Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10, 106/10 popr.
– ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C in 57/12) in 14. člena
Statuta Občine Semič
(Uradni list RS, št. 57/10) je Občinski svet Občine Semič na 20. redni
seji dne 27. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kamnolom Brezovica |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga
za OPPN) |
S tem
odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Črnomelj za območje Občine Semič
sprejme občinski podrobni prostorski načrt Kamnolom Brezovica (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., Novo mesto, pod št.
01/12-OPPN v juniju 2013. |
2. člen |
(vsebina
OPPN in njegovih prilog) |
(1) OPPN
sestavljajo tekstualni del odloka (besedilo odloka), grafični del
odloka, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o
prostorski ureditvi ter priloge. |
(2)
Grafični del odloka vsebuje naslednje karte: |
1 Izsek iz
grafičnih prikazov prostorskih sestavin planskih aktov Občine Črnomelj
za območje Občine Semič s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju, M 1:5000 |
2
Umestitev območja urejanja: |
2.1 Prikaz
območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1:5000 |
2.2
Pregledna situacija (DOF), M 1:10000 |
3 Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:10000 |
4 Prikaz
obstoječega parcelnega stanja (DKN), M 1:1000 |
5 Prikaz
ureditev znotraj območja OPPN: |
5.1
Obstoječe stanje, M 1:1000 |
5.2
Ureditvena situacija – prikaz območij izkoriščanja, M 1:500 |
5.3
Ureditvena situacija – končno stanje po izkoriščanju in sanaciji, M
1:1000 |
5.4
Karakteristična prereza, M 1:1000 |
6 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – energetska, komunalna in
ostala infrastruktura, M 1:1000 |
7 Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, M 1:1000 |
8 Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000 |
(3)
Priloge vsebujejo: |
1.
Izvleček iz strateškega prostorskega akta |
2. Prikaz
stanja prostora |
3. Seznam
strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
|
4.
Smernice nosilcev urejanja prostora |
5. Mnenja
nosilcev urejanja prostora |
6.
Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
7.
Povzetek za javnost |
8. Odločbo
glede CPVO. |
3. člen |
(pomen
izrazov) |
(1)
Ureditveno območje je enako območju OPPN, ki ga omejuje mnogokotnik z
desetimi točkami (1–10) in s površino okoli 4,3 ha. Ureditveno območje
obsega območje obstoječega pridobivalnega prostora v velikosti okoli 1,3
ha in predlagano območje širitve v velikosti okoli 3,0 ha. |
(2)
Pridobivalni prostor je, v skladu z 2. členom ZRud-1), rudarski prostor
znotraj ureditvenega območja s podeljeno rudarsko pravico. Območje
obstoječega pridobivalnega prostora je prikazano v grafičnem delu
odloka, list 5.2 Ureditvena situacija – prikaz območij izkoriščanja.
|
(3)
Območje širitve je (preostali) prostor znotraj ureditvenega območja, za
katerega investitor rudarsko pravico pridobiva v skladu z ZRud-1.
|
(4) Z
rudarskimi deli odprta površina predstavlja rudarski odkopni prostor,
znotraj katerega se izvajajo rudarska dela na izkoriščanju mineralnih
surovin, in je kot obstoječi odkopni prostor prikazan v grafičnem delu
odloka, list 5.1 Obstoječe stanje, ter kot odkopni prostor s sistemom
končnih brežin po končanem izkoriščanju ter izvedeni sanaciji v
grafičnem delu odloka, list 5.2 Ureditvena situacija – prikaz območij
izkoriščanja in list 5.3 Ureditvena situacija – prikaz etaž/končno
stanje po izkoriščanju in sanaciji. |
(5)
Varovalni pas je območje med zunanjo mejo odkopnega prostora in mejo
ureditvenega območja, širine do 10 m, znotraj katerega rudarski posegi
niso dovoljeni, izjemoma zaradi sanacije obstoječih posegov v to
območje. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE |
4. člen |
(umestitev
območja OPPN v prostor) |
Kamnolom
Brezovica leži nad naseljem Brezovica, v pobočju z gozdom poraščenega
južnega dela Brezjanske Rebri (vrh + 740 m nmv), in sicer približno 100
m severno od regionalne ceste R1-216/1178 Črmošnjice–Črnomelj (v
nadaljevanju teksta tudi: regionalna cesta) na odseku Dolenjske
Toplice–Črnomelj. Dostop do kamnoloma je po gozdni cesti s priključkom
na regionalno cesto. |
5. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
(1)
Kamnolom Brezovica je kop dolomitnega peska. Območje sedanjega
pridobivalnega prostora meri okoli 1,3 ha. Površina celotnega območja
urejanja bo v končni fazi znašala okrog 4,3 ha. |
(2) V
ureditveno območje, ki meri 4,3 ha, so vključena zemljišča oziroma deli
zemljišč s parc. št. 2373, 2376, 2379/1, 2379/2, 2382, 2386, 2389, 2394,
2411, 2416, 2427, 2432, 2435, 2440, 2441, 2442, 2443, 2444, 2447, 2452,
2455, 2460, 2461, 2381/2, 2387, 2388, 2395, 2396, 2399, 2397, 2398,
2400, 2401, 2402, 2405, 2410, 2417, 2425, 2423, 2422, 2420, 2421, 2433,
2434, 2445 in 3598/3, vse k.o. Blatnik. |
6. člen |
(območje
pridobljenih pravic) |
(1) Na
območju OPPN bo nosilec rudarske pravice nadaljeval z izkoriščanjem
mineralne surovine, ki se uporablja za nasipavanje in tamponsko
utrjevanje cest v občini, obenem pa se bo z razširitvijo kamnoloma
zagotovila tudi sprotna sanacija in po opustitvi izkoriščanja tudi
zaprtje kamnoloma. |
(2)
Koncesija za izkoriščanje kamnoloma je bila prvotno podeljena Marjanu
Kobetiču, Gradbena mehanizacija, avtoprevozništvo, kamnolom, s.p.,
Butoraj 15, Črnomelj, z odločbo Vlade RS št. 36102-1/2008/5 z dne 20. 3.
2008 pa je bila rudarska pravica prenešena na družbo KOGRAD gradbeništvo
d.o.o., Majer 21, Črnomelj (novi koncesionar). |
(3) V letu
2010 je bila z odločbo Ministrstva za gospodarstvo RS št.
4301-32/2010/50 z dne 9. 8. 2010 družbi KOGRAD gradbeništvo d.o.o.,
Majer 21, Črnomelj, podeljena rudarska pravica za gospodarsko
izkoriščanje tehničnega kamna dolomit na razširjenem pridobivalnem
prostoru tega kamnoloma, in sicer za dobo 20 let od dneva podpisa
koncesijske pogodbe. Ker zaradi spremenjenih določb rudarske zakonodaje
do sklenitve koncesijske pogodbe ni prišlo, je koncesionar podal novo
vlogo za podelitev rudarske pravice znotraj ureditvenega območja OPPN za
obdobje 27 let. |
III.
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S
SOSEDNJIMI OBMOČJI |
7. člen |
(prostorske ureditve) |
Območje je
namenjeno izključno površinskemu izkoriščanju mineralne surovine. V
končni fazi sanacije bo kamnolom urejen stopničasto, novo nastale etaže
bodo humunizirane in zasajene z avtohtonim rastlinjem, novo nastale
ravne površine pa se bodo po končani eksploataciji humuzirale in
zatravile. |
8. člen |
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
(1)
Kamnolom Brezovica se nahaja okoli 250 m severno od naselja Brezovica,
100 m severno od regionalne ceste ter 840 m zahodno od kamnoloma Vrčice.
|
(2) Leži v
tretjem vodovarstvenem pasu vira pitne vode Guče, na območju Srednje
vasi, zato je potrebno upoštevati predpise o zaščiti vodnih virov, ki so
predpisane za ta pas. |
(3)
Povečanje vplivov na prometno omrežje ne bo. Dostop v kamnolom je urejen
z južne strani z regionalne ceste Črmošnjice–Črnomelj. Na zahodnem delu
območja pridobivalnega prostora kamnoloma se nahaja pot za dostop
delovnih strojev do odkopnih etaž, v času ko se dela ne izvajajo, pa
tudi gozdarjem za oskrbovanje gozda. Obstoječa dostopna pot v kamnolom
in skozi kamnolom do okoliških gozdnih površin bo redno vzdrževana za
nemoteno in varno odvijanje prometa, za kar skrbi investitor. Poti v
kamnolomu se bodo gradile sproti, in sicer bo do vsake etaže omogočen
dostop s tovornimi vozili. Gradbena dela ne smejo ovirati ostalih voznih
površin regionalne ceste na obravnavanem območju gradnje. Zaradi
oviranja prometa na cesti vsled tehnologije izvajanja del pa si mora
investitor od upravljavca pridobiti odločbo za delno zaporo ceste.
|
(4) Razen
električnega in TK priključka na območju kamnoloma ni infrastrukturnih
vodov in naprav. Južno od predvidenega območja poteka VN 20 kV
daljnovod. Delo v kamnolomu lahko predstavlja nevarnost za daljnovod,
zato je o miniranju potrebno pisno obvestiti upravljavca ter poskrbeti
za varnost. |
(5)
Kamnolom je na tej lokaciji več desetletij, zato so vsi vplivi
izkoriščanja dolomita prisotni že od preteklosti. Najpomembnejši
negativni vplivi, ki jih lahko pričakujemo ob izvajanju, so emisije
prašnih delcev, emisije hrupa in vibracij zaradi opravljanja dejavnosti,
raba naravnih virov in vidna izpostavljenost kamnoloma. Kljub temu in ob
dejstvu, da se bo območje sprotno saniralo, bodo vplivi med izvajanjem
ter po končanih eksploatacijskih delih in sanaciji z vidika tal, vode,
zraka, hrupa in vibracij, kulturne krajine, narave in odpadkov ob
upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov, nebistveni. Dolgoročni vpliv
sanacije bo pozitiven. |
IV.
ZASNOVA URBANISTIČNE UREDITVE OBMOČJA S POGOJI ZA IZKORIŠČANJE KAMNOLOMA |
9. člen |
(vrste
gradenj) |
(1)
Dovoljena so dela, s katerimi se izkorišča in spreminja fizični prostor.
|
(2) V
območju OPPN so dopustna rudarska dela. Izvajalec rudarskih del mora
upoštevati določila predpisov, ki urejajo področje rudarstva, veljavne
tehnične normative in ukrepe za dela pri raziskovanju in izkoriščanju
mineralnih surovin na površinskih kopih, predpise o varnosti zdravja pri
delu, varstvu pred požari in druge predpise. |
(3)
Dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in
investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v
javno korist ter odstranitve objektov. |
10. člen |
(vrste
objektov) |
(1)
Znotraj OPPN so v času obratovanja kamnoloma dovoljene naslednje vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki so namenjene(i) dejavnosti v
območju (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih
državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11): |
1 /
Stavbe, ki so namenjene(i) dejavnosti v območju: |
12 /
Nestanovanjske stavbe |
2 /
Gradbeni inženirski objekt, ki so namenjene(i) dejavnosti v območju:
|
21 /
Objekti transportne infrastrukture: |
– 211
Ceste: |
– 2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
(nekategorizirane ceste in gozdne poti) |
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
23
Industrijski gradbeni kompleksi |
– 2301
Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, |
– 2340
Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje.
|
(2) Poleg
stavb iz predhodnih alinej je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov, katerih namembnost je skladna z namembnostjo tega
OPPN, ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o razvrščanju objektov
glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13).
|
(3) Poleg
stavb iz predhodnih alinej so v območju urejanja dovoljeni objekti
namenjeni zavarovanju dostopa do območja izkoriščanja, do objektov in
naprav. |
11. člen |
(vrste
dejavnosti) |
(1)
Območje je namenjeno izključno površinskemu izkoriščanju mineralne
surovine. V končni fazi se kamnolom sanira. |
(2) V
skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS,
št. 69/07 in 17/08) so v OPPN dovoljene dejavnosti: |
B)
RUDARSTVO |
– 08
Pridobivanje rudnin in kamnin, |
– 09
Storitve za rudarstvo (le 09.9 storitve za drugo rudarjenje). |
12. člen |
(splošni
pogoji za izkoriščanje kamnoloma) |
(1)
Oblikovanje reliefa v kamnolomu je večinoma podrejeno tehničnim ukrepom,
ki jih narekuje način izkopa in velikost razpoložljivega zemljišča.
|
(2)
Rudarska dela pri izkoriščanju mineralne surovine (tehničnega kamna –
dolomita) smejo potekati le znotraj mej pridobivalnega prostora.
|
(3) V
območju OPPN je dovoljena ureditev površin (funkcionalne površine
kamnoloma) in gradnja (postavitev) objektov, ki so v neposredni
tehnološki zvezi z izkoriščanjem in ki so potrebni za optimalno
izkoriščanje mineralne surovine kot so: objekti oziroma naprave za
predelavo (drobljenje, sejanje) mineralne surovine, prostori za
deponije, skladiščni prostori in drugi morebitno potrebni objekti.
|
(4) Pri
pridobivanju mineralne surovine se najprej odstrani humusna plast, ta se
deponira na začasnih deponijah in se jo uporabi ob sanaciji. Rastlinske
odpadke (podrast, korenine dreves) se hranijo na začasnem kompostnem
kupu, kjer odpadki mineralizirajo, nakar se jih skupaj z jalovino
uporabi pri sanaciji. Jalovino se ravno tako deponira na začasnih
deponijah in se jo uporabi ob sanaciji. |
(5)
Območje kamnoloma mora biti ves čas izkoriščanja ograjeno z varovalno
žičnato ograjo, ki se bo po končanem izkoriščanju in sanaciji v celoti
odstranila. |
13. člen |
(programska izhodišča za posege v ureditvenem območju OPPN) |
(1)
Znotraj ureditvenega območja kamnoloma je opredeljen pridobivalni
prostor. Površine za pridobivanje so namenjene pridobivanju kamna s
sprotnim saniranjem izkoriščenih etaž. |
(2)
Območje kamnoloma bo odkopano v šestih nivojih. Etaže bodo širine do 8
m, ter višine do 15 m in naklonom okoli 60° (končni). Generalni končni
naklon sistema brežin ne presega 50°. |
(3) Dostop
v kamnolom je na absolutni koti (nadmorski višini) + 550 m nmv, na tej
višini se nahaja tudi osnovni plato na katerem je proizvodni, skladiščni
in parkirni prostor – betonska ploščad in spremljajoči objekti. Nad
osnovnim platojem se predvideva ureditev še štirih odkopnih etaž (etaža
1 na koti +565 m nmv; etaža 2 na koti +580 m nmv; etaža 3 na koti +595 m
nmv in etaža 4 na koti +610 m nmv). |
(4)
Pomožni objekti na območju kamnoloma so: |
–
polmobilna drobilna naprava, |
– mobilna
separacija s transporterjem, |
– montažni
objekt – bivalni kontejner za delavce in za skladiščenje ročnega orodja,
|
– premični
kemični WC, |
– agregat
v kontejnerski izvedbi, ki je lociran v bližini drobilne naprave,
|
–
vodonepropustni plato na osnovnem platoju, kjer bo prostor za pretakanje
goriva opremljen z lovilcem olja in prostor za parkiranje vozil, ter
manjšim popravilom delovnih strojev. |
(5) Po
prenehanju izkoriščanja in dokončni sanaciji kamnoloma se bodo vsi
zgoraj navedeni objekti odstranili, ravno tako tudi vse infrastrukturne
naprave. |
(6) Dostop
javnosti do kamnoloma mora biti nadzorovan. Na dovozni cesti za dostop
na plato mora biti nameščena zapornica. |
14. člen |
(tehnologija izkoriščanja mineralne surovine) |
(1)
Tehnologija izkoriščanja mineralne surovine sestoji iz naslednjih del:
|
–
odpiralna dela (odstranjevanje dreves, grmovja in vrhnje plasti humusa,
priprava dostopnih poti), |
–
pridobivalna dela (vrtanje vrtin, razstreljevanje, nakladanje, odvoz),
|
– dela na
predelavi (drobljenje, sejanje), |
–
izvajanje sprotne sanacije (planiranje, humuziranje, sejanje trav in
saditev avtohtonega rastlinja). |
(2) Letna
proizvodnja, oziroma izkopna količina se predvideva okoli 10000 m3
mineralne surovine v raščenem stanju, odvisno od potreb naročnika.
|
(3)
Miniranje se bo izvajalo praviloma 2 x letno, odvisno od potreb.
Miniranje mora biti izvajano skladno s predpisi za tovrstna dela. Za
izvedbo miniranja mora biti izdelan načrt miniranja. Ob vsakem miniranju
se izvedejo seizmične meritve miniranj in pripravi poročilo o miniranju,
ki se ga posreduje Občini Semič. Miniranje je potrebno vršiti v obsegu,
ki ne bo povzročalo nedovoljenih vplivov na okolje. Miniranje hribine
mora biti omiljeno, saj le-to lahko pripelje do spreminjanja vodnih žil
ali celo do zasipavanja le-teh na območju. |
(4)
Odstreljena kamnina bo na osnovnem platoju z nakladalcem naložena
direktno na kamione ali v zalogajni bunker polmobilne drobilne naprave.
Razvoj izkoriščanja kamnoloma se bo glede na že začeto stanje
nadaljevalo proti zahodnemu delu kamnoloma, kjer je potrebno najprej
obnoviti dostopno cesto, nato pa delovni plato v širini 8–10 m za
zagotovitev nemotenega miniranja in odvoza materiala. |
(5)
Obratovanje kamnoloma oziroma izvajaje del se izvaja občasno –
kampanjsko glede na potrebe po materialu. Nakladanje in odprema se bosta
izvajala v običajnem dnevnem delovnem času. |
(6) Pri
odkopnih delih bodo izvajani vsi zaščitni, opozorilni in predpisi o
varstvu pri delu. |
(7)
Sanacijska dela bodo sledila sproti po končanem sektorskem odkopu. Le-ta
zajemajo končno oblikovanje terena, zasip z zemljo in zasaditve.
|
(8)
Detajlnejša tehnologija pridobivanja mineralne surovine ter ukrepi za
zagotavljanje varnosti pri izkoriščanju mineralne surovine morajo biti
opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del; opredeljeni morajo
biti na osnovi ocene tveganja in z določitvijo ustreznih ukrepov za
odpravo zmanjšanja tveganj v okviru veljavnih predpisov s področja
izkoriščanja mineralnih surovin, s področja varstva okolja ter pravil
rudarske stroke. |
15. člen |
(pogoji za
sanacijo) |
(1)
Sanacija kamnoloma sočasno sledi napredovanju odkopnega polja kamnoloma
oziroma izkoriščanju mineralne surovine. Sprotna sanacija se izvaja na
delih kamnoloma, kjer ni več predvidenih posegov oziroma jih ne bo v
daljšem časovnem roku. |
(2)
Sanacija brežin bo potekala od zgoraj navzdol, praktično po celem obodu
kamnoloma. |
(3) Pri
načrtovanju sprotne in končne sanacije se upošteva: |
– sprotna
in končna oblika vidnega reliefa, ki je v največji meri prilagojena
obstoječi konfiguraciji terena, in sicer se razširitev kamnoloma usmerja
tako, da nastajajo zasnove sanacij pobočij v primernem naklonu in
površinskem oblikovanju, |
– odkopne
površine, ki ne služijo več pridobivanju mineralne surovine se sproti
humuzirajo in zatravijo, oziroma se izvede zasaditev z avtohtono grmovno
in drevesno vegetacijo, |
–
regulacija površinskih vod, |
– izvedba
vizualne pregrade (zasaditev dreves) v smeri proti regionalni cesti,
|
– po
končni sanaciji kamnoloma je predvidena odstranitev vseh objektov in
naprav, ki služijo potrebam obratovanja kamnoloma in med njegovo
sprotno, ter končno sanacijo. |
(4) Po
končanem izkoriščanju se plato humuzira s humusom, ki ga je izvajalec
pred začetkom izkoriščanja deponiral na za to določenem prostoru v
kamnolomu (na mestu, kjer se eksploatacija ne izvaja). Humus se zravna v
debelini cca 50–60 cm. Le-ta se zaseje s travo in zasadi z avtohtonimi
drevesnimi vrstami in grmovnicami. Brežine se ravno tako zatravijo in
zasadijo s pomočjo mrež. |
(5) Ker se
bo sanacija izvajala nekaj let, je potrebno spremljanje rezultatov in
izvajanje določenih popravil. Po izvajalnih delih sanacije in
rekultivacije bo potrebno opravljati redna in občasna vzdrževalna dela
(vzdrževanje dostopnih poti ter opazovanje in vzdrževalna dela na
rekultivaciji-ozelenitvi), ki se naj izvajajo pretežno ročno.
|
(6) Na
južnem in jugozahodnem delu OPPN je potrebno zasipati območje na koto
osnovnega platoja. |
V. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
16. člen |
(priključek na regionalno cesto izven območja OPPN) |
(1)
Načrtovana prostorska ureditev interne dostopne ceste v območje OPPN se
nahaja v varovalnem (15.00 m) pasu regionalne ceste R1-216, odsek 1176
Črmošnjice–Črnomelj, v km 2,750. |
(2) Na
trasi obstoječe ceste na tangiranem odseku se predvidi ureditev ceste z
zagotovitvijo ustreznih prometno tehničnih elementov priključevanja za
OPPN kamnolom Brezovica. Za izvedbo varnega priključevanja kamnoloma na
obstoječo regionalno cesto je izdelana projektna dokumentacija cestnega
priključka, ki je sestavni del OPPN. |
17. člen |
(prometne
ureditve) |
(1)
Obstoječa javna dostopna pot v kamnolom in skozi kamnolom do okoliških
gozdnih površin mora biti redno vzdrževana za nemoteno in varno
odvijanje prometa, za kar skrbi investitor. Popravilo poškodb na cestnem
telesu nastalih zaradi izvajanja del v kamnolomu bremeni investitorja.
|
(2) Poti v
kamnolomu bodo širine 4 m in so predvidene za enosmerni promet. Ob robu
poti so le-te zavarovane z zemeljskim nasipom 1 m, ki mora preprečiti
zdrs vozila s poti. Interne (obratne) ceste znotraj območja kamnoloma
morajo ustrezati predpisom s področja rudarstva oziroma biti v takem
naklonu in širini, da je mogoč normalen transport s kamioni.
|
(3) Vsaka
etaža mora imeti dostop, zato se bo za dostop do etaže E 580 z odcepom
na koti etaže E 565 uredila priključna cesta na višjo etažo na zahodni
strani, za dostop do etaže E 610 bo urejena dostopna pot na severni
strani. |
18. člen |
(priključki za potrebe delovanja kamnoloma) |
Za
normalni potek izvajanja tehnološkega postopka v fazi priprav,
izkoriščanja in kasnejše sanacije v kamnolomu sta predvidena le
električni in TK priključek, ki se po sanaciji ukineta. Ostali
infrastrukturni priključki na območju OPPN niso načrtovani. |
19. člen |
(vodovod) |
(1)
Vodovodno omrežje na območju ni predvideno. Pitna voda se bo dostavljala
sprotno v manjšem rezervoarju oziroma v plastenkah. |
(2) Pri
izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je potrebno upoštevati predpise o
oskrbi s pitno vodo v Občini Semič. |
20. člen |
(kanalizacija) |
(1) Na
območju kamnoloma ni javnega kanalizacijskega omrežja. |
(2)
Fekalna kanalizacija na območju OPPN ni predvidena. Za zaposlene bo v
kamnolomu postavljen premični kemični WC, ki ga redno čisti
najemodajalec. |
(3)
Celoten kompleks se bo odvodnjaval na naraven način. Padavinske vode v
kamnolomu bodo že med potjo pronicale v porozna tla, del voda pa se
zaradi ugodne konfiguracije terena odvaja po naravnih poteh, bodisi na
osnovni plato ali mimo njega na nižji plato, kjer poniknejo. Ob večjih
padavinah se bo odvečna voda zbirala v usedalniku v obliki poglobljenega
bazena od koder bo počasi ponikala v podtalje. Usedalnik bo izdelan na
najnižjem mestu kamnoloma (na jugovzhodni strani kamnoloma).
|
(4) Na
urejenem manipulacijskem platoju in parkirišču (izveden iz vodotesnega
betona ali asfalta) mora biti zgrajen ustrezno dimenzioniran lovilec
olja, preko katerega bodo očiščene vode ponikale v porozna tla. Odpadne
vode iz lovilca olja mora investitor redno odstranjevati pooblaščenemu
zbiralcu, ravno tako mora za urejeno odstranjevanje poskrbeti tudi za
druga odpadke – razna olja in maziva gradbenih strojev. |
(5) Pri
izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je potrebno upoštevati predpise o
odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine
Semič. |
21. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Ob
južnem robu predvidenega območja poteka 20 kV nadzemni daljnovod, in
sicer delno znotraj ureditvenega območje, ki pa z izkoriščanjem in
sanacijo ne bo tangiran, saj se nahaja pod obstoječo dostopno potjo,
kjer izkoriščanje in sanacija nista predvidena. |
(2) V
kamnolomu je na obstoječem montažnem objektu obstoječi zračni
elektroenergetski priključek, ki se bo ob dokončni sanaciji odstranil.
|
(3) Za
vsako graditev objekta v koridorju obstoječih in predvidenih prenosnih
daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k
projektnim rešitvam. Pri delih v bližini elektroenergetskih naprav je
potrebno upoštevati predpise o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij ter predpise o varnosti in zdravju pri delu, o varstvu pred
nevarnostjo električnega toka ter o varnosti in zdravju pri uporabi
delovne opreme. |
(4)
Investitor je dolžan naročiti in plačati vse materialne in pravne
stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske
infrastrukture, ki jih povzroča z obravnavanim posegom v prostor. Za vse
tangirane elektroenergetske objekte z novogradnjo, ki jih bo potrebno
nadomestiti, bo moral investitor z upravljavcem predhodno skleniti
pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij pri odmiku obstoječega 20 kV
daljnovod iz območja novogradnje objekta. |
(5) Vse
tangence je potrebno projektno obdelati v smislu dolgoročnih rešitev,
tangirane vode pa predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer
se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev ne sme poslabšati.
|
(6)
Kolikor bi izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano
elektroenergetsko napravo mora takoj ustaviti dela, ter o tem obvestiti
upravljavca omrežja. |
(7) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v
fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
(8)
Priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje se izvede skladno s
pogoji upravljavcev energetskih vodov in naprav. |
22. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) |
Območje je
opremljeno z javnim telekomunikacijskim omrežjem. V kamnolomu je na
obstoječem montažnem objektu obstoječi zračni telekomunikacijski
priključek, ki se bo ob dokončni sanaciji odstranil. |
23. člen |
(odpadki) |
(1)
Komunalni odpadki se bodo zbirali ločeno, po vrstah v posodah na
osnovnem platoju. Nadaljnje ravnanje z zbranimi odpadki se izvaja v
skladu z občinskim odlokom. |
(2) Na
skrajnem vzhodnem in na zahodnem oziroma jugozahodnem delu območja OPPN
se uredijo začasne deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala z
urejenim odtokom padavinskih voda tako, da odtok vode ni oviran in je
zaščiten pred erozijo ter odplavljanjem materiala. |
(3)
Nevarnih odpadkov na območju kamnoloma ni dovoljeno skladiščiti. Vse
nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
|
(4) Pri
izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je potrebno upoštevati predpise o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
24. člen |
(kulturna
dediščina) |
Na
obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine. |
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
25. člen |
(varovanje
pred prekomernim hrupom) |
(1) Hrup v
kamnolomu nastaja pri posameznih delih, in sicer pri vrtanju,
odkopavanju, nakladanju, prevozih in pri predelavi. Največ hrupa nastaja
neposredno ob viru, ki pa se bo le delno emitiral v naravno okolje,
predvsem zaradi sorazmerno velike razgibanosti okolice. Hrup ob
miniranju je kratkotrajen, in sicer pod eno sekundo. |
(2) Glede
na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju območje kamnoloma spada v
območje IV. stopnje varstva pred hrupom glede na določila predpisa, ki
ureja mejne vrednosti kazalcev o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. Mejne vrednosti hrupa, ki jih je na tam območju potrebno
upoštevati, so 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan
in 80 dBA za noč. |
(3)
Dovoljene so občasne in kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti v
času miniranja. |
26. člen |
(varovanje
pred onesnaženjem zraka) |
(1) V času
izvajanja rudarskih del bodo neposredni in začasni vplivi zaradi
prašenja med potekom del, in sicer emisije v prahu v zrak zaradi
pridobivanja materiala (miniranja in vrtanja), transportiranja,
separiranja in deponiranja. |
(2) V času
izvajanja rudarskih del se onesnaženost zraka poveča le neposredno na
delovišču. |
(3) Glede
na dinamiko del je to onesnaževanje majhno do zmerno. Pri tem se
upoštevajo določbe predpisa o mejnih, opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednostih snovi v zraku. |
27. člen |
(varovanje
pred onesnaženjem voda) |
(1)
Kamnolom leži v tretjem vodovarstvenem pasu vira pitne vode Guče, na
območju srednje vasi, zato je pri načrtovanju OPPN potrebno upoštevati
predpise o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi,
črpališča na Kolpi in Vinici in črpališča v Dobličah, ki so predpisane
za ta pas. |
(2)
Kamnolom leži severno oziroma severozahodno od vodovarstvenega območja
vodnih virov v vodnem telesu Mirna gora–Blatnik–Rožni Dol, kar izhaja iz
predloga strokovnih podlag za pripravo akta o zavarovanju vodnih virov
na območju Blatnika v Beli krajini, arh. št. K-II-30d/c-31/602-8 z dne
1. 12. 2006, dopolnitev 2012, ki jih je izdelal Geološki zavod
Slovenije, Ljubljana. |
(3) V času
obratovanja kamnoloma lahko predstavljajo vir obremenjevanja predvsem
mineralna olja, prašni delci in druge snovi, ki izhajajo iz dodatkov in
posebnih sredstev, ki se uporabljajo pri proizvodnji agregatov in
miniranja in se z vodo spirajo v podtalje. |
(4)
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode in s predpisi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Upoštevati je potrebno tudi predpise o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode ter predpise o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič.
|
(5)
Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno prioritetno
ponikati pri čemer so ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih
območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske in
tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo predhodno
očistiti do predpisane stopnje. |
(6)
Začasne deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala imajo urejen
odtok padavinskih voda tako, da odtok vode ni oviran in je zaščiten pred
erozijo ter odplavljanjem materiala. |
(7) Z
namenom preprečitve vpliva na vodovarstveno območje Blatnik je potrebno
zagotoviti sledeče: |
– da
meteorne ali tehnoIoške vode ne pridejo v podtalnico s splakovanjem
lovilca olj ob nalivih; |
– da so
vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja zgrajeni vodotesno;
|
– lovilce
olj s povečano kapaciteto glede na projektiran izračun na periščih,
parkiriščih, prostoru za oskrbo z gorivi in mazivi za gradbeno
mehanizacijo; |
– fekalne
vode zbirati v nepropustni posodi – cisterni in skrbeti za redni odvoz
in vzdrževanje; |
–
upravljavcu vodovoda napovedati miniranja in zagotoviti uporabo samo
takih razstreliv, katerih produkti niso škodIjivi za vodo, ki se odvzema
za pitno vodo ter jih vršiti v obsegu, ki ne bodo povzročala nobenih
vplivov na vodne vire; |
–
upoštevati pogoje osnutka Uredbe o varovanju vodnih virov na območju
Blatnika in Brezovice, ki bo opredelil območje in načine varovanja
vodnih virov na podlagi strokovnih osnov, ki jih pripravlja pristojno
ministrstvo v sodelovanju z Občino Semič; |
– ukrepe
za preprečitev razlitja mineralnega ali sintetičnega olja in naftnih
derivatov, hramba goriv in maziv v kamnolomu ve kot za dnevno porabo ne
sme biti dovoljena; |
– glede na
pogon agregatov z dizel gorivom je pod napravami potrebno zagotoviti
lovilne posode za preprečitev razlitja; |
– ukrepe
pri tveganju in nevarnosti za okolje ob morebitni ekološki nesreči kot
posledici posega v prostor. |
(8)
Investitor je dolžan preprečiti eventuelno možnost onesnaženja
vodotokov, podtalnih voda, naravnih odvodnikov, ter okolja nasploh.
Odgovoren je za varstvene ukrepe in povzročeno škodo na
vodnogospodarskih objektih in napravah. |
28. člen |
(varovanje
plodne zemlje in tal) |
(1)
Organizacija območja kamnoloma mora obsegati čim manjše površine in
zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je
potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Potrebno je smotrno
ravnanje s humusom ter sprotno izvajanje sanacije in biološke obnove
tal. Deponirani humus je potrebno zasaditi s travo, da se ohrani
aktivnost in prepreči raznašanje v zrak. |
(2) Vpliv
na tla in rastline bo največji v času izvajanja del – pridobivanja, saj
je v tem delu tehnološkega procesa popolnoma umaknjena plodna zemlja in
odstranjene vse rastline. Ukrepi za zmanjšanje oziroma preprečevanje
onesnaženja tal: |
– v
kamnolomu je dovoljeno hraniti dnevne količine porabe goriva, olja in
maziv; |
– redno je
potrebno preverjati vodotesnost kontejnerjev z dizel gorivom;
|
–
pretakanje goriva v kamnolomu ni dovoljeno, razen količinsko manjše
oskrbe na vodoneprepustnem platoju z lovilno skledo in lovilcem olj;
|
– vsi
delovni stroji in transportna sredstva morajo biti tehnično brezhibni.
|
(3) Vplivi
bodo dolgotrajni saj je predvidena eksploatacija za daljše časovno
obdobje. Kumulativnih in sinergijskih vplivov ne bo. Po opustitvi
izkoriščanja dolomita in izvedeni sanaciji ni pričakovati vplivov na
tla. |
(4)
Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal. |
29. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo pomembnega območja EPO Gorjanci (koda 61400) –
Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, navedene v
strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni
prostorski načrt kamnolom Brezovica (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo
mesto, maj 2012), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu
Občine Semič. |
(2) Posege
in dejavnosti na ekološko pomembnem območju naj se izvaja tako, da se
ohranjajo ekološke in krajinske značilnosti območja, ter da se v čim
večji možni meri ohranjajo naravni habitati rastlinskih in živalskih
vrst. |
(3) Zaradi
vsebinske občutljivosti prostora in vizualne izpostavljenosti s strani
Roga je eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Sanirano
območje mora biti v končni fazi čimbolj nevpadljivo, da se bo vklaplalo
v okoliški krajinski vzorec (naklon brežin, avtohtona zarast,
oblikovanje gozdnega roba). Sanacija in zasajevanje naj se izvaja
sproti, in sicer od zgoraj navzdol, tako da bodo učinki vidni čim prej.
|
(4) V
primeru, da se pri zemeljskih delih odkrije kakršne koli kraške pojave
(jame, brezna, zasiganost) je o tem potrebno obvestiti pristojni Zavod
RS za varstvo narave, OE Novo mesto, dela začasno ustaviti in strokovni
službi omogočiti dokumentiranje. |
(5) Pri
urejanju območja kamnoloma se upoštevajo sledeče konkretne usmeritve:
|
– upošteva
naj se naravne strmine, nagib pobočja in erozijske procese ter
povezanost značilnih reliefnih oblik. Terase naj bodo prilagojene
plastnicam in naj ne bode linearno odsekane; |
– naklon
brežin ne sme presegati 60°; |
– pri
odkopavanju etaž naj se puščajo vmesna območja v smislu meIišč, ki bodo
razbila monotonost teras, živalskim vrstam pa bodo zagotovljeni lažji
prehodi; |
– brežine
kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa
z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo; |
– dostop
do kamnoloma naj se izvaja izključno po obstoječi makadamski cesti, ki
se vzdržuje v obstoječem obsegu in materialu; |
– območje
kamnoloma naj po končanih delih ne služi za odlaganje odpadkov (npr.
komunalna deponija). |
(6) Če se
izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se
ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na ekološko pomembnem območju, je
treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstveno
soglasje, in sicer za tista območja, oziroma za tiste vrste posegov, za
katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). |
30. člen |
(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda) |
(1) Po
izvedbi posega mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdom v neposredni
okolici in dostop do njih pod enakimi pogoji kot doslej. |
(2) Sečnja
drevja in spravilo lesenih sortimentov morata biti opravljena skladno s
predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in
zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ter skladno s predpisi o varstvu
pred požari v naravnem okolju. |
(3)
Morebitne štore ter odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji,
se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega
gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
|
(4) Po
izvedbi posega je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi
gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah. |
(5)
Drevje, predvideno za posek, je skladno s predpisi o gozdovih, potrebno
označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove –
Krajevne enote Črmošnjice po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij
ter po detajlni zakoličbi meje območja urejanja. |
(6) Drevje
se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo
skladno s predpisi o graditvi objektov. |
31. člen |
(varovanje
krajine in vidnih značilnosti prostora) |
(1)
Območje OPPN se odraža kot degradacija v gozdnato pobočje, kar je
posledica njegove vidnosti, onemogočanja drugih rab, trajne spremembe
reliefa, uničenja vegetacije in poslabšanja ekoloških razmer nasploh.
|
(2) Zaradi
svoje usmerjenosti vzdolž osi jugovzhod – severozahod je kamnolom
Brezovica zakrit pred pogledom proti dolini Bele Krajine oziroma Kolpi,
izpostavljen pa je proti masivu Roga. Kljub temu, da se nahaja ob
regionalni cesti, pa je zaradi sprotne sanacije in zasaditve, s ceste za
voznika manj opazen. |
(3) Pri
nadaljnjem izkoriščanju in sanaciji bo treba doseči stanje, ki se bo
vizualno vključilo v krajinsko sliko območja (doseganje čim manjše
cezure v potezi pobočja Radohe). Nove reliefne poteze naj se čimbolj
prilagodijo okolici, hkrati pa naj odražajo človekov poseg in hkrati
zagotavljajo stabilnost tal in površinskega pokrova ter možnost ustrezne
rabe tega prostora oziroma naravno sukcesijo. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
32. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Območje OPPN ne sodi v območje, ki bi bilo ogroženo zaradi poplav in
visoke podtalnice, erozije ter različnih plazov. |
(2) Pri
miniranju v kamnolomu se je potrebno držati veljavnih predpisov, norm in
standardov za tovrstna dela. Miniranje se izvaja le v času obratovanja
kamnoloma in mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost
najbližjih objektov pred razmetom miniranega materiala in zračnim
udarnim valom (detonacijo). Ob miniranju je potrebno izvesti vse
predpisane varnostne in opozorilne ukrepe. |
(3) Med
obratovanjem kamnoloma mora nosilec pravice izkoriščanja izvajati
naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja: |
– dostop v
območje kamnoloma je dovoljen le v njem zaposlenim delavcem;
|
– v
kamnolomu mora biti zagotovljena vsa oprema, ki jo je po veljavnih
predpisih treba namestiti za zagotavljanje varnosti zaposlenih in
nezaposlenih znotraj območja kamnoloma in v njegovi neposredni bližini;
|
– brežine
kamnoloma, kjer je nevarnost padca je potrebno zavarovati z 1,5 m visoko
zaščitno ograjo in z mrežo za odganjanje divjadi; |
– vse
dostopne poti in vidna mesta morajo biti opremljena z opozorilnimi
tablami in znaki z napisi o nevarnosti miniranja in padca v globino, ter
o prepovedi dostopa nezaposlenim; |
–
razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju kamnoloma ne skladišči.
Dovaža se jih po potrebi. |
(4) Drugi
ukrepi za obrambo in zaščito se uporabijo ob posebnih razmerah, skladno
s področnimi predpisi. |
33. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1)
Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno
upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije. |
(2) V
sklopu območja kamnoloma so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi
(živali) in premoženja v primeru požara – to je na proste površine
znotraj kamnoloma in v bližini kamnoloma. |
(3) Dostop
do kamnoloma s komunalnimi in intervencijskimi vozili je zagotovljen po
obstoječi dostopni cesti. Intervencijske poti morajo biti vedno proste
in vzdrževane tudi v posebnih razmerah (sneg, izredne situacije).
Notranji prometni sistem cest ter manipulativnih in povoznih površin
zagotavlja dostop vozil za intervencijo in za razmeščanje opreme za
gasilce v skladu s predpisi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN
14090. |
(4) Razmik
med samostoječimi pomožnimi objekti mora biti najmanj 8.00 m, da se ne
omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s
posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni
odmiki med stavbami. |
(5) Za
obrambo pred požarom, skladno s predpisi skrbi nosilec rudarske pravice.
Na območju kamnoloma morajo biti gasilni aparati z gasilno peno in
gasilna mivka na deponiji. Hidrantno omrežje ni predvideno. Gasilni
aparati se hranijo v kontejnerju na osnovnem platoju. |
(6) Za
zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo
upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji. Razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju kamnoloma ne
skladišči, dovaža se jih po potrebi. |
(7) Za
zagotovitev požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je
potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom
in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter druge tovrstne
predpise. |
34. člen |
(potresna
varnost) |
(1) Pri
urejanju območja je potrebno upoštevati projektni pospešek tal (0,175
g), ki velja na tem območju za trdna tla. |
(2)
Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani v skladu z
določili predpisov, ki urejajo mehansko odpornost in stabilnost
objektov. |
(3) Pri
miniranju je potrebno upoštevati veljavne predpise za tovrstna dela. |
IX.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
35. člen |
(etapnost) |
(1)
Izkoriščanje in sanacija kamnoloma se bo izvajalo v dveh etapah.
|
(2) Prva
etapa predstavlja izkoriščanje kamnoloma na površini pridobivalnega
prostora do kote osnovne etaže +550 m. Zaloge materiala v prvi fazi so
okoli 270.000 m3 v raščenem stanju, kar zadošča pri predvideni
proizvodnji za okoli 27 let. V tej fazi je predvideno sproti izvajati in
izvesti sanacijo brežin do osnovnega platoja. |
(3) V
drugi etapi se izvede opustitev izkoriščanja in zaključna sanacija
platoja. Obsega zapiranje kamnoloma, s poudarkom na dokončni sanaciji
kamnoloma (tehnična + biološka sanacija-ozelenitev). V okviru izvajanja
del pri končni sanaciji kamnoloma se bodo izvajala predvsem gradbena
dela (zemeljska, betonska, kanalizacija) in v manjšem delu obrtniška
oziroma vrtnarska dela. Opustitev izkoriščanja se uredi z rudarskim
projektom. Zapiranje kamnoloma naj bi predvidoma trajalo 3 do 5 let. |
X.
VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
36. člen |
(velikost
dopustnih odstopanj) |
(1)
Območje OPPN je določeno v maksimalni površini, tako da tolerance glede
površine izkoriščanja niso dovoljene. |
(2)
Odstopanja so možna pri ureditvi, oblikovanju etaž ob upoštevanju
izhodiščnih etaž ter skladno z zasnovo celotne sanacije. |
(3)
Dovoljena so manjša odstopanja od kote izhodiščnih etaž do 10%.
|
(4)
Odstopanja so dopustna v pogostosti miniranja, ki je lahko največ 4 x
letno, če so izkazane upravičene zahteve, npr. potrebe Občine Semič. |
37. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
Poleg vseh
obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in
izvajalcev pri prostorskih ureditvah še: |
–
Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in naprav
takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.
|
– Stroške
ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja
(vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske
ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak,
ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada
prometa, ki bi zaradi tega nastali. |
–
Investitor mora poskrbeti za preprečitev nastanka požara zaradi uporabe
vnetljivih tekočin v postopku pridobivanja mineralne surovine.
|
–
Upravljavec vodovoda in pristojne službe morajo imeti možnost nadzora
izvajanja ukrepov. |
–
Izvajalec rudarskih del mora skladno s predpisi o rudarstvu zagotoviti
monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje skladno s predpisi na
področju varstva okolja. Pri izvajanju rudarskih del je potrebno
spremljati zlasti: hrup in vplive tresljajev pri miniranju, emisije
snovi v zrak, stanje talnih oziroma podzemnih voda. |
–
Upravljavec kamnoloma in nosilec rudarske pravice mora skleniti ustrezne
pogodbe za ravnanje z odpadno fekalno vodo, ravnanje z usedlinami iz
lovilcev olj in ravnanje z odpadki. |
– Za
izvedbo rekonstrukcije cestnega priključka bo med investitorjem
rekonstrukcije in upravljavcem državne ceste sklenjena pogodba s katero
bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi s posegi v območje
državne ceste. |
38. člen |
Investitor
realizacije OPPN za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma Brezovica je
družba KOGRAD gradbeništvo d.o.o., Majer 21, Črnomelj oziroma njegovi
pravni nasledniki. |
XI. DRUGI
POGOJI ZA IZVEDBO OPPN |
39. člen |
Nosilec
pravice izkoriščanja mineralne surovine mora pri izvajanju upoštevati
določbe OPPN, ter dovoljenja za izvajanje del, ki temeljijo na pogojih
veljavne prostorske dokumentacije in namembnosti površin, kot jih določa
OPPN. |
40. člen |
Nosilec
rudarske pravice lahko za posamezna dela pri pridobivanju pooblasti le
tiste, ki predložijo dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev
določenih s predpisi o rudarstvu. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
41. člen |
Investitor
si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN v skladu
z ZRud pridobiti rudarsko pravico. |
42. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava Občine Semič ter
pristojna inšpekcijska služba. |
43. člen |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Semič in na Upravni enoti Črnomelj. |
44. člen |
Tekstualni
del odloka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del
odloka pa na spletni strani Občine Semič. Odlok začne veljati osmi dan
po objavi. |
|
Št.
3505-02/2011-24 |
Semič, dne
28. junija 2013 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |
|