Na
podlagi 18. in 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, spremembe
Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10
popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 16. člena
Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 93/07, 77/10) je
Občinski svet Občine Turnišče na 13. redni seji dne 18. 10. 2012 sprejel |
|
O D L
O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka občinskega prostorskega načrta Občine
Turnišče |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok
določa spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine
Turnišče (Uradni list RS, št. 1/09) (v nadaljevanju: SD OPN Turnišče). |
|
II. SPREMEMBE STRATEŠKEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
2. člen |
|
7. člen
se dopolni tako, da se drugi stavek drugega odstavka spremeni in glasi:
»Na celotnem območju občine, je predvidena zložba kmetijskih zemljišč in
ostale agrarne operacije in sicer na območjih kmetijskih zemljišč, ki se
nahajajo izven območij z naravovarstvenim statusom.« |
|
3. člen |
|
8. člen
se dopolni tako, da se za četrtim odstavkom doda peti odstavek, ki se
glasi:
»(5) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za
ruševine, in sicer na bivši gramoznici Pašnjek (zasuta parcela 3469 k.o.
Turnišče). Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj
so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v
primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v
občini ni, v primeru večjega pomora živali se začasno deponira na bivši
gramoznici Pašnjek, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za
zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v vaškem domu
Turnišče, za začasno namestitev vaško-gasilski dom v Renkovcih, prostori
NK Nedelica, stara šola Nedelica, vaški dom Gomilica, Kulturni dom
Turnišče. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je pri čistilni
napravi v enoti urejanja TU27.« |
|
III. SPREMEMBE IZVEDBENEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
|
Drugi
odstavek 11. člena se spremni, tako da se glasi:
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Turnišče: |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Naselje |Ime
enote |Oznaka|Šifra in |Območja |Način |Člen | |
|
| |enote |opis |režimov v |urejanja|v | |
|
| | |podrobne |enoti | |odloku| |
|
| | |namenske | | | | |
|
| | |rabe | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Rastlinjak |RE1 |IK – |HMO |OPPN kot|14. | |
|
| | |kmetijska | |del OPN |člen | |
|
| | |proizvodnja | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Geotermalna |RE2 |IK – |/ |OPN |16. | |
|
|vrtina | |površine za | | |člen | |
|
| | |kmetijsko | | | | |
|
| | |proizvodnjo | | | | |
|
| | |O – | | | | |
|
| | |okoljska | | | | |
|
| | |infrastruktur | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Del
naselja |RE3 |SK – |objekti |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |KD (1168, | |člen | |
|
| | |naselje |1167), | | | |
|
| | |PC – |območje | | | |
|
| | |površine |varstva | | | |
|
| | |cest |narava | | | |
|
| | |K2 – druga |(NV) | | | |
|
| | |kmet. | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
|
| | |G – gozdna | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Del
naselja |RE4 |SS – |/ |OPN |13. | |
|
| | |stanovanjske | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |K2 – druga | | | | |
|
| | |kmetijska | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Del
naselja |RE5 |SK – |poplavno |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |območje | |člen | |
|
| | |naselje | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Del
naselja |RE6 |SK – |/ |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko | | |člen | |
|
| | |naselje | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |G – gozdna | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Pokopališče |RE7 |ZK – |/ |OPN |17. | |
|
|Renkovci | |pokopališča | | |člen | |
|
| | |CD – druga | | | | |
|
| | |območja | | | | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Trgovina |RE8 |CD – druga |/ |OPN |18. | |
|
| | |območja | | |člen | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Igrišče |RE9 |ZS – |/ |OPN |19. | |
|
| | |športne | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |BC – | | | | |
|
| | |športni | | | | |
|
| | |objekti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Opuščena |RE10 |ZS – |poplavno |OPN |20. | |
|
|gramoznica | |površine za |območje | |člen | |
|
| | |rekreacijo | | | | |
|
| | |in šport | | | | |
|
| | |VC – | | | | |
|
| | |celinske | | | | |
|
| | |vode | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Rastlinjaki |RE 11 |IK – |HMO |OPPN |32. | |
|
| | |površine za | | |člen | |
|
| | |kmetijsko | | | | |
|
| | |proizvodnjo | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Del |RE 12 |SK – |/ |OPN |13. | |
|
|podeželskega| |podeželsko | | |člen | |
|
|naselja | |naselje | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Širitev |RE 13 |IK – |HMO |OPPN |32. | |
|
|rastlinjakov| |površine za | | |člen | |
|
| | |kmetijsko | | | | |
|
| | |proizvodnjo | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Renkovci|Območje |RE 14 |O – območje |HMO |OPN |16. | |
|
|črpanja | |okoljske | | |člen | |
|
|geotermalne | |infrastrukture| | | | |
|
|vode | | | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Opuščena |TU1 |ZS – |/ |OPN |20. | |
|
|gramoznica | |površine za | | |člen | |
|
| | |rekreacijo | | | | |
|
| | |in šport | | | | |
|
| | |VC – | | | | |
|
| | |celinske | | | | |
|
| | |vode | | | | |
|
| | |BT – objekt | | | | |
|
| | |za | | | | |
|
| | |turistično | | | | |
|
| | |ponudbo | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Opuščena |TU2 |ZS – |območje |OPN |20. | |
|
|gramoznica | |površine za |varstva | |člen | |
|
| | |rekreacijo |narave | | | |
|
| | |in šport |(EPO), | | | |
|
| | |VC – |poplavno | | | |
|
| | |celinske |območje | | | |
|
| | |vode | | | | |
|
| | |BT – objekt | | | | |
|
| | |za | | | | |
|
| | |turistično | | | | |
|
| | |ponudbo | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU3 |SK – |objekti |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |KD (1169, | |člen | |
|
| | |naselje |1170); | | | |
|
| | |PC – |območje | | | |
|
| | |površine |varstva | | | |
|
| | |cest |narave | | | |
|
| | |VC – |(EPO) | | | |
|
| | |celinske | | | | |
|
| | |vode | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU4 |SS – |/ |OPN |13. | |
|
| | |stanovanjske | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Blokovska |TU5 |SS – |/ |OPN |21. | |
|
|gradnja | |stanovanjske | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Mešano |TU6 |SS – |objekti |OPN |22. | |
|
|območje | |stanovanjske |KD (1156, | |člen | |
|
| | |površine |1177, | | | |
|
| | |SK – |1171, | | | |
|
| | |podeželsko |16789, | | | |
|
| | |naselje |1134) | | | |
|
| | |CD – druga | | | | |
|
| | |območja | | | | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
|
| | |CU – | | | | |
|
| | |osrednja | | | | |
|
| | |območja | | | | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
|
| | |ZS – | | | | |
|
| | |športne | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |PO – ostale | | | | |
|
| | |prometne | | | | |
|
| | |površine | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Šola |TU 6A |CD – druga |/ |OPN |22. | |
|
| | |območja | | |člen | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Tovarna |TU7 |IP – |območje |OPN |23. | |
|
|Planika | |površine za |KD (1134) | |člen | |
|
| | |industrijo | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Pasike |TU8 |SS – |/ |OPPN |32. | |
|
| | |stanovanjske | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |SK – | | | | |
|
| | |podeželsko | | | | |
|
| | |naselje | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Monting |TU9 |IG – |območje |OPN |24. | |
|
| | |poslovna |varstva | |člen | |
|
| | |cona |narave | | | |
|
| | |PC – |(EPO) | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU10 |SS – |območje |OPN |13. | |
|
| | |stanovanjske |KD (1134, | |člen | |
|
| | |površine |1155, | | | |
|
| | |PC – |791) | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU11 |SK – |območje |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |KD (791), | |člen | |
|
| | |naselje |območje | | | |
|
| | |VC – |varstva | | | |
|
| | |celinske |narave | | | |
|
| | |vode |(EPO), | | | |
|
| | |PC – |poplavno | | | |
|
| | |površine |območje | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |K2 – druga | | | | |
|
| | |kmetijska | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
|
| | |G – gozdna | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU12 |SS – |/ |OPN |13. | |
|
| | |stanovanjske | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |VC – | | | | |
|
| | |celinske | | | | |
|
| | |vode | | | | |
|
| | |K2 – druga | | | | |
|
| | |kmet. | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU13 |SK – |območje |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |varstva | |člen | |
|
| | |naselje |narave | | | |
|
| | |PC – |(EPO), | | | |
|
| | |površine |poplavno | | | |
|
| | |cest |območje | | | |
|
| | |VC – | | | | |
|
| | |celinske | | | | |
|
| | |vode | | | | |
|
| | |G – gozdna | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Strelišče |TU14 |ZS – |območje |OPN |25. | |
|
| | |športne |varstva | |člen | |
|
| | |površine |narave | | | |
|
| | |BC – |(NV) | | | |
|
| | |športni | | | | |
|
| | |objekti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Cerkev |TU15 |CD - druga |območje |OPN |27. | |
|
| | |območja |KD (791, | |člen | |
|
| | |centralnih |4995) | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Pokopališče |TU16 |ZK – |območje |OPN |17. | |
|
| | |pokopališče |KD (791) | |člen | |
|
| | |CD – druga | | | | |
|
| | |območja | | | | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Širitev |TU 17 |IG – |/ |OPPN |32. | |
|
|gospodarske | |gospodarska | | |člen | |
|
|cone | |cona | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Del
naselja |TU18 |CD - druga |območje |OPN |28. | |
|
| | |območja |KD (1144, | |člen | |
|
| | |centralnih |7919 | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
|
| | |ZD – druge | | | | |
|
| | |zelene | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Obrtna cona |TU 19 |IG – |območje |OPPN |32. | |
|
| | |gospodarska |KD (791) | |člen | |
|
| | |cona | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Kmetijski |TU20 |IG – |HMO |OPN |29. | |
|
|center | |gospodarska | | |člen | |
|
| | |cona | | | | |
|
| | |ZD – druge | | | | |
|
| | |zelene | | | | |
|
| | |površine | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Širitev |TU21 |IG – |HMO |OPPN kot|15. | |
|
|kmetijskega | |gospodarska | |del OPN |člen | |
|
|centra | |cona | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|ČN |TU27 |O – območje |območje |OPN |26. | |
|
| | |okoljske |varstva | |člen | |
|
| | |infrastrukture|narave | | | |
|
| | | |(NV) | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Kmetijska |TU 31 |IK – |območje |OPPN |32. | |
|
|proizvodnja | |kmetijska |varstva | |člen | |
| |na
robu | |proizvodnja |narave | | | |
|
|naselja | | |(NV) | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Športni |TU 32 |BC – |/ |OPPN |32. | |
|
|center | |športni | | |člen | |
|
| | |center | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Turnišče|Piščančja |TU 33 |IK – |poplavno |OPN |13.a | |
|
|farma | |kmetijska |območje; | |člen | |
|
| | |proizvodnja |območje | | | |
|
| | | |varstva | | | |
|
| | | |narave | | | |
|
| | | |(EPO) | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Krajina- |TU 34 |K1 – |območje |OPN |32. | |
|
|nadomestna | |območje |varstva | |in | |
|
|zemljišča | |najboljših |narave | |34.a | |
| |za
uničeno | |kmetijskih |(Natura | |člen | |
|
|naravno | |zemljišč |2000), | | | |
|
|vrednoto | | |HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Del
naselja |NE1 |SK – |HMO |OPN |13. | |
|
|(Gajič) | |podeželsko | | |člen | |
|
| | |naselje | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Pokopališče |NE2 |ZK – |/ |OPN |17. | |
|
| | |pokopališče | | |člen | |
|
| | |CD – druga | | | | |
|
| | |območja | | | | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Del
naselja |NE3 |SK – |območje |OPN |13. | |
|
|(Sredina) | |podeželsko |KD (1174, | |člen | |
|
| | |naselje |1163), | | | |
|
| | |VC – |območje | | | |
|
| | |celinske |varstva | | | |
|
| | |vode |narave | | | |
|
| | |K2 – druga |(Natura | | | |
|
| | |kmetijska |2000, | | | |
|
| | |zemljišča |EPO), HMO | | | |
|
| | |G – gozdne | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |O – območje | | | | |
|
| | |okoljske | | | | |
|
| | |infrastrukture| | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Gramoznica |NE4 |LN – |območje |OPPN |32. | |
|
| | |nadzemni |varstva | |člen | |
|
| | |pridobivalni |narave | | | |
|
| | |prostor |(Natura | | | |
|
| | | |2000, | | | |
|
| | | |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Igrišče |NE5 |ZS – |območje |OPN |19. | |
|
| | |športne |varstva | |člen | |
|
| | |površine |narave | | | |
|
| | |BC – |(Natura | | | |
|
| | |športni |2000, | | | |
|
| | |objekti |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Parkirišče |NE6 |PO – ostale |območje |OPN |30. | |
|
| | |prometne |varstva | |člen | |
|
| | |površine |narave | | | |
|
| | | |(Natura | | | |
|
| | | |2000, | | | |
|
| | | |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Del
naselja |NE7 |SK – |območje |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |varstva | |člen | |
|
| | |naselje |narave | | | |
|
| | | |(Natura | | | |
|
| | | |2000, | | | |
|
| | | |EPO), | | | |
|
| | | |poplavno | | | |
|
| | | |območje | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Nedelica|Del
naselja |NE8 |SK – |območje |OPN |13. | |
|
|(Farkašovci)| |podeželsko |KD | |člen | |
|
| | |naselje |(26809), | | | |
|
| | |PC – |območje | | | |
|
| | |površine |varstva | | | |
|
| | |cest |narave | | | |
|
| | | |(NV, | | | |
|
| | | |Natura | | | |
|
| | | |2000, | | | |
|
| | | |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Gomilica|Del
naselja |GO1 |SK – |območje |OPN |13. | |
|
| | |podeželsko |KD | |člen | |
|
| | |naselje |(1140), | | | |
|
| | |K1 – |območje | | | |
|
| | |najboljša |varstva | | | |
|
| | |kmet. |narave | | | |
|
| | |zemljišča |(EPO), | | | |
|
| | |PC – |HMO | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Gomilica|Pokopališče |GO2 |ZK – |območje |OPN |17. | |
|
| | |pokopališče |KD | |člen | |
|
| | |CD – druga |(1140), | | | |
|
| | |območja |HMO | | | |
|
| | |centralnih | | | | |
|
| | |dejavnosti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Gomilica|Igrišče |GO3 |ZS – |HMO |OPN |19. | |
|
| | |športne | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |BC – | | | | |
|
| | |športni | | | | |
|
| | |objekti | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Gomilica|Romski |GO 4 |SS – |/ |OPN |13. | |
|
|zaselek | |stanovanjske | | |člen | |
|
| | |površine | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|Gomilica|Opuščena |GO5 |K1 – |/ |OPN |31. | |
|
|gramoznica | |najboljša | | |in 34.| |
|
| | |kmetijska | | |člen | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Krajina |TU22 |K1 – |območje |OPN |34. | |
|
| | |najboljša |KD (1144, | |člen | |
|
| | |kmetijska |791, | | | |
|
| | |zemljišča |1143, | | | |
|
| | |K2 – druga |9652, | | | |
|
| | |kmetijska |1150, | | | |
|
| | |zemljišča |1130), | | | |
|
| | |G – gozdne |območje | | | |
|
| | |površine |varstva | | | |
|
| | |VC – |narave | | | |
|
| | |celinske |(NV, | | | |
|
| | |vode |Natura | | | |
|
| | |PC – |2000, | | | |
|
| | |površine |EPO), | | | |
|
| | |cest |poplavno | | | |
|
| | |O – območje |območje, | | | |
|
| | |okoljske |območje | | | |
|
| | |infrastrukture|varstvenih| | | |
|
| | | |pasov | | | |
|
| | | |vodnega | | | |
|
| | | |zajetja, | | | |
|
| | | |HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Krajina |TU23 |K1 – |območje |OPN |34. | |
|
| | |najboljša |KD (1134, | |člen | |
|
| | |kmetijska |791); | | | |
|
| | |zemljišča |točkovni | | | |
|
| | |K2 – druga |element | | | |
|
| | |kmetijska |varstva | | | |
|
| | |zemljišča |narave, | | | |
|
| | |G – gozdna |HMO | | | |
| |
| |zemljišča | | | | |
|
| | |VC – | | | | |
|
| | |celinska | | | | |
|
| | |vode | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Krajina |TU24 |K1 – |območje |OPN |34. | |
|
| | |najboljša |KD | |člen | |
|
| | |kmetijska |(1253), | | | |
|
| | |zemljišča |HMO | | | |
|
| | |G – gozdna | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
|
| | |PC – | | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
|
| | |O – | | | | |
|
| | |deponija | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Krajina |TU25 |K1 – |območje |OPN |34. | |
|
| | |najboljša |KD (1108, | |člen | |
|
| | |kmetijska |28331), | | | |
|
| | |zemljišča |območje | | | |
|
| | |K2 – druga |varstva | | | |
|
| | |kmetijska |narave | | | |
|
| | |zemljišča |(NV, | | | |
|
| | |G – gozdna |Natura | | | |
|
| | |zemljišča |2000), | | | |
|
| | |PC – |HMO | | | |
|
| | |površine | | | | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Avtocesta |TU26 |PC – |območje |Sprejeti|33. | |
|
| | |površine |KD |DLN |člen | |
|
| | |cest |(28331), | | | |
|
| | | |HMO, | | | |
|
| | | |območje | | | |
|
| | | |varstva | | | |
|
| | | |narave | | | |
|
| | | |(NV, | | | |
|
| | | |Natura | | | |
|
| | | |2000, | | | |
|
| | | |EPO) | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Daljnovod |TU 28 |K1 – |poplavno |Sprejeti|33. | |
| |110
kV | |najboljša |območje | DPN |člen | |
|
| | |kmetijska | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Daljnovod |TU 29 |K2 – druga |območje |Sprejeti|33. | |
| |110
kV | |kmetijska |KD |DPN |člen | |
|
| | |zemljišča |(1130), | | | |
|
| | |VC – |območje | | | |
|
| | |celinske |varstva | | | |
|
| | |vode |narave | | | |
|
| | | |(NV, | | | |
|
| | | |Natura | | | |
|
| | | |2000, | | | |
|
| | | |EPO), | | | |
|
| | | |poplavno | | | |
|
| | | |območje, | | | |
|
| | | |HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina
|Daljnovod |TU 30 |PC – |/ |Sprejeti|33. | |
| |110
kV | |površine | |DPN |člen | |
|
| | |cest | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina |Del
krajine |TU 35 |K1 – |/ |OPN |34. | |
|
| | |najboljša | | |člen | |
|
| | |kmetijska | | | | |
|
| | |zemljišča | | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina |Del
krajine |TU 36 |K2 – druga |varstvo |OPN |34. | |
|
| | |kmetijska |narave | |člen | |
|
| | |zemljišča |(NV, | | | |
|
| | |VC – |Natura | | | |
|
| | |celinske |2000, | | | |
|
| | |vode |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina |Del
krajine |TU 37 |K1 – |varstvo |OPN |34. | |
|
| | |najboljša |narave | |člen | |
|
| | |kmetijska |(Natura | | | |
|
| | |zemljišča |2000, | | | |
|
| | | |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina |Del
krajine |TU 38 |K1 – |varstvo |OPN |34. | |
|
| | |najboljša |narave | |člen | |
|
| | |kmetijska |(Natura | | | |
|
| | |zemljišča |2000, | | | |
|
| | | |EPO), HMO | | | |
+--------+------------+------+--------------+----------+--------+------+ |
|občina |Del
krajine |TU 39 |G – gozdna |varstvo |OPN |34. | |
|
| | |zemljišča |narave | |člen | |
|
| | |VC – |(NV, | | | |
|
| | |celinske |Natura | | | |
|
| | |vode |2000, | | | |
|
| | | |EPO), HMO | | | |
+----------------------------------------------------------------------+ |
|Legenda oznak
v tabeli: EPO – ekološko pomembno območje, NV – | |
|naravna
vrednota, KD – kulturna dediščina; HMO – območja izvedenih | |
|hidromelioracij; | |
|Opomba: V vseh
enotah urejanja se nahaja raziskovalni prostor za | |
|nafto in
plin. | |
+----------------------------------------------------------------------+ |
|
5. člen |
|
Spremembe 12. člena so:
Za drugim odstavkom se dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki
glasijo:
»(3) V vseh enotah urejanja na območjih stavbnih zemljišč in ostalih
zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, se kot poseg štejejo:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali
njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
(4) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti:
zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in
določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in
enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje
za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih
in enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju tovrstnih
objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Turnišče.
(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se
štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na
prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in
širitev naselij lahko izvajajo posegi iz tretjega odstavka tega člena
predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni
infrastrukturni objekt navedeni v odloku.« |
|
6. člen |
|
Spremembe 13. člena so:
Prvemu odstavku a) točke se za besedilom »RE6« doda besedilo »RE 12,«.
V četrti alineji prvega odstavka a) točke se na koncu alineje briše
besedilo »v enotah urejanja TU10 in TU12«.
Peti alineji prvega odstavka a) točke se doda druga podalineja, ki
glasi: »– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas,«.
Drugemu odstavku a) točke se za oznako »RE6« doda oznaka »RE 12«.
Prva alineja drugega ostavka a) točke se spremeni tako, da se glasi:
»– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov in žitni silosi,«.
V četrtem odstavku a) točke se prva alineja nadomesti z besedilom:
»– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih
površin oziroma prometne infrastrukture,«,
četrta pa nadomesti z besedilom:
»– gradnja, rušitve, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
Za sedmim odstavkom točke a) se doda osmi odstavek, ki glasi:
»(8) V enoti urejanja GO 4 – romski zaselek v Gomilici, namenjen za
stanovanja in spremljajoče dejavnosti (SS), so na območjih stavbnih
zemljišč dopustne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve
naslednjih vrst objektov:
– enostanovanjske stavbe,
– stavbe za obrtne in storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirskih objektov,
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni
infrastrukturni objekti, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični
ponudbi ali prireditvam, spominska obeležja, objekti za oglaševanje,
objekti za telekomunikacijsko opremo, spominska obeležja, urbana
oprema.«
Prvi stavek prvega odstavka b) točke se pred besedilom », od javne
občinske ceste« izbriše in nadomesti z besedilom »Najmanjši odmik
objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, pod pogojem, da
so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija
objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Drugemu odstavku c) točke se za prvim stavkom doda besedilo, ki glasi:
»Višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, stolpni silosi so lahko
do višine 10 m. Ti objekti ne smejo izstopati iz silhuete naselja in
biti postavljeni na vizualno izpostavljenih delih naselja (ob vhodu
naselja, vidnem robu naselja, ob dominanti v naselju in zavarovani
kulturni dediščini ipd.).«
Tretjemu odstavku c) točke se briše drugi stavek.
V točki č) se prvi, drugi, peti in šesti odstavek spremenijo tako, da
glasijo:
»(1) Tlorisna oblika stanovanjskih in javnih objektov (trgovski,
gostinski in drugi javni objekti) mora biti podolgovata, lahko je
lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedena
oblika. Tlorisna oblika kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v
naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in
z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Ravne strehe so možne tudi
na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3
objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta enokapna ali ravna streha,
ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se upošteva tudi pri
prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in
ravne strehe so možne le na trgovskih, kmetijskih in drugih stavbah za
storitvene dejavnosti in na nezahtevnih in enostavnih objektih.
(5) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer
podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in
specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi
baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).
(6) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ob cestah; v Renkovcih
R2 439, v Turnišču R3 726, v Gomilicah R3 729, v Nedelici LC 43020 in JP
930960 višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m razen v primeru
medsosedske ograje, ki je lahko višine do 1,80 m. Višja medsosedska
ograja se prične pri gradbeni liniji objektov. Ograje ob ostalih ulicah
so lahko do višine 1,6 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost
in ni oviran prometa po javni cesti.«
Zadnji stavek prvega odstavka d) točke se spremeni tako, da glasi: »V
stanovanjskih območjih je velikost parcele praviloma od 4 do 10 arov,
širina parcele mora biti taka, da zagotavlja požarno varnost.«
V prvem odstavku f) točke se za oznako »TU11,« doda oznaka »GO1,«, za
zadnjim stavkom se doda besedilo, ki glasi: »Na delu enote urejanja
prostora TU 10, TU 11, ki sta del vplivnega območje cerkva v Turnišču ni
možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih
stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s
podzemeljskimi rešitvami.«
V drugem odstavku f) točke se za besedilom »RE3,« doda besedilo »TU3,«
in na koncu istega odstavka doda besedilo: »Na območju nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju naravnih vrednot v enoti
urejanja NE3 novi posegi niso dovoljeni, na ostalih pozidanih površinah
se za posege v prostor pridobi naravovarstveno soglasje.«
Za tretjim odstavkom f) točke se dodata četrti odstavek, ki glasi:
(4) Na poplavnem območju na delu enote urejanja RE5, TU11, TU13, NE7 so
ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse delavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. Za obstoječe objekte na poplavnih območjih
je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o
graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne
smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. Gradnja novih objektov ni
dovoljena.
Tretji odstavek g) točke se v celoti izbriše. |
|
7. člen |
|
Za
trinajstim členom se doda nov 13.a člen, ki glasi: |
|
»13.a člen |
|
(enota urejanja TU 33- piščančja farma) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja TU 33 na območju z oznako podrobne namenske rabe IK
je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev:
– kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov ter spremljajočih objektov, ki so potrebni za dejavnost,
– gradbeno inženirskih objektov,
– nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna
pritlična lopa, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe, pomožni
infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti razen greznic), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Mala
čistilna naprava pod pogojem, da ni možen priklop na javno
kanalizacijsko omrežje ali iz drugih razlogov in je v soglasju z
izvajalcem javne službe.
b) Pogoji glede lege in velikosti objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva odmike od sosednjih parcel in
odmike od javnih cest/poti in vodotokov.
(2) Najmanjši odmik najbolj izpostavljene točke objekta od sosednje
parcelne meje je 1,0 m pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene
zahteve. Od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba
brežine reke Ledave 15,0 m, od zunanjega roba brežine ostalih potokov in
vodnih površin 5,0 m. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri obstoječih objektih
je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih
odmikih, če s tem soglaša sosed.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Okolica
kmetijskih objektov se mora izdatno zasaditi z drevesno in grmovno
avtohtono drevnino.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika kmetijskih objektov je lahko podolgovate ali
lomljene oblike. Višina objektov je ena etaža nad urejenim terenom.
Silosi in lagune so lahko okroglih oblik, ki ne smejo presegati višine
10 m.
(2) V enoti urejanja TU 33, na območju s podrobno namensko rabo IK, so
strehe na kmetijskih objektih dvokapne in v manjšem naklonu, v sivi ali
rjavi barvi. Strehe na pomožnih objektih so lahko ravne ali enokapne z
blagim naklonom. Fasada kmetijskih objektov mora biti v pastelnih,
neizstopajočih barvah, kot so betonsko siva, olivno zelena …, lahko so
obdelane z različnimi materiali.
(3) Območje farme je lahko ograjeno. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
č) Pogoji in merila za parcelacijo
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/ zemljiška parcela mora
imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti
varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
(1) Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske
odvodnike.
(2) Priključevanje objektov na prometno infrastrukturo, električno
omrežje, plinovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in ostalo
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(3) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s farme se ureja
individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice
in gnoja se zbirajo na način kot določa zakonodaja. Razredčena vsebina
gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na poplavnem območju v enoti urejanja TU 33, je možna gradnja
objektov pod pogoji, iz Študije poplavne in erozijske nevarnosti, št.
PEN 1/2011 in PEN 1/2011-DOP, ki je bila izdelana 20. 5. 2011 in
dopolnjena 30. 5. 2012. Gradnja je možna pod pogojem, da se razširi
struga Črnega potoka neposredno ob načrtovanem hlevu, kot laguna s
stoječo vodo in razgibanimi brežinami, zasajenimi z avtohtonimi
rastlinskimi vrstami. Volumen lagune mora znašati najmanj 166,71 m3
oziroma ureditev lagune se izvede na površini 73 m2, laguna je lahko
tudi večja. Za izgradnjo objektov na območju enote urejanja TU 33 se
izvede varnostno nadvišanje na način, da se višina talne plošče objekta
zaključi na 171,40 m, kar je 30 cm višje od najvišje točke terena pri
vogalih bodočega objekta (90 cm višje od HQ 100 je 170,59 m*). Gradnja
predvidenih objektov je možna šele po izvedbi vseh v študiji navedenih
omilitvenih ukrepov.
(2) Za zagotavljanje kakovosti podzemnih voda znotraj enote urejanja
stik oporečnih odpadnih voda s podtalnico ni dovoljen, morebitni
individualni sistemi za zajem odpadne vode (male čistilne naprave,
greznice) morajo biti nepretočni.
(3) Vode iz manipulativnih površin se pred izpustom v okolje prečistijo
na usedalniku in lovilcu olj, pred izpustom v vodotok naj se dodatno
umesti še rastlinska čistilna naprava. Dosledno se upoštevajo omilitveni
ukrepi vezani na osvetljevanje objektov in javnih površin.
(4) Za varovanje kulturne dediščine EŠD 1143 – Gomila se v času gradnje
ali ob drugih posegih v prostor na območju enote urejanja TU 33 je
potrebno enoto kulturne dediščine ustrezno zaščiti in prepreči vsakršne
poškodbe oziroma poslabšanje kvalitete kulturne dediščine.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Reja piščancev je omejena na notranjost objekta, kjer povzročajo
hrup delovni stroji in energetske naprave. Izven objekta lahko povzroča
povečan hrup le transport piščancev, ki se omeji na dnevni čas in izven
naselja. Farma se nahaja za obstoječo farmo in je od bivalnega okolja
oddaljena ca. 150 m.
(2) Vplivi na bivalno okolje zaradi smradu se omejijo tako, da se
odprtine farme orientira stran od poselitve ter se zagotovi vse tehnične
in ostale možne rešitve za omejitev smradu.« |
|
8. člen |
|
Spremembe 14. člena so:
Prvi alineji, prvega odstavka a) točke se za besedilom »in prodajo«
besedilo spremeni in glasi:
», hladilnica in ostali spremljajoči objekti namenjeni dejavnosti na
območju,«.
Drugi stavek, prvega odstavka b) točke se dopolni tako, da glasi:
»Rastline se posadijo v kameno volno ali drug gojitveni substrat,
položeno na gojitvene kanale, ki so na višini 30 cm.«
Tretji stavek, drugega odstavka b) točke se dopolni tako, da glasi: »Za
morebitne dodatne potrebe se voda za namakanje zajame iz krajevnega
vodovoda ali iz drugih razpoložljivih vodnih virov.«
Tretji odstavek b) točke se spremeni in glasi: »Za ogrevanje
rastlinjakov v zimskem času (avgust–maj) se lahko uporabi geotermalna
voda iz obstoječe geotermalne vrtine RE-1g Renkovci. Temperatura
geotermalne vode na ustju vrtine je 55 °C, ob izpustu iz rastlinjakov pa
30 °C. Geotermalna voda se bo po odvzemu toplote vračala v isti
vodonosnik, morebitni presežek pa se spelje v hladilni bazen na severni
stani rastlinjaka, kjer se ohladi na dovoljeno temperaturo, nato se
spelje v obcestni jarek ob regionalni cesti ali ponikovalno laguno.
Geotermalna voda je nizkomineralna in brez žvepla.«
Četrti odstavek b) točke se spremeni in glasi:
»(4) Za dodatno ogrevanje ali v primeru, da rastlinjaki ne bodo ogrevani
z geotermalno vodo, se uporabijo ogrevalni kotli na plin ali drugi
sistemi ogrevanja. V ta namen se zgradi toplarna na severni strani
rastlinjaka ali pa se ogrevanje zagotovi znotraj ostalih objektov.
Energenti za ogrevanje so: plin, elektrika, olje, biomasa, peleti,
sončna energija ali alternativni viri energije. Za zagotovitev energije
se lahko uporabijo vsi znani sistemi ogrevanja.«
Na koncu prvega stavka, drugega odstavka č) točke se za besedilom »S–J«
doda besedilo »ali V–Z«.
Peti odstavek č) točke se spremeni tako, da glasi:
»(5) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja,
elektroenergetski in drugi vodi) se izvedejo podzemno razen v primerih,
kjer podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih
značilnosti in specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr.
antenski stolpi baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
V šestem odstavku č) točke se v drugem stavku izbriše besedilo », ki se
zatravi« in v tretjem stavku izbriše beseda »odpadne«.
Na koncu prvega stavka petega odstavka e) točke se doda besedilo »ali iz
nove geotermalne vrtine v okolici rastlinjakov« ter se na koncu zadnjega
stavka istega odstavka, izbriše »dovoljenje« in doda besedilo »pravico
in vodno soglasje«.
V prvem stavku osmega odstavka e) točke se za besedilom »krajevno
kanalizacijo« doda besedilo »ali malo čistilno napravo (do izgradnje
javnega kanalizacijskega omrežja).«.
Deseti odstavek e) točke se spremeni in se glasi:
»(10) Ohlajena geotermalna voda, ki se ne bo vračala nazaj v isti
geotermalni vodonosnik, bo speljana v lagune na severni strani
rastlinjaka, kjer se bo ohladila in delno poniknila, odvečna količina pa
bo speljana v obcestni jarek ob regionalni cesti oziroma ponikovalno
laguno.«
V prvem stavku enajstega odstavka e) točke se za besedo »volna« doda
besedilo »oziroma drug gojitveni substrat«. Drugi stavek se namesto
besede »Ker« začne z besedo »Če«.
Za drugim odstavkom f) točke se dodajo tretji, četrti in peti odstavek,
ki glasijo:
»(3) Rastlinjak ne sme biti opremljen z UV svetilkami, ki bi delovale
tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka
zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka.
Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za izklop.
(4) V izogib trkom ptic v steklene površine rastlinjaka je potrebno
opremiti vse večje površine s silhuetami ujed.
(5) Ohlajena geotermalna voda se lahko uporabi za druge namene (npr.
namakanje kmetijskih površin), v kolikor se za to izkaže kot primerna,
oziroma se v nasprotnem primeru v čim večji meri vrača v vodonosnik z
namenom ohranitve naravnega vira.«
V drugem odstavku g) točke se v prvem stavku izbriše beseda »odpadne« in
izbriše zadnji stavek tega odstavka.
Na koncu drugega odstavka i) točke se doda besedilo, ki glasi: »S
spremembo načina zbiranja vode ali energenta za ogrevanje se velikost
objektov prilagodi tehnologiji. Laguna je lahko vkopana ali montažna na
zemeljski površini.«
Besedilo j) točke se spremeni, tako da se glasi:
»Izgradnja rastlinjaka bo potekala fazno in v etapah. Najprej je
predvidena gradnja 1. etape, to je enega rastlinjaka v velikosti ca. 2
ha, lagune v velikosti ca. 0,8 ha, transformatorske postaje, toplarne
ter gradnja gospodarske javne infrastrukture, vključno s prestavitvijo
obstoječega daljnovoda in ureditvijo okolice. V drugi etapi je
predvidena gradnja dodatnega rastlinjaka v velikosti ca. 2 ha. Etape se
lahko tudi združijo tako, da se poseg izvede v eni fazi. Območje
ureditev je v kartografskih prilogah označeno kot enota urejanja RE1.« |
|
9. člen |
|
Spremembe 15. člena so:
V tretjem odstavku b) točke se višina silosov »23 m« črta in nadomesti z
višino silosov »16 m«.
Na koncu petega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico in se doda
besedilo, ki glasi: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna
zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih
gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj,
čistilne naprave, vodohrani ...).«
Na koncu prvega odstavka e) točke se doda besedilo, ki glasi:
»Za varovanje kulturnih spomenikov pod EŠD 792 Cerkev Marijinega
vnebovzetja in EŠD 4995 Cerkev Sv. Marije se na zunanjih robovih
obravnavanega kompleksa izvede dodatna intenzivna zasaditev z
avtohtonimi drevesnimi vrstami, s čemer bodo obstoječi in predvideni
silosi zakriti iz južne in vzhodne strani. Intenzivna drevesna zasaditev
se izvede tudi na zahodnem in severnem robu ter znotraj kompleksa.«
Na koncu tretjega odstavka f) točke se doda stavek, ki se glasi:
»Zagotoviti se mora zmanjšanje prašenja z dodatnimi tehničnimi ukrepi.« |
|
10. člen |
|
Spremeni
se celotni 16. člen, ki se glasi:
»(enota urejanja RE2, RE 14 – geotermalna vrtina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V območju geotermalne vrtine s podrobnejšo namensko rabo O (okoljska
infrastruktura) je dopustna naprava objektov za odvzem geotermalne vode
ter gradnja pomožnih objektov:
– pritlični objekt, nadstrešek, utrjeno dvorišče,
– gradbeno inženirski objekti ter pomožni infrastrukturni objekti za
potrebe črpanja, hlajenja, vračanja in distribucije geotermalne vode.
(2) Na območju kmetijske proizvodnje z oznako IK, je dopustna gradnja
naslednjih vrst objektov:
– nestanovanjske kmetijske stavbne s spremljajočimi objekti in
napravami,
– gradbeno inženirski objekti.
(3) Na območju enote je možna postavitev, rekonstrukcija, vzdrževanje in
odstranitev:
– nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– začasni objekti: kiosk oziroma tipski zabojnik,
– enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– začasni objekti: objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih
snovi,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem: kolesarska
steza, sprehajalna pot, trimska steza,
– urbana oprema.
(4) Okrog objektov se mora zasaditi drevje in grmičevje ter urediti
prometne in utrjene površine za manipulacijo in parkiranje. Na 3
parkirna mesta mora biti zasajeno eno drevo.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov ter ureditev
parcele
(1) Objekte na območju vrtin se umesti v okviru parcele glede na lego
vrtine in vzporedno z javno cesto. Velikost pritličnega objekta, na
območju z oznako O, sme presegati velikosti 15 m2, velikost nadstreška
pa 30 m2.
(2) Območje vrtin in območje namenjeno kmetijski proizvodnji se lahko
ogradi z žično ograjo, višine do 2 m.
(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se kmetijski objekti
umestijo v okviru parcele in vzporedno z javno cesto. Tlorisna oblika
objektov je pogojena s tehnološkimi zahtevami in parcelnimi mejami.
Objekti so pritlične izvedbe. Odmik od sosednje parcele je 1,0 m, pod
pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve. Odmik od ceste je
4,0 m oziroma manj, če s tem soglaša upravljavec ceste. Strehe na
kmetijskih objektih so dvokapne in v manjših naklonih, minimalno 12
stopinj ali več, v sivi ali rjavi barvi. Strehe na pomožnih objektih so
lahko ravne ali enokapne z blagim naklonom.
(4) Za namene kmetijske proizvodnje in predelave, se v tej enoti
urejanja lahko uporabijo tudi površine, ki so opredeljene kot površine
namenjene okoljski infrastrukturi, pod pogoji, da se ne posega v
varstvene pasove vrtine in njenih objektov in ne ovira dostop do vrtine
in ovira njeno delovanje.
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami
(1) Objekti ne smejo biti opremljeni z UV svetilkami, ki bi delovale
tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka
zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka.
Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za izklop.
(2) V izogib trkom ptic v steklene površine rastlinjaka je potrebno
opremiti vse večje površine s silhuetami ujed.
(3) Ohlajena geotermalna voda se lahko uporabi za druge namene (npr.
namakanje kmetijskih površin), kolikor se za to izkaže kot primerna,
oziroma se v nasprotnem primeru v čim večji meri vrača v vodonosnik z
namenom ohranitve naravnega vira.« |
|
11. člen |
|
Spremembe 17. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »obeležij« doda beseda »,
parkirišč«. V drugem odstavku iste točke se vse alineje spremenijo tako,
da glasijo:
»– mrliške vežice s spremljajočimi objekti,
– gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi parkirišča, poti in druge gradbeno inženirske
objekte, ki služijo dejavnosti),
– pomožnih objektov:
– nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja, pomožni infrastrukturni objekti
(cestni, energetski in komunalni), spomeniki in spominska obeležja,
urbana oprema.«
Za drugim odstavkom a) točke se doda tretji odstavek, ki glasi:
»(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi
iz 37. člena odloka.«
Na koncu četrtega odstavka b) točke se pika spremeni v vejico in se doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Za prvim stavkom prvega odstavka č) točke se doda besedilo, ki glasi:
»Morebitne raziskave trase rimske ceste lahko pomenijo tudi spremembe
planiranih posegov v enoti urejanja GO 2. V enoti urejanja prostora TU
16, ki je vplivno območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov,
čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in
naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami.«
V d) točki se prvi odstavek briše in drugi postane prvi. |
|
12. člen |
|
Spremembe 18. člena, so:
V prvi odstavek a) točke za besedo »rekonstrukcije« doda besedilo »,
vzdrževanje«.
Za zadnjo alinejo prvega odstavka a) točke se doda nova alineja, ki
glasi:
»– gradbeno inženirski objekti.«
Zadnji stavek prvega odstavka b) točke se briše.
Na koncu četrtega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico in se doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).« |
|
13. člen |
|
Spremembe 19. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedilom »ob igrišču« doda besedilo
»ureditev razsvetljave, tribun,«.
Drugi odstavek a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe BC je dopustna gradnja novih
objektov ter rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev naslednjih vrst
objektov:
– večnamenske športne dvorane, tribun in pokritih stojišč, klubski
objekti s sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi in drugi gradbeno inženirski objekti,
– začasni in vadbeni objekti,
– spominska obeležja,
– pomožni objekti:
– objekt za oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk) za prireditve,
– pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,
– urbana oprema (transparent, večnamenski kiosk, montažna sanitarna
enota, vodnjak, obešanka na drogu javne razsvetljave, otroško igrišče).«
Za drugim odstavkom a) točke se doda tretji odstavek, ki glasi:
»(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi
iz 37. člena odloka.«
Prvi odstavek b) točke se spremeni in glasi:
»(1) Objekt se locira ob igrišču. Oblika objekta je poljubna, streha v
naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt je lahko v montažni ali
tipski izvedbi.«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).« |
|
14. člen |
|
Spremembe 20. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »rekonstrukcije« doda beseda »,
vzdrževanja«.
Celotna prva in druga alineja prvega odstavka a) točke se spremenita
tako, da glasita:
»– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi
– pomožni objekti:
– objekti za lastne potrebe (uta, enoetažna pritlična lopa, utrjene
dostopne poti, greznice pod pogojem, da ni možna priključitev na javno
komunalno omrežje) in vsi objekti iz skupine enostavnih objektov,
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt javne razsvetljave,
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni
priključek, priključek na kanalizacijo),
– začasni objekti (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z
nadstreškom, tribuna, pomol),
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo, kolesarska steza,
sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema in
– spominska obeležja.«
Drugi odstavek a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(2) V enoti urejanja TU1 in TU2, ki sta v območju podrobne namenske
rabe z oznako BT, je možna gradnja turističnih in spremljajočih
objektov. V enoti urejanja TU2 je dopustna še rekonstrukcija obstoječega
mlina, gradnja poslovnih, servisnih in trgovskih objektov znotraj
mlinarske dejavnosti in postavitev enodružinske hiše samostojno ali v
sklopu poslovnih objektov, ureditev parkirišča v okviru gradbene parcele
ob mlinu ter dopolnilna zasaditev drevja in ureditev okolice.«
Za tretjim odstavkom a) točke se doda četrti odstavek, ki glasi:
»(4) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi
iz 37. člena odloka.«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Drugi odstavek d) točke se spremeni tako, da glasi:
»(2) Na poplavnem območju na delu enot urejanja TU2 in RE10 so ne glede
na ostala določila odloka, prepovedane vse delavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Za obstoječe objekte na poplavnih območjih je dopustno
vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov
ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati
poplavne ogroženosti območja. Gradnja novih objektov ni dovoljena.«
Za drugim odstavkom d) točke se dodata tretji in četrti odstavek, ki
glasita:
»(3) Območje enote urejanja TU2 se ureja tako, da se ohranja gozd v
obstoječem obsegu, na vsaj 50 % brežin gramoznic naj se ohrani ali
zasadi lesna zarast krajevno značilnih samoniklih vrst, vsaj na eni
strani se omeji dostop do vode.
(4) Ohranja se obstoječa drevesna in grmovna obrežna vegetacija in
visoke steblike. Dostopi do vode in objekti naj se umestijo le točkovno.
V enoti urejanja RE10 se ne umešča objektov med vodotok na S in V strani
gramoznice in med gramoznico. Ohranja naj se vegetacijski pas med cesto
in vodnimi telesi. V vseh enotah iz tega člena se preprečuje širjenje
invazivnih vrst, le-te se naj iz obrežnega pasu odstranjuje (japonski
dresnik, zlata rozga, žlezava nedotika, ambrozija ipd.).« |
|
15. člen |
|
Spremembe 21. člena so:
Prva in druga podalineja pete alineje prvega odstavka a) točke se
izbrišeta in nadomestita z besedilom:
»– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi s spremljajočimi objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas,«.
Prava in četrta alineja drugega odstavka a) točke se izbrišeta in
nadomestita z besedilom:
»– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih
površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
V prvi stavek prvega odstavka b) točke se za besedilom »1,0 m,« doda
besedilo« pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija
objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Zadnji stavek drugega odstavka c) točke se izbriše.
Drugi odstavek č) točke se v celoti spremeni in glasi:
»(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od
25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno
kritino. Ravne strehe na stanovanjskih objektih so možne, pod pogojem,
da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna ali
enokapna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se
upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim
naklonom, enokapne in ravne strehe so možne na trgovskih in drugih
stavbah za storitvene dejavnosti ter na nezahtevnih in enostavnih
objektih.«
Na koncu četrtega odstavka č) točke se pika nadomesti z vejico ter se
doda besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Tretji odstavek g) točke se v celoti briše. |
|
16. člen |
|
Spremembe 22. člena, so:
Naslov člena se spremeni tako, da glasi:
»(enota urejanja TU6 in TU 6A – centralni del naselja Turnišče)«.
Besedilo prvega odstavka do prve alineje a) točke se spremeni tako, da
glasi:
»(1) Na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Turnišče, ki
je namenjeno oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim (CD, CU) ter
bivanju (SS) in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi (SK), so
dopustne gradnje novih objektov, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov,
sprememba namembnosti in odstranitve naslednjih vrst objektov:«
Četrta alineja prvega odstavka a) točke se spremeni tako, da glasi:
»– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter razne
delavnice, slednje pod pogojem, da ne presegajo mejnih ravni hrupa.«
V šesto alinejo prvega odstavka a) točke se za prvo podalinejo doda
vejica ter druga podalineja, ki glasi:
»– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas,«
V sedmi alineji prvega odstavka a) točke se v deveti podalineji pika
zamenja z vejico in doda deseta podalineja, ki glasi:
»– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem,
kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza).«
Zadnji stavek sedme alineje prvega odstavka a) točke se spremeni in
glasi: »Gradnja eno- ali večstanovanjskih stavb na območju centralnih
dejavnosti (CD, CU), je možna ob pogoju, da je del objekta v pritličju
namenjen za javno funkcijo.«
Pred prvo alinejo drugega odstavka a) točke se doda nova alineja,
dosedanji alineji postaneta druga in tretja. Prva alineja glasi:
»– druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so prostori
za športnike, tuši, sanitarije, terasa ipd.),«.
Druga alineja drugega odstavka a) točke se spremeni in glasi:
»– gradbeno inženirski objekti: objekti prometne infrastrukture,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi
gradbeno inženirski objekti,«.
Prava in četrta alineja tretjega odstavka a) točke se izbrišeta in
nadomestita z besedilom:
»– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih
površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
Za tretjim odstavkom a) točke se dodata četrti in peti odstavek, ki
glasita:
»(4) Na površinah podeželskega naselja z oznako SK so poleg objektov,
navedenih v 1. točki tega člena, dopustni še:
– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka lopa, rastlinjak, silos,
skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni
zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina
ali vodnjak za namakanje, krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograje za
pašo živine, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča).
(5) Na območju parkirišča (PO) je dopustna gradnja, rekonstrukcija,
vzdrževanje in odstranitev utrjenega parkirnega prostora, gradnja in
rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih gradbeno inženirskih objektov in
omrežij ter pomožnih objektov: objekt za oglaševanje, ograja, začasni
objekt (kiosk), pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti (šotor,
oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna), urbana oprema.«
Prvemu stavku prvega odstavka b) točke se za besedilom »1,0 m,« doda
besedilo »pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija
objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Zadnji stavek drugega odstavka c) točke se izbriše.
Prvi, drugi in tretji odstavek č) točke se spremenijo in glasijo:
»(1) Tlorisna oblika objektov mora biti pravokotna. Strehe na vseh
objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Ravne
strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem,
da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta enokapna ali
ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Razmerje se
upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah. Strehe z manjšim
naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na trgovskih, kmetijskih
in drugih stavbah za storitvene dejavnosti in na nezahtevnih ter
enostavnih objektih. Fasade so opleskane v svetlih barvah, lahko so
delno obdelane v lesu. Talni zidec je opleskan s temno barvo
(tradicionalno sivo- rjavo).
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno,
razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ob cesti
v Renkovcih R2 439, v Turnišču R3 726, v Gomilicah R3 729 in Nedelici LC
43020 ter JP 930960 višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m razen v
primeru medsosedske ograje, ki je lahko višine do 1,80 m. Višja
medsosedska ograja se prične pri gradbeni liniji objektov. Ograje ob
ostalih ulicah so lahko do višine 1,6 m. Ograja okrog parcel samostana
(»šolskih sester«) parcelne številke 1965, 1966, 1967 in 1968 k.o.
Turnišče, je lahko visoka do največ 2,5 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.«
Tretji odstavek g) točke se v celoti izbriše. |
|
17. člen |
|
Spremembe 23. člena so:
Podalineja šeste alineje prvega odstavka a) točke se izbriše.
Na koncu četrtega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
V drugem stavku petega odstavka c) točke se spremeni višina ograje tako,
da se besedilo »1,2 m« zamenja z besedilom »2,0 m«.
Celotna e) točka se izbriše. |
|
18. člen |
|
Spremembe 24. člena so:
Pred prvi odstavek a) točke se doda oznaka »(1)«.
Pred besedilo podalineje četrte alineje prvega odstavka a) točke doda
besedilo »objekti prometne infrastrukture,«.
Za prvim odstavkom a) točke se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi
iz 37. člena odloka.«
Na koncu četrtega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
V drugem stavku petega odstavka c) točke se spremeni višina ograje tako,
da se besedilo »1,2 m« zamenja z besedilom »2,0 m«.
Pred besedilo prvega odstavka d) točke se doda oznaka »(1)«.
Za prvim odstavkom d) točke se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V enoti urejanja TU9 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD
OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na
sedežu občine. Na zahodnem robu enote urejanja TU9 naj se zasadi mejica
s krajevno značilnimi samoniklimi lesnimi vrstami.«
Točka e) se v celoti izbriše. |
|
19. člen |
|
Spremembe 25. člena so:
Na koncu prve alineje, prvega odstavka a) točke se za četrto podalinejo
pika spremeni v vejico in doda peta podalineja, ki glasi:
»– urbana oprema.«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Na koncu tretjega odstavka c) točke se spremeni višina ograje, tako da
se besedilo »1,20 m« spremeni v besedilo »2,0 m«.
Pred prvi odstavek točke d) se doda oznaka (1), za prvim odstavkom se
doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V enoti urejanja TU14 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD
OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na
sedežu občine. Za ureditev območja se izdela načrt krajinske ureditve,
za katerega se pridobi naravovarstvene smernice. V načrtu krajinske
ureditve se opredeli vzdrževanje oziroma vzpostavitev ekstenzivnega
travišča.«
Točka e) se v celoti izbriše. |
|
20. člen |
|
Spremembe 26. člena so:
Na začetku prvega odstavka a) točke se spremeni oznaka »(2)« v oznako
»(1)«, za besedo »rekonstrukcije« se v istem odstavku doda beseda
»vzdrževanja,«
V prvem odstavku a) točke se spremeni druga alineja, ki glasi:
»– gradbeno inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture,
cevovodi s pripadajočimi objekti, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, drugi gradbeno inženirski objekti ter ostali
objekti potrebni za delovanje dejavnosti)«.
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Pred prvi odstavek točke d) se doda oznaka (1), za prvim odstavkom se
doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V enoti urejanja TU27 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD
OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na
sedežu občine. Na severnem in zahodnem robu območja ČN naj se zasadi
mejica s krajevno značilnimi samoniklimi vrstami.«
Točka e) se v celoti izbriše. |
|
21. člen |
|
Spremembe 27. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »rekonstrukcija« doda besedilo »,
vzdrževanje«.
Prva podalineja prve alineje prvega odstavka a) točke se spremeni in
glasi:
»– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi in drugi gradbeno inženirski objekti,«
Na koncu drugega odstavka c) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Na koncu prvega odstavka d) točke se doda besedilo, ki glasi:
»V enoti urejanja prostora TU 15, ki zajema območje cerkva v Turnišču ni
možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih
stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s
podzemeljskimi rešitvami. Navedeni pogoji veljajo tudi za vplivno
območje.« |
|
22. člen |
|
Spremembe 28. člena so:
Tretji odstavek a) točke se spremeni tako, da glasi:
»(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC in pripadajočih
varovalnih pasovih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih
površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
gradbeno inženirskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni
posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt
oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.«
Drugi stavek prvega odstavka b) točke se za besedilom »1,0 m,« dopolni z
besedilom »pod pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Na koncu prvega odstavka b) točke se doda stavek, ki glasi: »Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija
objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.«
Tretji odstavek b) točke se spremeni tako, da glasi:
»(3) Bencinska črpalka z dvema točilnima aparatoma in podzemno cisterno
se locira na južni strani območja z dvostranskim uvozom in izvozom.«
Na koncu tretjega odstavka č) točke se pika spremeni v vejico, ter doda
besedilo: »razen v primerih, kjer podzemna izvedba ni možna zaradi
tehnološko-funkcionalnih značilnosti in specifike določenih gradbeno
inženirskih objektov (npr. antenski stolpi baznih postaj, čistilne
naprave, vodohrani ...).«
Na koncu tretjega stavka, četrtega odstavka č) točke se spremeni višina
ograje tako, da se besedilo »1,20 m« zamenja z besedilom »2,0 m«.
Na koncu prvega odstavka f) točke se doda besedilo:
»V enoti urejanja prostora TU18, ki je vplivno območje cerkva v Turnišču
ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja antenskih
stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s
podzemeljskimi rešitvami. V območje arheološkega spomenika (EŠD 1144 –
Gomilno grobišče Popov log) ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki
utegne poškodovati arheološke ostaline. Izjemoma so dovoljeni posegi, če
ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti
za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ
pristojen za področje varstva kulturne dediščine.«
Drugi odstavek g) točke se v celoti izbriše. |
|
23. člen |
|
Spremembe 29. člena so:
V prvem odstavku a) točke se besedilo »za področje kmetijstva« izbriše.
Doda se prva alineja, ki glasi:
»– nestanovanjske stavbe:
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– točilnice (ne kot samostojen objekt),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča,
– druge nestanovanjske stavbe,«,
sedanja prva, druga in tretja alineja postanejo druga, tretja in četrta
alineja. Tretja alineja se spremeni in glasi:
»– gradbeno inženirskih objektov (objekti prometne infrastrukture,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi
gradbeno inženirski objekti vsi s spremljajočimi objekti),«.
Četrti stavek drugega odstavka a) točke se spremeni tako, da glasi:
»Možna je tudi postavitev in gradnja gradbeno inženirskih objektov ter
pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme iz 1. točke tega
člena.«
Prvi odstavek b) točke se za besedilom »1,0 m,« dopolni z besedilom »pod
pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve,«.
Drugi odstavek b) točke se spremeni in glasi:
»(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Intenzivna
zasaditev se izvede tudi znotraj kompleksa TU20. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja
in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer
podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in
specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi
baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).«
V tretjem odstavku b) točke se na koncu odstavka doda besedilo:
»Višina ograje ne sme presegati 2,0 m. Ograje so kovinske z žičnim ali
kovinskim polnilom. Ograja se v celoti obsadi.«
Za četrtim odstavkom se dodajo peti, šesti in sedmi odstavek, ki
glasijo:
»(5) Velikost objektov se prilagodi namenu. Višina objektov je P+1 z
izkoriščeno mansardo. Silosi in podobne skladiščne stavbe ne smejo
presegati višine 16 m ter ostali objekti, iz skupine industrijske stavbe
in skladišča ter druge nestanovanjske, ne presegajo višine 10 m.
(6) Oblika objektov je podolžna. Skladiščni silosi so lahko kovinski
valji.
(7) Strehe na skladiščih so enakostranične dvokapnice v rahlem naklonu,
sleme v smeri daljše stranice. Strehe na pomožnih objektih so lahko
ravne. Kritina silosov, skladiščnih objektov je v kovinski izvedbi,
rdeče barve.«
Pred prvi odstavek točke č) se doda oznaka »(1)«, za prvim odstavkom se
doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) Za varovanje kulturnih spomenikov pod EŠD 792 Cerkev Marijinega
vnebovzetja, EŠD 4995 Cerkev Sv. Marije je v enoti urejanja TU20
najvišja dovoljena višina silosov 16 m. Na zunanjih robovih
obravnavanega kompleksa se izvede dodatna intenzivna zasaditev z
avtohtonimi drevesnimi vrstami, s čemer bodo obstoječi in predvideni
silosi zakriti iz južne in vzhodne strani. Priporočamo tudi intenzivno
drevesno zasaditev na zahodnem in severnem robu. Izvede se tudi
intenzivna zasaditev znotraj kompleksa.«
Točka d) se v celoti izbriše. |
|
24. člen |
|
Spremembe 30. člena so:
Na koncu tretjega stavka, drugega odstavka b) točke se spremeni višina
ograje tako, da se besedilo »1,20 m« nadomesti z besedilom »2,0 m«.
Celotna d) točka se izbriše. |
|
25. člen |
|
Celotni
32. člen se spremeni in glasi: |
|
32. člen |
|
(pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov) |
|
»a)
Splošno
(1) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih
podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po
tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt.
(2) Na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov do
izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih
objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus, tribuna,
oder z nadstreškom, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo in
postavitev urbane opreme). V enoti urejanja TU 19 je pred pripravo
občinskega podrobnega prostorskega načrta možna postavitev
transformatorske postaje in priključitev na omrežje pod pogoji
upravljavca.
(3) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po
posameznih enotah urejanja upošteva naslednje pogoje:
b) pogoji glede namembnosti območja:
(1) V enoti urejanja NE4 – gramoznica Nedelica z oznako podrobne
namenske rabe LN, je dopusten površinski izkop gramoza s sprotno
sanacijo območja v rekreacijsko območje. V območju je do izdelave
podrobnega načrta možna postavitev tipskega zabojnika ali montažnega
objekta in ureditev infrastrukturnih objektov ter urbane opreme.
(2) V enoti urejanja TU8 – stanovanjsko območje Pasike, namenjeno za
stanovanja in spremljajoče dejavnosti so na območjih stavbnih zemljišč v
delu naselja Turnišče, ki je namenjeno bivanju in spremljajočim
dejavnostmi (SS) in podeželskim naseljem (SK) dopustne gradnje novih
objektov, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve naslednjih vrst
objektov:
– eno- in večstanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti,
– pomožni objekti: za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti,
začasni objekti, urbana oprema.
(3) V enoti urejanja RE 11 in RE 13, ki sta namenjena kmetijski
proizvodnji s podrobno namensko rabo IK, je možna gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev:
– drugih nestanovanjskih stavb s spremljajočimi objekti,
– upravnih in pisarniških stavb, trgovskih stavb in stavb za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,
– stavb za skladišča materiala in pridelkov za kmetijsko proizvodnjo,
– gradbeno inženirskih objektov,
– nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna
pritlična lopa, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe, pomožni
infrastrukturni objekti, pomožni-kmetijsko gozdarski objekti,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti, pomožni kmetijsko – gozdarski objekti.
(4) V enoti urejanja TU 19, TU 17 v območju gospodarske cone (IG), ki je
namenjena za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne
dejavnosti, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in
vzdrževanje:
– obrtnih in proizvodnih stavb ter industrijskih stavb,
– trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti,
– stavb za skladišča,
– gradbeno inženirskih objektov tudi na območju z oznako PC,
– nezahtevnih objektov: za lastne potrebe, pomožnih infrastrukturni
objekti, začasni objekti, objekti za oglaševanje,
– enostavnih objektov: za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni
objekti, začasni objekti, urbana oprema.
(5) V enoti urejanja TU 32, ki je opredeljeno kot posebno območje, z
oznako podrobne namenske rabe BC (športni centri), kjer je možna
gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe za šport in objekti za šport s spremljajočimi dejavnostmi,
– gostinske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeno inženirski objekti;
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, razen greznic,
– ograje,
– škarpe,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti: kiosk,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe,
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (razen
cestnega silosa), pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti,
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti, razen objektov namenjenih skladiščenju nevarnih
snovi,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema. Vse nezahtevne in enostavne objekte se gradi v skladu z
uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost. Do izdelave podrobnega
prostorskega načrta je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna
postavitev začasnih objektov in urbane opreme.
(6) V enoti urejanja TU 31, ki je namenjena kmetijski proizvodnji s
podrobno namensko rabo IK je možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje
in odstranitev:
– kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov ter spremljajočih objektov,
– bioplinarna z vsemi spremljajočimi objekti do skupne nazivne moči 250
kW,
– gradbeno inženirskih objektov,
– nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe (drvarnice, enoetažna
pritlična lopa, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe, pomožni
infrastrukturni objekti, pomožni-kmetijsko gozdarski objekti,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti razen greznic, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Mala
čistilna naprava pod pogojem, da ni možen priklop na javno
kanalizacijsko omrežje. Pred izdelavo OPPN-ja je možna ureditev dostopne
poti in mostu čez vodotok in postavitev priključnih mest na potrebno
infrastrukturo.
c) ostali pogoji in usmeritve
(1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega
prostorskega načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi
namenu območja. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva
velikosti, kot jih določajo predpisi o razvrščanju objektov glede
zahtevnosti. Pri oblikovanju teh objektov se upošteva tudi pogoj, da se
oblikovanje podredi osnovnim objektom v posameznem območju. Nezahtevni
in enostavni objekti se dodatno podrobneje opredelijo v posameznem
podrobnem načrtu.
(2) V enoti urejanja TU 19, TU 17 se v objekte locira v cestno gradbeno
linijo. Oblika objektov je podolgovata, gradbena linija vzporedna s
cesto, višina objektov ob cesti ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž
nad terenom. V enoti urejanja TU 17, se mora na parkirnih površinah
zagotoviti 1 drevo na 3 parkirna mesta. V okolici objektov se uredijo
zelenice, ki morajo biti izdatno zasajene z avtohtono drevnino in
zakrivati objekte napram cesti, ki vodi do avtoceste in v smeri Lendave.
V enoti urejanja TU 17 se izvede intenzivna zasaditev znotraj kompleksa
in se ne umešča dejavnosti, pri katerih nastajajo velike količine
tehnoloških odpadnih voda oziroma močno obremenjenih tehnoloških voda. V
EUP TU 17 stik oporečnih odpadnih voda z podtalnico ni dovoljen,
morebitni individualni sistemi za zajem odpadne vode (male čistilne
naprave, greznice) morajo biti nepretočni. V enoti urejanja TU 19, ki
zajema vplivno območje cerkva v Turnišču ni možna gradnja vodohramov,
čistilnih naprav in postavljanja antenskih stolpov. Te vrste objektov in
naprav je možno reševati samo s podzemeljskimi rešitvami. Višina silosov
v TU 17 je lahko do višine 16 m.
(3) Enota urejanja TU 31 se lahko ureja pod naslednjimi pogoji:
– V enoti urejanja TU 31 na območju s podrobno namensko rabo IK so
strehe na kmetijskih objektih dvokapne v opečni, sivi barvi ali rjavi
barvi. Strehe na pomožnih objektih so lahko ravne ali enokapne z blagim
naklonom. Fasada kmetijskih objektov mora biti v pastelnih tonih
(betonsko siva, olivno zelena …). Okolica kmetijskih objektov se mora
izdatno zasaditi z avtohtono drevnino. Višina objektov je do 10 m skupne
višine. V primeru postavitve fermentorjev in lagun se te lahko vkopajo v
soglasju z sektorjem pristojnim za vode. Plinohrami (strehe fermentorja)
na lagunah morajo biti v umirjenih zelenih (olivno zelene …) ali sivih
odtenkih tako, da niso izstopajoče v odprtem prostoru. Do izdelave
OPPN-ja so na vodnem zemljišču z oznako VC možni posegi navedeni v 35.
členu odloka.
– V enoti urejanja TU 31 se v primeru posegov v brežine in/ali struge
vodotokov in ostalih vodnih površin, ki jih dopušča Zakon o vodah,
uporabljajo sonaravni ukrepi. Ohranja se vsaj 5 m obvodni pas ob obeh
vodotokih, v katerega se naj ne posega. Ohranja se obstoječa drevesna in
grmovna obrežna vegetacija in visoke steblike vsaj v obrežem pasu. Vode
iz manipulativnih površin se naj pred izpustom v okolje prečistijo na
usedalniku in lovilcu olj, pred izpustom v vodotok se dodatno umesti še
rastlinska čistilna naprava. Dosledno se upoštevajo omilitveni ukrepi
vezani na osvetljevanje objektov in javnih površin. Do pridobitve
gradbenega dovoljena za objekte v TU 31 se v enoti urejanja TU 34
vzpostavi nadomestni habitat rastišče močvirske logarice v skladu z
navodili iz tega odstavka.
– Enota urejanja TU 34 je območje kmetijskih zemljišč, kjer se uredi
nadomestno območje za naravno vrednoto z EVID ŠTEV 7025 – rastišče
močvirske logarice, ki bo uničena zaradi ureditve stavbnega zemljišča v
enoti urejanja TU 31. Nadomestno območje za naravno vrednoto se
vzpostavi na kmetijskih površinah, ki se jih prepusti v ekstenzivno
travniško rabo. Na zemljiščih, ki so v njivski rabi, se opusti sejanje
kultur, prepovedan je vnos hranil v tla in uporaba fitofarmacevtskih
sredstev. Lastnikom zemljišč v enoti TU 34 se za omejitev rabe
kmetijskih zemljišč dodeli odškodnina, ki jo prevzame investitor, ki bo
z gradnjo v enoti urejanja TU 31 povzročil trajno uničenje naravne
vrednote.
– V enoti urejanja TU 34 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo SD
OPN Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, september 2010), ki se hranijo na
sedežu občine.
– Na območju TU 34 se vzpostavi in ohranja ekstenzivna travniška raba. Z
ustrezno rabo se izboljša in ohranja habitat zavarovane vrste močvirska
logarica Fritillaria meleagris kot nadomestno območje za izgubljeno
rastišče močvirske logarice na območju naravne vrednote v enoti urejanja
TU 31. Za vzpostavitev nadomestnega območja naj investitor pridobi načrt
krajinske ureditve, v katerem naj bo opredeljeno: način vzpostavitve in
vzdrževanja nadomestnega območja, natančna navedba zemljišč z
lastništvom. Za izdelavo načrta naj se pridobijo smernice in pozitivno
mnenje ZRSVN. Na zemljiščih, na katerih se raba (košnja) trenutno
opušča, se do vzpostavljanja habitata s košnjo vsaj enkrat na dve leti
preprečuje zaraščanje z lesnimi vrstami. Pri tem se prva košnja opravlja
po 20 juniju oziroma po semenitvi rastlin močvirskih logaric. Na območju
se ne uporablja umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Ustrezna
travniška raba mora biti zagotovljena do pridobitve naravovarstvenega
soglasja in gradbenega dovoljenja ter pred pričetkom gradnje v enoti
urejanja TU 31. Pri pridobitvi naravovarstvenega soglasja se mora
izkazati, da investitor razpolaga z zemljišči. Območje se zavaruje na
lokalnem (občinskem) nivoju.
– Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja za TU 31 mora biti vzpostavljen
oziroma izveden ukrep nadomestnega habitata v TU 34 za to območje
naravne vrednote, ki se nahaja v in ob TU 31.
– Okoli habitata oziroma enote urejanja TU 34 se lahko uredi omejitev
možnosti dostopa motornim vozilom (npr. z ograjo iz količkov, ki pa
omogoča prehod živalim).
(4) Razširitev in povezava rastlinjaka ter spremljajočih objektov in
naprav v enotah urejanja RE 11 in RE 13 z enoto urejanja RE 1 se ureja z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom za RE 11 in RE 13. V enotah
urejanja prostora RE 11, RE 13 in TU 31 stik oporečnih odpadnih voda z
podtalnico ni dovoljen, morebitni individualni sistemi za zajem odpadne
vode (male komunalne čistilne naprave, greznice) morajo biti izvedeni
skladno s predpisi s področja varstva okolja.
(5) Območje enote urejanja NE4 se ureja tako, da se vsaj 50 % brežin
gramoznice ohrani ali zasadi lesna zarast krajevno značilnih samoniklih
vrst, vsaj ne eni strani naj se omeji dostop do vode. Ohranja se
obstoječa drevesna in grmovna obrežna vegetacija in visoke steblike. Po
zaključku izkoriščanja območja se naj brežine ustrezno uredijo (naklon
ne sme biti večji od 30°) in zasadijo z lesno vegetacijo). Uredi se naj
tudi območje z nižjim vodostajem, kjer bo možna razrast trstičevja.
(6) V enoti urejanja RE 11 rastlinjak ne sme biti opremljen z UV
svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti
steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne
seva v zunanjost rastlinjaka. Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni
dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem
za izklop. V izogib trkom ptic v steklene površine rastlinjaka je
potrebno opremiti vse večje površine s silhuetami ujed. Ohlajena
geotermalna voda se lahko uporabi za druge namene (npr. namakanje
kmetijskih površin), kolikor se za to izkaže kot primerna, oziroma se v
nasprotnem primeru v čim večji meri vrača v vodonosnik z namenom
ohranitve naravnega vira.
(7) V enoti urejanja TU 32 se v primeru posegov v brežine in/ali struge
vodotokov in ostalih vodnih površin, ki jih dopušča Zakon o vodah,
uporabljajo sonaravni ukrepi. Za ozelenitev se uporabijo avtohtone
drevesne in grmovne vrste. Na S in SV strani območja se naj po posegih
ponovno vzpostavi gozdni rob. Vode iz manipulativnih površin se naj pred
izpustom v okolje prečistijo na usedalniku in lovilcu olj, pred izpustom
v vodotok naj se dodatno umesti še rastlinska čistilna naprava.« |
|
26. člen |
|
Spremembe 33. člena so:
Pred prvim odstavkom se doda oznaka »(1)«, za prvim odstavkom se doda
drugi odstavek, ki glasi:
»(2) V območju enot urejanja TU 28, TU 29, TU 30 (območje 110 daljnovoda
– Lendava–Murska Sobota) so prostorsko izvedbeni pogoji določeni v
državnem prostorskem načrtu.« |
|
27. člen |
|
Celotni
34. člen se spremeni in glasi: |
|
»34. člen |
|
(območja kmetijskih in gozdnih zemljišč) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja GO5, TU22, TU 35, TU 36, TU 37, TU 38, TU23, TU24
in TU25 je na območjih kmetijskih zemljišč (K1 in K2), poleg primarne
rabe dopustna še gradnja, dograditev, vzdrževanje, rekonstrukcija in
odstranitev:
– gradbeno inženirskih objektov; cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki
nanje,
– pomožnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni
snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje,
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni
plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali
vodnjak za raziskave,
– vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz skupine nezahtevnih
objektov pod pogojem, če se kmečka lopa, silos, skedenj, senik,
gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice funkcionalno navezujejo na
obstoječe zemljiške parcele kmečkega gospodarstva ali kmetijsko
proizvodnjo v odprti krajini (paša živine, vzgoja vrtnin ipd.) ter vsi
iz skupine enostavnih objektov in pod pogojem, da se molzišče, hlevski
izpust, ograja za pašo živine, kašča, senik, navezujejo na zemljiške
parcele kmečkega gospodarstva ali na kmetijsko proizvodnjo v krajini
(pašo, gojenje vrtnin, rastlin ipd.).
(2) Navedene infrastrukturne objekte se izvede v zemeljski izvedbi ob
pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da
poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni
gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijske objekte
se lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se
zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Na kmetijskih zemljiščih, kjer so
izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo,
se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja s
kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje.
(3) Poleg navedenega je na kmetijskih zemljiščih dopustno še:
– izvajati agrarne operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo,
– urejati vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– urejati objekte za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih,
– urediti rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh,
– izvajati vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in
vodnega režima,
– urediti začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in
drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira
in vzpostavi v prvotno stanje,
– ureditev športnih in rekreacijskih površin s primarno kmetijsko rabo,
za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja,
– žične ograje okrog intenzivnih nasadov kmetijskih kultur (do višine
2,0 m), ograje in opore za trajne nasade, mreže proti toči, obore za
rejo divjadi in ograje za zaščito naravnih vrednot pod pogoji
naravovarstvene službe,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne
površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko
rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe
zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so
iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste, iz
grafičnih prikazov stanja prostora ter iz izvedbenega dela načrta:
Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(4) V enotah urejanja TU22, TU 39, TU23, TU24 in TU25 so na območjih
gozdnih površin (G) poleg gozdarske dejavnosti in pod pogoji Zavoda za
gozdarstvo dopustni še naslednji posegi (gradnja, vzdrževanje,
dograditev, rekonstrukcija in odstranitev):
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, objekti prometne infrastrukture, ter druga
gradbeno inženirska infrastruktura in objekti),
– postavitev enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov
(čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, gozdna cesta),
– postavitev vadbenih objektov, začasnih objektov in urbano opremo,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– ureditve začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih in
drugih del,
– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima.
Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje,
da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku
ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem,
da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati.
(6) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC so dopustni posegi
iz 37. člena odloka.
(7) V enoti urejanja TU24 na območju površin za okoljsko infrastrukturo
s podrobno namensko rabo O, je možno deponiranje gradbenega materiala in
ruševin ter gradnja gradbeno inženirskih objektov. V enoti urejanja TU22
na območju površin za okoljsko infrastrukturo s podrobno namensko rabo
O, je možna gradnja gradbeno inženirskih objektov, ograj ter vseh
ostalih objektov, ki so namenjeni ureditvi vodooskrbe in so v skladu z
Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Turnišče (Uradni list
RS, št. 55/96).
b) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
(1) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez
se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim
manjše število prečkanj vodotokov.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje
v enotah urejanja TU22, TU24, TU23 in TU25 se pridobijo
kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. Na delu enote
urejanja prostora TU22, TU23, ki sta del vplivnega območje cerkva v
Turnišču ni možna gradnja vodohramov, čistilnih naprav in postavljanja
antenskih stolpov. Te vrste objektov in naprav je možno reševati samo s
podzemeljskimi rešitvami. Za varovanje EŠD 1144 Gomilno grobišče Popov
log v enoti urejanja TU22 se ustrezno zaščititi in preprečiti vsakršne
poškodbe oziroma poslabšanje kvalitete kulturne dediščine.
(2) V enotah urejanja TU22, TU 36, TU 37, TU 38, TU 39, TU23 in TU25 se
pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in
Prostorski red Občine Turnišče« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se
hranijo na sedežu občine. V enotah urejanja TU22, TU 36, TU 37, TU 38,
TU 39 in TU25 se ohranjajo gozdni rob ter pasovi grmovne vegetacije in
visokih steblik avtohtonih rastlinskih vrst. Na površinah z
naravovarstvenim statusom (Natura 2000, EPO, naravne vrednote) se
ohranja in vzpodbuja ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje
(smotrna in čim manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev in umetnih
gnojil, pozna košnja travišč). Ohranja se mozaičnost krajine, posamezna
drevesa, grme in mejice.
(3) Območje enote urejanja TU22 je delno v poplavnem območju, zato se za
vsak večji poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi
ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati
poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na območju vodnega črpališča v enoti urejanja TU22, ki je namenjeno
za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in
označena s šifro podrobne namenske rabe (O) ter na pripadajočih
varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe, so dopustni le
posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno
vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v
območju vodovarstvenih pasovih vodnega zajetja.
(5) Širitve naselij na najboljša kmetijska zemljišča so možne šele pod
pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja
naselja (izvedba prostorskih ureditev na nepozidanih stavbnih
zemljiščih, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča). Posegi naj
se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na
sosednja kmetijska zemljišča.
(6) Na območjih agrarnih operacij se ob izvedbi komasacij ohranja
tradicionalne smeri parcelacije v prostoru. Ob izvedbi komasacij in
ostalih agrarnih operacij je treba ohraniti žive meje, posamezna
drevesa, gozdove, grmišča in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja oziroma
kjer je to možno in smiselno. Zlasti se ohranja obrežna vegetacija, ki
ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov. Ob izvedbi
komasacij je treba zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč, ki niso
primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer), ki se
ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni
obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri novi
parcelaciji prostora. Dosadijo se živice ob novih parcelnih oziroma
lastniških mejah.« |
|
28. člen |
|
Za 34.
členom se doda nov 34.a člen, ki glasi: |
|
»34.a člen |
|
(varstvo narave) |
|
(1) Pri
načrtovanju se na območju celotne občine upoštevajo omilitveni ukrepi,
ki se nanašajo na varstvo ptičev:
– Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba
gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic
(ta traja od sredine februarja do konca avgusta).
– V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena
vrata se naj namestijo nalepke v obliki silhuete ujed.
– Vsa gradbena dela in morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno
vegetacijo se naj izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (dovoljeno
od začetka septembra do sredine februarja).
(2) Pri načrtovanju se na območju celotne občine upoštevajo omilitveni
ukrepi, ki se nanašajo na varstvo pred tujerodnimi invazivnimi
rastlinskimi vrstami, tako da se odstranjujejo tujerodne invazivne
rastlinske vrste kot so japonski dresnik (Fallopia japonica), češki
dresnik (Fallopia × bohemica), žlezava nedotika (Imaptiens glanulifera),
kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna
suholetnica (Erigeron annuus), rudbekija (Rudbeckia sp.), topinambur
(Helianthus tuberosus) idr.
(3) Za varovanje netopirjev veljajo za celotno območje občine naslednja
priporočila:
– Ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih
objektov se o tem obvesti ZRSVN.
– Kolikor je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta
zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se
obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca septembra.
– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo
strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne
odprtine, notranje strukture). Zaščitna sredstva za les naj ne vsebujejo
snovi, ki škodujejo sesalcem.
(4) Za celotno občino velja, da naj se ohranjajo obstoječa drevesa,
skupine dreves, visokodebelni sadovnjaki, gozdni rob, ohranjene mejice
ter linearne strukture avtohtonega lesnega rastja, kar še posebej velja
za predele ob kanalih/vodotokih. V primeru poseka dreves in grmovnic naj
se ta nadomeščajo z zasaditvijo novih. Pri posegih v gozd se dosledno
upoštevajo časovne omejitve glede sečnje dreves. Ponovno se vzpostavi
gozdni rob.
(5) Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr.
visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. To pomeni,
da morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako
morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za
osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom. Morebitna zunanja osvetlitev na
objektih mora biti opremljena s senzorjem za izklop. Med 23. in 5. uro
zjutraj se naj v čim večji možni meri omeji osvetljevanje javnih
površin.
(6) Naravne vrednote v odprti krajini se lahko ogradijo z namenom
preprečevanja uničevanja naravne vrednote. Ograja mora biti izvedena na
tak način, da je omogočen nemoten prehod vseh divjih živali (npr.
količki, ki preprečujejo motornim vozilom vožnjo po travnikih znotraj
naravnih vrednot, ki so rastišče močvirske logarice).« |
|
29. člen |
|
Spremembe 36. člena so:
V prvem odstavku a) točke se za besedo »rekonstrukcije« doda beseda »,
vzdrževanja«.
Prvi, peti in deveti odstavek b) točke se spremenijo in glasijo:
»(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, pod
pogojem, da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve, od javne občinske
ceste ali poti 4,0 m, od reke Ledave, znotraj naselja 15,0 m, zunaj
naselja 40 m, od ostalih potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od
javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija
objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed.
(5) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od
30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno
kritino. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih
objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max.
1/3 objekta enokapna ali ravna streha, ki mora biti nižja od slemena
dvokapnice. Razmerje se upošteva tudi pri prizidkih in rekonstrukcijah.
Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na
kmetijskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti in na nezahtevnih
in enostavnih objektih.
(9) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno, razen v primerih, kjer
podzemna izvedba ni možna zaradi tehnološko-funkcionalnih značilnosti in
specifike določenih gradbeno inženirskih objektov (npr. antenski stolpi
baznih postaj, čistilne naprave, vodohrani ...).« |
|
30. člen |
|
37. člen
se v celoti spremeni in glasi:
»(1) Na območjih prometne infrastrukture z oznako PC in pripadajočih
varovalnih pasovih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja, rušitve, redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije prometnih
površin oziroma prometne infrastrukture,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja, rušitev, vzdrževanja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
gradbeno inženirskih objektov in omrežij.«
(2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni
posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt
oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(3) Pri načrtovanju in projektiranju se upošteva bodočo širitev
avtoceste za en prometni pas, to je min. 7 m od roba cestnega sveta
obojestransko.
(4) Navedeni pogoji veljajo tudi za vse prometne površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne
infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč,
temveč so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih
prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali
evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste) ali pa so
kategorizirane občinske ceste.« |
|
31. člen |
|
Spremembe 38. člena so:
Na koncu četrtega odstavka se doda stavek, ki glasi: »Javna razsvetljava
se ureja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja.«
Na koncu petega odstavka se doda stavek, ki glasi: »Na strehah objektov
je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki v primeru dvokapnice ne smejo
presegati slemena streh.«
Za sedmim odstavkom se doda osmi in deveti odstavek, ki glasita:
»(8) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost
presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela
študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(9) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrt se
štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na
prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in
širitev naselij lahko izvajajo posegi iz 12. člena odloka predvidene ali
obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni
objekt navedeni v odloku.« |
|
32. člen |
|
39. člen
se v celoti spremeni in glasi: |
|
39. člen |
|
(celostno ohranjanje KD) |
|
»(1) V
Občini Turnišče je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Lendava (Uradni list RS, št. 20/93) ter evidentirana v registru kulturne
dediščina na območju Občine Turnišče. Območja in objekti kulturne
dediščine so razvidna iz javnih evidenc. Vse objekte in območja kulturne
dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in
njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri
čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne
dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v posameznih členih odloka.
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko
izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v
posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(14) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet
posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi
posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine.
(15) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba.
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti.
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi.« |
|
33. člen |
|
Spremembe 41. člena so:
Na koncu drugega odstavka se doda besedilo, ki glasi:
»Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.«
Za četrtim odstavkom se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti,
enajsti in dvanajsti odstavek:
»(5) V vseh enotah urejanja, kjer se nahaja raziskovalni prostor za
nafto in plin, se omogoči raziskovanje.
(6) V enotah urejanja, kjer so izvedene hidromelioracije, se
infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste
tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov.
(7) Padavinske vode se z večjih utrjenih površin in streh odvaja v
skladu z veljavnimi predpisi, torej da se jih predhodno zadrži in
ustrezno očisti (npr. z lovilci olj …).
(8) Stranski produkti proizvedeni v bioplinarnah se za gnojenje tal
uporabljajo le neoporečni.
(9) Ob posegih, kjer pride do odstranitve rodovitnega zgornjega dela tal
(prsti), naj se namensko uporabi rodovitni del tal za sanacijo
degradiranih površin ali na drugih območjih. S koristno uporabo prsti na
drugih območjih posredno zmanjšujemo negativne vplive posegov na tla.
(10) V skladu z Operativnim programom zbiranja komunalnih odpadkov je
potrebna postavitev zbiralnic za ločene frakcije komunalnih odpadkov na
vsakih 500 prebivalcev v strnjenih območjih poselitve.
(11) Na celotnem območju občine je potrebno zmanjšati porabo električne
energije za javno razsvetljavo v skladu z Lokalnim energetskim konceptom
Občine Turnišče – potrebno je izvesti energetski pregled javne
razsvetljave, s katerim se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne
energije. Učinkovita raba električne energije za javno razsvetljavo se
zagotovi z ukrepi, kot so:
– zamenjavo neustreznih svetilk oziroma predelava pogojno ustreznih
svetilk v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak
0 %,
– zamenjava svetil z energijsko varčnimi svetili,
– avtomatičen izklop (posameznih) svetilk ob določenih urah,
– neustrezne svetilke javne razsvetljave je potrebno skladno z veljavno
zakonodajo zamenjati do 31. 12. 2016.
(12) Z namenom zagotavljanja pretočnosti je treba ob manjših potokih in
jarkih redno čistiti brežine in struge. Odstraniti je treba neprimerno
zarast (drevesa, grmovje, nepokošeno travo) in naplavine v strugi, ki
ovirajo normalen odtok vode oziroma povzročajo zajezitve.« |
|
34. člen |
|
Celotni
43. člen se spremeni in se glasi: |
|
»43. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
a)
Varstvo pred hrupom
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v
skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja
varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter
območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne
ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne
infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske
dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije
ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območjih poselitve se v splošnem določa III. stopnja varstva pred
hrupom, razen na območju stanovanj čiste stanovanjske površine,
stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš, na
posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem, kjer se določa
II. stopnja varstva pred hrupom, ter za območja proizvodnih dejavnosti
(I), na katerih se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in
pošlje v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži
dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih
izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom.
(5) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture
(E), območja okoljske infrastrukture (O), območja komunikacijske
infrastrukture (T), območja mineralnih surovin (L) in ostala območja
(OO) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč, razen na območjih, ki
spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred
hrupom.
(7) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne
infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III.
stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi
IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med
II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m
in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva
pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če
zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali
zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom
niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(9) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in
IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem
varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi
varstva pred hrupom zagotovi, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na
objektih z varovanimi prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo
varstva pred hrupom ne bodo presežene.
b) Varstvo zraka
(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in
naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v
zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in
naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma
dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno
umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK),
kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti,
ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali
industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve
emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(3) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo
obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v
stavbah.
d) Osončenost in svetlobno onesnaženje
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo
sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim
hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli
in v stanovanjski enoti.
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne
razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na
območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je
električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna
osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi
svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do
31. decembra 2016).
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne
občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih
površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali
začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti
44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju
občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih
cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje
teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje
programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na
letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali
razsvetljave javnih površin.
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
+------------------------+------------------+-------------------+ |
| Oddaljenost
okna od | Osvetljenost od | Osvetljenost od | |
| osvetljene
površine |večera do 24. ure | 24. ure do jutra | |
+------------------------+------------------+-------------------+ |
| do 3
m | 25 lx | 5 lx | |
+------------------------+------------------+-------------------+ |
| 3 m do
10 m | 10 lx | 2 lx | |
+------------------------+------------------+-------------------+ |
| 10 m do
20 m | 5 lx | 1 lx | |
+------------------------+------------------+-------------------+ |
| nad 20
m | 2 lx | 0,2 lx | |
+------------------------+------------------+-------------------+ |
Mejne
vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na
sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na
zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se
izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite
površine, izmerjena v vodoravni smeri.
e) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
(1) V Občini Turnišče je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med
nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se v primeru gradnje novih
elektroenergetskih objektov upošteva naslednje stopnje varstva pred
sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v
nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je
zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali
servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku
določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni
namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri
katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v
vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja
varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi
objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na
obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti
od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu
elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi
elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20
kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
f) Spremljanje stanja okolja
Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja
država oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja
in izvaja ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega
prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
– povprečni letni dnevni promet,
– dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in
proizvodnih dejavnosti (I),
– število zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja,
– delež koriščenja obnovljivih virov energije,
– število večjih uporabnikov obnovljivih virov energije,
– kapacitete čistilnih naprav,
– kakovost pitne vode,
– količina porabljene pitne vode,
– število objektov na poplavno ogroženih območjih,
– število ekoloških kmetij,
– površine ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč,
– površina najboljših kmetijskih zemljišč,
– površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami,
– delež gozdnih površin,
– ogroženost enot kulturne dediščine,
– ohranjanje zgodovinskega konteksta kulturne dediščine in umeščenosti v
širši prostor, upoštevajoč zvrst, status in režim kulturne dediščine,
– površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju,
– količina zbranih odpadkov odpeljanih na deponijo,
– število zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju SD OPN vgrajene
v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v občini Turnišče, pod ciljno vrednostjo 44,5 kWh,
– prisotnost, razširjenost, velikost populacij in stanje zavarovanih,
ogroženih in redkih živalskih in rastlinskih vrst,
– stanje biotske raznovrstnosti na območju,
– prisotnost, obseg, povezanost in stanje habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo,
– prisotnost, obseg, stanje in ohranjenost območij ohranjanja narave
(Natura 2000, EPO, zavarovana območja, naravne vrednote),
– prisotnost in razširjenost tujerodnih invazivnih rastlinskih in
živalskih vrst,
– ekološko stanje površinskih voda.« |
|
35. člen |
|
Spremembe 45. člena so:
Na koncu prvega stavka prvega odstavka se pika spremeni v vejico in doda
besedilo: »avtoceste pa 40 m na vsako stran ceste.«
Tretjemu odstavku se za oznako v oklepaju »55/96,« doda oznaka »115/06«
Prvi stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da glasi:
»(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča sega ob Ledava, ki je voda 1.
reda sega zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega
zemljišča, znotraj naselja pa 15 m na levi in desni breg od meje vodnega
zemljišča, pri ostalih potokih (Mala Ledava, Črni potok) pa 5,0 m od
meje vodnega zemljišča.«
Na koncu petega odstavka se pika izbriše in se doda besedilo: »in Uredbo
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št.
81/07, 109/07) in vse njihove spremembe ter ob tem načrtovati ustrezno
zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja obremenitev v
20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih
objektov in funkcionalnih površin je obveznost lokalne skupnosti oziroma
investitorjev novih posegov.« |
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Upravne
postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege
v prostor, ki so se pričeli na podlagi Občinskega prostorskega načrt
Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 1/09) in na podlagi sklepov o
tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Turnišče, ki so navedeni v 37. členu tega odloka, se konča na podlagi
navedenih aktov. |
|
37. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Sklep o tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 62/11)
2. Sklep o tehničnem popravku Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 100/11). |
|
38. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
39. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
102/10-2012 |
Turnišče, dne 18. oktobra 2012 |
|
Župan
Občine Turnišče
Slavko Režonja l.r. |
|