Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFOin 76/16 – odl. US), 29. člena
Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr.,
101/13 in 55/15 – ZFisP, 13/18 – ZJF-H in 71/17, 83/18 -ZIPRS1819) in
16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/16, 35/2016 in 26/2017) je
Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 3. seji, dne, 14. marca 2019
sprejel |
|
ODLOK |
O
PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2019 |
|
1.
Splošna določba |
|
1. člen |
(vsebina
odloka) |
S tem
odlokom se za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja
proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). |
|
2.
Sestava in višina proračuna |
|
2. člen |
(Sestava
proračuna in višina splošnega dela proračuna) |
Proračun
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
Splošni
del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
S
proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po
namenih porabe. |
Splošni
del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: |
|
|
A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
Proračun leta 2019 |
Skupina/Podskupina kontov/Konto |
|
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) |
25.831.751,30 |
TEKOČI PRIHODKI (70+71) |
20.513.742,24 |
70 DAVČNI PRIHODKI |
17.048.133,00 |
71 NEDAVČNI PRIHODKI |
3.465.609,24 |
72 KAPITALSKI PRIHODKI |
1.312.931,25 |
73 PREJETE DONACIJE |
55.322,50 |
74 TRANSFERNI PRIHODKI |
3.949.755,31 |
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE |
0,00 |
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) |
27.494.308,38 |
40 TEKOČI ODHODKI |
7.100.581,24 |
41 TEKOČI TRANSFERI |
7.762.605,92 |
42 INVESTICIJSKI ODHODKI |
11.870.021,22 |
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI |
761.100,00 |
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)
(PRORAČUNSKI
PRIMANJKLJAJ) |
-1.662.557,08 |
B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
|
Skupina/Podskupina kontov/Konto |
|
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750+751+752) |
207.628,34 |
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL |
207.628,34 |
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
(440+441+442+443) |
40.000,00 |
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV |
40.000,00 |
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV
(IV.-V.) |
167.628,34 |
C.RAČUN FINANCIRANJA |
|
Skupina/Podskupina kontov/Konto |
|
VII. ZADOLŽEVANJE
(500) |
2.706.711,00 |
50 ZADOLŽEVANJE |
2.706.711,00 |
VIII. ODPLAČILA DOLGA
(550) |
1.292.138,00 |
55 ODPLAČILA DOLGA |
1.292.138,00 |
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) |
-80.355,74 |
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) |
1.414.573,00 |
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) |
1.662.557,08 |
OCENA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2018 |
508.237,00 |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti institucionalnih uporabnikov,
ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske
porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko
klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na
proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s
predpisanim kontnim načrtom. |
Posebni
del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih
programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani
Občine Škofja Loka. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo projekti. |
|
3.
Postopki izvrševanja proračuna |
|
3. člen |
(izvrševanje proračuna) |
V
proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta. |
Proračun
se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in
podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. |
Proračun
se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. |
|
4. člen |
(namenski prihodki in odhodki proračuna) |
Namenski
prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega
odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: |
1.
prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v zakonu, |
2.
prihodki od komunalnih prispevkov, |
3.
prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za
financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem
načrtu krajevnih skupnosti, |
4.
prihodki od turistične takse, |
5.
prihodki od od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in koncesijske
dajatve za poseke in prodajo lesa, |
6.
koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se
porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire, |
7. del
presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z
Zaključnim računom občine za leto 2018, ki bo ostal po odplačilu glavnic
dolgov. |
Če se v
tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren
namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni
višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata obseg
izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna. |
Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko
prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan
sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi
sredstev. |
O obsegu
pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru
zaključnega rauna proračuna. |
|
5. člen |
(prerazporejanje pravic porabe) |
Osnova
za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe
proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. |
Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva
znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med
izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno
zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že
odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika. |
O
prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, na
predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno
povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25
% obsega področja proračunske porabe. |
V obseg
prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi
pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in
prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije. |
Župan s
polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim
računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih. |
|
6. člen |
(odpiranje novih proračunskih postavk) |
Med
izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če
pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je
odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov,
financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali
zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v
primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s
prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. |
Župan s
polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim
računom poroča občinskemu svetu novo odprtih proračunskih postavkah. |
|
7. člen |
(spreminjanje načrta razvojnih programov) |
Župan
lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v
načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove
projekte v skupni vrednosti do 1.000.000 €. Spremembo posameznega
projekta in vključitev novega projekta, ki presega 200.000 € mora
predhodno potrditi občinski svet. |
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek
financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt
razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. |
Župan
lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih
programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oz. z
evropskimi sredstvi ne glede na določilo prvega odstavka tega člena.
Sprememba po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve
načrta razvojnih programov zaradi črpanja državnih oz. evropskih
sredstev, ne glede na znesek. |
Veljavni
načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim
proračunom. |
|
8. člen |
(začasno
zadržanje izvrševanja proračuna) |
Na
predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo župan skladno z
zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim
letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih
gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. |
Sredstva
proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni
oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja
uporabnikov. |
Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za
katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih
sofinancira država. |
|
9. člen |
(splošna
proračunska rezervacija) |
Med
odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot
nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za
katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere
niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva
proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. |
O
uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog oddelka za
proračun, finance in gospodarstvo odloča župan, o čemer polletno poroča
občinskemu svetu. |
Splošna
proračunska rezervacija se v letu 2019 oblikuje v višini 75.000 €. |
|
10. člen |
(proračunska rezerva) |
Sredstva
proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo
posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke
nesreče. |
O
uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno
višine 20.000 € odloča župan na predlog oddelka za proračun, finance in
gospodarstvo. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi
poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske
rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet. |
Sredstva
proračunske rezerve se sorazmerno izločajo vsak mesec. Proračunska
rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 100.000 €. |
|
11. člen |
(prevzemanje obveznosti v breme proračuna) |
Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna)
proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do
višine določene v posebnem delu proračuna. |
Sredstva
za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga in
storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom
enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva
zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. |
Če se
med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega
uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev. |
Sredstva
za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih služb se
zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje, ter
programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom. |
Drugi
prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na
podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva.
Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za
posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se
opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z
javnim razpisom. |
|
12. člen |
(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) |
V breme
proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v
naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta.
|
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za
investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost
projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že
načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem
lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.
|
Neposredni uporabnik lahko v letu 2019 prevzame obveznosti za namene, za
katere so načrtovane pravice porabe v letu 2019 in ki zapadejo v plačilo
v letu 2020, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov
znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za
leto 2019. V letu 2019 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti,
ki zapadejo v plačilo v letu 2021, do višine 40 % obsega pravic porabe,
za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2019 po podskupinah
kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik
v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez
odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži,
dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu
proračuna. |
Ne glede
na tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema
obveznosti za: |
1.
pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih
uporabnikov; |
2.
pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje
upravnih nalog v občini (tiskovine in drugi javni dokumenti); |
3.
pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev
finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih
postavk slovenske udeležbe. |
|
13. člen |
(plačilni roki v breme občinskega proračuna) |
Splošni
plačilni rok za plačilo dobaviteljem je 30. dan po prejemu e-računa.
|
Plačilni
rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za
izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost
dan, oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan,
se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji
plačilni dan v sistemu TARGET. |
|
14. člen |
(določbe, vezane na zakon, ki ureja javna naročila) |
Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi
proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje
storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o
enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ. |
|
4.
Posebnosti Upravljanja In Prodaje Stvarnega Ter Finančnega Premoženja
Občine |
|
15. člen |
(upravljanje s premoženjem) |
O
pridobitvi in odtujitvi finančnega premoženja Občine Škofja Loka, kadar
to ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do skupne višine 100.000 €. |
|
16. člen |
(odpis
dolga) |
Če so
izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v
letu 2019 posameznemu dolžniku na podlagi njegove prošnje odpiše plačilo
dolga do višine 1.000 €. V skupni višini lahko župan v letu 2019 odpiše
do 20.000 € zapadlih terjatev. |
|
17. člen |
(kratkoročna zadolžitev proračuna) |
Župan je
pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov lahko
odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % zadnjega
sprejetega proračuna. |
|
18. člen |
(prosta
denarna sredstva) |
S
prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna
sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice
in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti,
likvidnosti in donosnosti naložb. |
Posredni
uporabniki morajo na zahtevo oddelka za proračun, finance in
gospodarstvo prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je
to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje
občinskega proračuna. |
|
19. člen |
(poročanje) |
Organi
in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega
proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti
program dela in finančni načrt za leto 2019, ki je usklajen s
proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni
posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po
namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske
klasifikacije javnofinančnih tokov. |
Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih
zahteva župan, oddelek za proračun, finance in gospodarstvo ali nadzorni
odbor. |
Pravne
osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo
v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo
sklica seje skupščine, predložiti oddelku za proračun, finance in
gospodarstvo gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter
poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za
sejo skupščine ne vsebuje. |
|
20. člen |
(pristojnosti predstojnika neposrednega in posrednega uporabnika) |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki skrbi, da se med letom
prejemki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno vsem
proračunskim porabnikom. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od
njega pooblaščena oseba. |
Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka je za zakonitost izvrševanja finančnega
načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta posamezne krajevne
skupnosti. |
Za
zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so
odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in
odredbodajalci po pooblastilu župana. |
Za
zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu
proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna
direktor posrednega uporabnika oziroma predstojnik. |
|
21. člen |
(krajevne skupnosti) |
Krajevna
skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne posle,
ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod pogojem, da
vrednost pravnega posla ne presega 500 € in da je odhodek predhodno
predviden v finančnem načrtu krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec krajevne
skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi
postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3.
odstavka 5. člena tega odloka. |
Sredstva, ki so namenjena investicijam oz. projektom, ni možno
prerazporejati na proračunske postavke delovanja ožjih delov občin.
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov v
finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v Načrt razvojnih
programov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta. |
|
22. člen |
(dolgoročno zadolževanje in poroštva) |
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki
ureja javne finance ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu
proračuna. |
Občina
za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih
ustanoviteljica je, v letu 2019 ne bo izdajala poroštev. |
Posredni
uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter
druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2019 dolgoročno ne smejo
zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. |
|
5.
Prehodne In Končne Določbe |
|
23. člen |
(poraba
presežka po fiskalnem pravilu) |
V letu
2019 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo ugotovljen
z zaključnim računom za leto 2018, porabi za odplačilo glavnic najetih
kreditov. Preostali del presežka se naknadno, kot namenska sredstva
vključi v proračun leta 2019 in porabi za financiranje projekta
OB122-11-0006 Vrtec Škofja Loka - Kamnitnik. |
|
24. člen |
(začasno
financiranje) |
V
obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2019, če bo
začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o
določitvi začasnega financiranja. |
|
25. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 4100-1/2018 |
Datum:
14.3.2019 |
|
|
Občina
Škofja Loka |
|
Tine Radinja, župan |
|