izdaje mnenj in strokovnih ocen, ki se nanašajo na področje
odvajanja padavinskih odpadnih vod iz utrjenih površin in industrijskih
odpadnih vod. |
41. člen |
(obveznost plačila storitev) |
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma
čistilno napravo. |
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom
zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno
vodo. |
42. člen |
(plačilo računov in ugovor) |
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
Če
uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
Če
se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh
od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je
dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od
prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. |
VIII VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
(objekti in naprave javne kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so: |
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, |
– revizijski jaški, |
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– čistilna naprava, |
– razbremenilniki visokih vod, |
– zadrževalni in pretočni bazeni, |
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije, |
– nepretočne greznice in MKČN. |
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec. |
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in
kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so
objekti in naprave javne kanalizacije. |
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem
(intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku
14-ih dni po izvedenih delih. |
44. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
(1) Naprave in objekti uporabnika so: |
– kanalizacijski priključek, |
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci
olj, |
– interna kanalizacija, |
– interno črpališče, |
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE in enako ali večjo od 50 PE za nestanovanjske objekte v
skladu z uredbo, in niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi
ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali
padavinska odpadna voda. |
(2) Interna kanalizacija s priključkom in pripadajoči objekti morajo
biti izvedeni v skladu s tehničnimi pogoji iz soglasja in Tehničnega
pravilnika tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz
javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od
javne kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost preplavitve, se mora
izvesti s črpanjem. Podrobnosti so določene v Tehničnem pravilniku. |
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki
izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje
emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje
priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen
na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in
uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v
projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. |
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti
lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega
jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali
izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti
revizijski jašek. |
(5) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz prvega odstavka tega
člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno
kanalizacijo, bremeni uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti
gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in
padavinske odpadne vode v javni kanalizaciji. |
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
45. člen |
(inšpekcijski organ) |
Za
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje
sankcij je pristojen medobčinski inšpekcijski organ. |
46. člen |
(globe za pravne in fizične osebe) |
Pravna oseba in samostojni podjetnik uporabnik javne kanalizacije se
kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo
2.000,00 EUR,če: |
– se
ne priključi na javno kanalizacijo, |
– uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne, |
– pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu
javne službe, |
– priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno, |
– ne
odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, |
– prekine odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu
uporabniku, |
– v
javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju z določili
35. člena tega odloka, |
– ne
pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s
katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma
drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje
odpadnih komunalnih in padavinskih voda. |
Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo
250,00 EUR. |
47. člen |
(1) Z globo 1.500 EUR se kaznuje upravljavec omrežja, ki: |
– ne
izvaja ali izvaja neustrezno javna pooblastila iz 8. člena, |
– dovoli priključek v nasprotju z določili 12. in 13. člena, |
– ne
prijavi ugotovljenih kršitev iz 25. člena inšpekcijski službi. |
(2) Z globo 400 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje
odgovorna oseba upravljavca. |
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
48. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 40/01). |
50. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 354-05/2018 |
Cankova, dne
22. februarja 2018 |
|
Župan |
Občine Cankova |
Drago Vogrinčič l.r. |