Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12,
35/13, Skl. US, 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2)
in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj
(UPB-1, Uradni list RS, št. 30/17) in Sklepa o začetku priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje KR SA 2 Kranj Sava
(Uradni list RS, št. 69/15 z dne 25. 9. 2015) je Svet Mestne Občine
Kranj na 40. redni seji dne 19. 9. 2018 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje KR SA 2 Kranj Sava |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
|
(1) S
tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne
občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17,
63/17, 1/18, 23/18) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
območje KR SA 2 Kranj Sava (v nadaljevanju: OPPN). |
(2) OPPN
je izdelala RRD, regijska razvojna družba d.o.o., družba za sonaravno
urejanje prostora, Domžale, pod številko projekta 11/2015 v decembru
2016 in ga na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne
razgrnitve in javne obravnave, zahtev pripravljavca, sklepov Sveta
Mestne občine Kranj in mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora v
avgustu 2018 preoblikovala v predlog. |
(3) Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor
št. 35409-219/2015/2 z dne 17. 12. 2015 v zvezi s potrebnostjo izvedbe
celovite presoje vplivov na okolje za obravnavane posege presoja vplivov
na okolje ni potrebna. |
2. člen
(vsebina in namen OPPN)
|
(1) OPPN
določa: |
a) območje obravnave, |
b) prostorski koncept in program dejavnosti, |
c) arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
d) vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
e) pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
f) rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
g) rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
h) rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
i) izhodišča za parcelacijo, |
j) etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
k) dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in |
l) usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(2) Z
OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem
območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo
gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za
gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
3. člen
(sestavni deli OPPN)
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu. |
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
a) izsek
iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju, |
b) prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
c) prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, |
d) zazidalna situacija, |
e) prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, |
f) prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, ter kulturne dediščine, |
g) prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in |
h) načrt
parcelacije. |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(ureditveno območje)
|
(1) Območje urejanja z oznako EUP KR SA 2 leži med reko Savo na vzhodu
in potekom železnice na zahodu, v neposredni bližini Savskega otoka in
vključuje zemljišča naslednjih parcelnih številk: 1117/1, 1117/2, 1118,
1119, 1120/1, 1120/2, 1121, 1122, 1123/1, 1137/4, 1138/2, 1139/1,
1139/10, 1139/11, 1139/12, 1139/13, 1139/14, 1139/15, 1139/16, 1139/17,
1139/18, 1139/19, 1139/2, 1139/20, 1139/21, 1139/22, 1139/23, 1139/24,
1139/25, 1139/26, 1139/27, 1139/28, 1139/29, 1139/3, 1139/30, 1139/31,
1139/32, 1139/33, 1139/34, 1139/35, 1139/36, 1139/37, 1139/4, 1139/5,
1139/6, 1139/7, 1139/8, 1139/9, 1143/1, 1143/3, 1143/6, 1143/7, 1144/1,
1144/2, 1144/3, 1145/2, 1148/10, 1148/12, 1180, 1181/1, 1181/10,
1181/11, 1181/12, 1181/13, 1181/14, 1181/2, 1181/3, 1181/4, 1181/5,
1181/6, 1181/7, 1181/9, 1182/1, 1183/2, 1192/2, 1192/4, 1248/17,
1248/18, 1248/19, 1248/20, 1248/21, 1248/25, 1248/26, 1248/27, 1248/28,
vse k.o. 2100 Kranj. |
(2) Območje urejanja obsega 10,22 ha zemljišč in vključuje zgoraj
opredeljene površine pri čemer pa se za potrebe priključevanja območja
na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno
infrastrukturo ter obvodne ureditve dovoljujejo posegi tudi na robna
območja izven zgoraj naštetih zemljiških parcel. |
5. člen
(prostorski koncept in program dejavnosti)
|
(1) Večnamensko, deloma degradirano območje med meandrom reke Save ter
infrastrukturnim koridorjem železnice je namenjeno postopnemu
preoblikovanju v območje prepleta poslovno trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, bivalnih in kulturnih ter podobnih dejavnosti z močnim
poudarkom na obvezi kvalitetnega pristopa h krepitvi zelenega obvodnega
prostora, ki se z vklinjanjem zelenih vložkov širi tudi v notranjost
prepleta drugih dejavnosti. Koncept urejanja območja temelji na
združevanju in prepletu kompatibilnih programov, pri čemer je območje
programsko deljeno tako v vzdolžni kot prečni smeri od reke proti
železnici. Širši mestni koncept ohranjanja obvodnih zelenih potez
narekuje, da se v širšem pasu ob reki določi preplet avtohtone
vegetacije in urejenih zelenih parkovnih površin. Mednje se pahljačasto
vklinjajo stavbni sklopi, ki se v predelu ob železnici v podzemnem delu
in nižjih etažah medsebojno povezujejo v programih poslovno logističnih,
trgovsko oskrbnih, servisnih in storitvenih ter garažnih sklopov. V
južnem delu, kjer je določen tudi osrednji vstop v območje, se po možni
postopni eliminaciji obstoječih stavbnih struktur lahko uredi parkovni
vstop v območje z možnostjo oblikovanja prostorsko obsežnejše
večfunkcionalne stavbne strukture namenjene kulturnim, poslovnim,
turističnim ali zabaviščnim programom z obsežnimi površinami namenjenimi
večetažnemu parkiranju. |
(2) Med
večtirnim železniškim kompleksom in stavbno kompozicijo se lahko določi
pas intenzivnejše linijske drevesne vegetacije. Višinski gabariti stavb
ne smejo bistveno presegati višin najvišjih objektov v območju,
maksimalni FI je 1,2. |
(3) Območje se prenavlja postopno, pri čemur je možna v vmesnih fazah
izvedba tudi takšnih posegov, ki so sicer usklajeni z generalnim
konceptom (programom) območja, a bodo lahko v kasnejših ali končnih
fazah tudi odstranjeni, tako, da bo ob zaključku urejanja omogočeno
zagotoviti prostorsko skladen koncept. |
(4) Eden
bistvenih elementov načrtovanja prostora je upoštevanje robnih danosti,
torej programov in naravnih danosti, ki so v neposredni bližini.
Prostorska rešitev se tako poudarjeno navezuje na oboje glavnih
sosednjih območij, tako na potek železnice kot na reko. Poskuša tudi
zadovoljiti potrebe po manjkajočih programih mesta. V grobem se deli na: |
a) programsko intenzivni južni del območja z večjo pozidavo ter objekti
poudarjeno kulturnega, zabaviščnega, lahko tudi hotelsko nastanitvenega
programa (funkcionalna celota FC SD1), |
b) vzdolžni potek močnejše pozidave ob poteku železnice, kjer se
programi v objektih namenjajo garažiranju, logističnim in trgovskim
zmogljivostim, delno tudi poslovni dejavnosti (zahodni deli
funkcionalnih celot FC SD1, FC S1 in FC S2), |
c) osrednji del, kot preplet večetažne stanovanjske gradnje v
intenzivnem zelenju (osrednji in vzhodni deli funkcionalnih celot FC S1
in FC S2 ter severni del FC SD1), ki v smeri proti vzhodu prehaja na, |
d) zelene parkovne obvodne ureditve namenjene poljavnim in javnim
programom (funkcionalne celote FC Š1, FC Š2 in FC Š3), ki se ob reki
končajo kot |
e) pas
avtohtonega zelenja ob vodotoku Savi (funkcionalna celota FC Z, ki
vključuje tudi parkovno ureditev ob spomeniku padlim – Fe Z1/2d) ter |
f) vstopni komunikaciji na jugu (funkcionalna celota FC I1), ki se
nadaljuje ob zahodnem delu celotnega območja (funkcionalna celota FC
I2). |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(oblikovanje območja)
|
(1) Izhodišče oblikovanja je optimiziranje prednosti razpoložljivega
prostora, upoštevajoč možnosti, ki jih nudi neposredno okolje ob
zavedanju lokacije sredi mesta in nujnosti krepitve zelenih površin v
delih, kjer je to smiselno in potrebno. |
(2) Oblikovanje območja se navezuje na resurse neposrednega okolja. Ob
celotni jugozahodni strani niza večetažne zgradbe, ki hkrati
predstavljajo vizualno in hrupno bariero pred intenzivnimi programi
železnice, hkrati pa se s svojimi programi navezuje na njih (logistika,
poslovnost, skladiščenja, večetažna garažiranja in podobno). Svoje
programe koncept skuša realizirati v troje stavbnih sklopih, pri čemer
najjužnejšemu namenja funkcijo polivalentnega kulturno zabaviščnega
centra z možnim hotelskim kompleksom. Osrednji del območja je namenjen
večstanovanjski pozidavi, ki se grupira v okvirno desetih stanovanjsko
poudarjenih objektih, pri čemer je še posebej dan poudarek na njihovo
umestitev v zelenju in podnivojskim parkirnim mestom. Ves preostali del
proti reki je namenjen parkovnim in drugim zelenim površinam. |
7. člen
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
|
(1) Arhitekturne rešitve prostorskih ureditev so usklajene z
načrtovanimi programi v posamezni funkcionalni celoti ali funkcionalni
enoti. S tem dokumentom se določa troje funkcionalnih celot namenjenih
gradnji stavb (FC SD1, FC S1 in FC S2), štiri funkcionalne celote
namenjene zelenim ureditvam (FC Š1, FC Š2, FC Š3 in FC Z) ter dvema
funkcionalnima celotama prometnih ureditev (FC I1 in FC I2). V tem
odstavku so obravnavane arhitekturne rešitve v FC SD1, FC S1 in FC S2. |
(1.1.) V
funkcionalni celoti FC (SD1) se nahaja več objektov namenjenih poslovni,
proizvodni, skladiščni dejavnosti ter bivanju. V prvih etapah
realizacije načrtovanih rešitev se dopušča ohranjanje obstoječih stavb v
danih gabaritih (razen v delu novonačrtovane vstopne oziroma notranje
zbirne prometnice – FC I1 in FC I2), njihova prenova, nadomestitev ali
dozidava obstoječih stavb; slednje le v kolikor to omogočajo določila
drugih členov tega odloka. V primerih ko ni možno zagotoviti zadostnega
števila parkirnih mest (te je možno do realizacije načrtovanih objektov
zagotavljati tudi na obstoječih prostih površinah znotraj FC S1 in FC
S2) se dejavnosti oziroma širitve objektov ne dopušča. Dozidave so možne
le v okviru gradbenih mej, ki so določene v grafičnem delu OPPN. V
kasnejših etapah, ki so namenjene celostni prenovi vstopnega kompleksa
območja se določa gradnja večjega večnamenskega objekta (tlorisne
dimenzije so vidne v grafičnem delu OPPN, vertikalni gabarit naj ne
presega 24,00 m nad koto urejenega terena) hotelske, restavracijske,
kulturno zabaviščne in deloma stanovanjske dejavnosti. Kleti in
pritličja jugozahodnega dela objekta so namenjene mirujočemu prometu.
Poleg osnovnega objekta se na severu funkcionalne celote določa
samostojen večstanovanjski objekt (opcijsko povezan z osnovnim objektom
s kletno etažo) tlorisnih dimenzij 80,0 m × 18,0 m in vertikalnega
gabarita K + P + 3. |
(1.2.) V
funkcionalni celoti FC S1 se določa večji, večetažni objekt ob zahodni
zbirni prometnici območja, namenjen logistični dejavnosti, garažiranju
in trgovskim zmogljivostim (osnovnega tlorisnega gabarita 130,0 m × 40,0
m ter vertikalnega gabarita (2)K+P+2) z dvoje nadgradenj
večstanovanjskih lamel v smeri proti severovzhodu (tlorisnih dimenzij
80,0 m × 18,0 m oziroma 24,0 m × 24,0 m ter vertikalnih gabaritov K + P
+ 3), dvoje samostojnih večstanovanjskih objektov opcijsko povezanih z
osnovnim objektom funkcionalne celote s kletno etažo (vsak tlorisnih
dimenzij 80,0 m × 18,0 m in vertikalnih gabaritov K + P + 3 ter
samostojen večnamenski objekt v zelenih površinah, tlorisnih dimenzij
12,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K) + P + (1). |
(1.3.) V
funkcionalni celoti FC S2 se določa večji večetažni objekt ob zahodni
zbirni prometnici območja, namenjen garažiranju, trgovski in logistični
dejavnosti (osnovnega tlorisnega gabarita 130,0 m × 40,0 m ter
vertikalnega gabarita (2) K + P + 2) s troje nadgradenj večstanovanjskih
lamel (vsaka tlorisnih dimenzij 80,0 m × 18,0 m in vertikalnih gabaritov
K + P + 3); v slednje je v skladu z izkazanimi potrebami možno umestiti
tudi vrtec. |
(1.4.)
Skladno določilom tretjega (3) odstavka petega člena tega odloka je v
prvi ali vmesnih fazah možna postavitev enega ali več skladiščnih
montažnih objektov znotraj gradbenih meja, ki pa se v kasnejših fazah,
pred realizacijo končno določenih stavbnih struktur odstranijo. Tako se
konkretno za prvo fazo, na okvirni lokaciji obeh predvidenih večetažnih
objektov v FC S1 in FC S2 (deloma tudi v okviru FC I2 pri čemer se
začasno območja napaja po obstoječih komunikacijah), določa možnost
dvoje takšnih objektov, okvirnih maksimalnih tlorisnih dimenzij do 295,0
m × 65,0 m, v vmesnih fazah je lahko teh tudi več. Vertikalni gabariti
ne smejo presegati maksimalnih gabaritov določenih na celotnem območju
urejanja. |
(2) Krajinske rešitve prostorskih ureditev temeljijo na poudarjanju
zelenih vrednot obvodnega sveta zato se temu segmentu načrtovanja
posveča precejšnja pozornost. Tako vse robne prostorske ureditve
severnega in vzhodnega dela območja kot javne in poljavne parkovne
ureditve osrednjega dela morajo odražati zeleno povezavo bivalnih enot
in večfunkcionalnega objekta južnega dela z reko in obrežjem. |
(2.1.)
OPPN določa troje sistemov obravnav zelenih parternih ureditev in sicer
a) avtohtoni vegetacijski pas ob reki Savi, b) skupne parkovne ureditve
severnega dela območja in c) zelene parkovne oziroma poljavne ureditve
med večstanovanjskimi objekti ter ob južni in vzhodni strani
večfunkcionalnega objekta južnega dela območja. |
a)
Avtohtoni vegetacijski pas ob reki (FC Z) je namenjen blagemu vizualnemu
in funkcijskemu prehodu med reko in notranjimi zelenimi ureditvami.
Obsega sklenjen niz avtohtone ali na novo vzpostavljene sicer avtohtone
vegetacije v širini med 5 in 10 metri ob reki. V okviru te funkcionalne
celote se nahaja tudi podenota Fe Z1/2d, namenjena parkovni ureditvi
območja spomenika padlim. Poleg nje se sicer določata še dve novi
lokaciji, in sicer Fe Z1/1a in Fe Š 1/1a. |
b)
Skupne parkovne ureditve severnega dela območja (FC Š1, FC Š2 in FC Š3)
so namenjene športno parkovnim ureditvam in igralom za uporabnike
osrednjega dela območja. Določa se intenzivnejša zasaditev med
parternimi programi športa in igral. |
c)
Obravnavano območje, ki se nahaja na sredi mesta Kranj, predstavlja na
eni strani stično točko mesta s prometnim vozliščem, na drugi strani pa
stik mesta z obvodnimi odprtimi površinami reke. Izhajajoč iz koncepta
kompaktnega mesta je pozidava sorazmerno strnjena, vendar so prav zaradi
zgoraj omenjenih dejstev parterne ureditve skoraj v celoti ozelenjene in
parkovno urejene. Ob vstopnih prometnicah se določajo koridorji
intenzivne linijske vegetacije, enako ob redkih notranjih prometnicah,
opcijsko namenjenih prometu, preostali del je parkoven. Ključne peš
povezave so povsod, kjer so opredeljene, obogatene z linijsko drevoredno
zasaditvijo. Ker gre večinoma za skupne javne ali poljavne parkovne
ureditve, se določa večinoma tudi skupno urejanje. |
(2.2.) S
tem odlokom se glede na pomembnost krajinskega in mikrourbanega urejanja
obvodnega in osrednjega dela območja določajo tudi podrobnejši pogoji in
usmeritve, in sicer: |
a) večino prostih površin znotraj območja urejanja je skladno grafičnemu
prikazu potrebno v celoti ozeleniti in parkovno urediti, kar hkrati
ublaži poglede na peto fasado in omogoča kvalitetno razmejitev
programov; |
b) ob
vstopnih prometnicah, notranji zbirni prometnici, namenjenih motornemu
prometu ter peš povezavah se določajo koridorji intenzivne linijske
vegetacije, ki se smiselno nadaljujejo, kjer je to možno, v izteke
robnih zelenih cezur območja oziroma obrečne zelene bariere vzhodnega
dela območja urejanja; |
c) urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se urejajo
javne površine, morajo biti v območju oblikovani enotno, locirani morajo
biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja; |
d) za
posamezne funkcionalne enote zahodnega dela in večfunkcionalnega objekta
južnega dela velja, naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega
koncepta (napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom
stavb, nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami
morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino); |
e) začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostalim ureditvam z
izjemo montažnih objektov iz točke (1.4.) sedmega člena tega odloka; |
f) javne
in poljavne površine ter zelenice funkcionalnih enot je potrebno urejati
v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (zelene ureditve
in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.);
pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin; |
g) za
posamezno stanovanjsko enoto v funkcionalnih celotah FC SD1, FC S1 in FC
S2 je potrebno zagotoviti 2 parkirni mesti (v stavbi, garažni kleti
oziroma skladno določilom točke (1.1.) tega člena ter določilom
30. člena); |
h) manipulativne in parkirne površine na funkcionalnih enotah morajo
biti utrjene v protiprašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki
ločene od zelenic; |
i) pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
(3) Oblikovalskim rešitvam je glede na vizualno izpostavljenost
vzhodnega dela ter pete fasade (pogled s Šmarjetne gore) potrebno
posvetiti zadostno pozornost. Že prej omenjeno oblikovno skladnost
programsko sorodnih sklopov stavb je potrebno v fazi arhitekturnega
oblikovanja konkretno nadgraditi. |
(3.1.)
Vizualno introvertiranejši videz logističnih in poslovno skladiščnih ter
garažnih sklopov bo predstavljal vedutno in protihrupno bariero med
železniško traso in stanovanjskim območjem. Slednji naj, s svojo
ekstravertiranostjo (steklo, odprtost soncu, vedutnim pogledem na in iz
starega mestnega jedra) daje značaj popolne skladnosti s parkovno in
deloma (ob reki) avtohtono vegetacijo mirnega dela območja. Prostorski,
in predvsem arhitekturni akcent pa predstavlja vstopni del na jugu,
namenjen kulturnim oziroma družbenim (centralnim) dejavnostim širšega
mestnega zaledja. Vendar je tudi tu, tako kot drugod potrebno upoštevati
časovno determinanto etapno realizacijo območja, zato so v odloku
opredeljena tudi možna odstopanja. |
(3.2.)
Podrobnejši pogoji in usmeritve oblikovanja so sledeči, ločeni za
novogradnje in prenovo oziroma nadomestitev obstoječih stavb: |
(3.2.1.)
pogoji in usmeritve za novogradnje: |
a) stavbe znotraj iste funkcionalne celote morajo biti oblikovane po
enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad kot
okenskih in vratnih odprtin; delna odstopanja od oblikovalskih izhodišč
so v smislu kvalitetnih rešitev možna za oblikovanje stavb, v kolikor so
te grajene na podlagi določil 30. člena tega odloka; |
b) nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh;
barva kritin mora biti enotna (dopušča se možnost travnatih streh); |
c) strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami
fasad; dovoljujejo se poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati,
izložbami in lokali, pri čemer morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo
podobo predvidene stavbe in okolice; poudarki in nadstreški nad vhodnimi
vrati lahko segajo preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov in
določenih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati pogojev za
bivanje in delo v sosednjih stavbah; |
d) strehe garažnih kleti v predelih, kjer nad njimi ni stavb, morajo
biti ozelenjene oziroma drugače parkovno urejene. |
(3.2.2.)
pogoji in usmeritve za prenovo, nadomestitev ali dozidavo obstoječih
stavb v funkcionalni celoti FC SD1 so, do izgradnje večfunkcionalnega
objekta, sledeči: |
a) obstoječe stavbe ali dele obstoječih stavb je dovoljeno
rekonstruirati, vzdrževati ali odstraniti; |
b) znotraj osnovnih gradbenih mej, ki so razvidne iz grafičnega dela, je
dovoljeno obstoječe stavbe dozidati in graditi nove za potrebe
obstoječih dejavnosti znotraj gradbenih meja; obstoječe stavbe je
dovoljeno tudi nadzidati do 15,0 m nad koto urejenega terena, razen na
območju, kjer to zaradi tehničnih pogojev ni mogoče; |
c) dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z obstoječo
stavbo, gradnje na mestu prej odstranjenih stavb pa morajo biti
oblikovane v skladu z ostalimi določili tega odloka; |
d) poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami in lokali lahko
segajo preko osnovnih gradbenih mej, hkrati pa ne smejo poslabšati
pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah. |
8. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
|
Prostorske rešitve in načrtovani posegi opredeljeni s tem prostorskim
aktom vplivajo tudi na ureditve ostalih območij, prav tako pa načrtovane
rešitve sosednjih območij vplivajo na koncept in konkretne rešitve v
obravnavanem območju. Prostorska ureditev je namreč vpeta v širši
kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na
sosednja območja, hkrati pa njeno funkcioniranje povzroča določene, za
bivanje in delo nebistvene vplive na sosednja območja. Lega v širšem
območju določa urbanistični koncept, ki terja prvenstveno upoštevanje
vplivov železniške povezave Ljubljana–Jesenice ter bližino reke Save.
Sicer pa območje s svojo lego omogoča navezavo na številne ključne
mestne segmente. Navajamo bistvene: |
a) navezava na logistični železniški terminal (možnost skladiščenja,
poslovnega centra …), |
b) navezava na centralno železniško postajo (možnost gradnje garažnih
hiš, restavracij, hotela, kulturo zabaviščnih programov …), |
c) navezava na reko (možnost stanovanjskih kompleksov v zelenju ob reki,
parki, sprehajališča), |
d) navezava na zeleno rekreativno potezo Šmarjetne gore (možnost
rekreacije v naravi za prebivalce stanovanjske soseske), |
e) navezava na Savski otok v neposredni bližini in staro mestno jedro
Kranja (možnost zadovoljevanja kulturnih potrebe, bližina javne uprave
in trgovsko oskrbnega centra) kar ponovno osmišlja gradnjo stanovanjske
soseske v osrednjem in obvodnem delu območja. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
9. člen
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
|
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v
skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih
ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih
gospodarskih infrastruktur. |
(2) V
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane
medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za
priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se
dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za
infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. |
(3) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod
asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
(4) Načrtovana komunalna oskrba funkcionalnih enot obsega: dovoz, javni
vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno
kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin (opcijsko), kabelsko
televizijo in telefon. |
(5) Vse
stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in
kanalizacijo, vse funkcionalne celote namenjene gradnji stavb pa morajo
imeti zagotovljeno možnost priključka na javno cesto. |
10. člen
(prometno priključevanje in urejanje območja)
|
(1) Prometna infrastruktura se deli na prometno infrastrukturo
priključevanja območja KR SA2 na lokalno cesto 183 021 Kranj–Spodnja
Besnica–Njivica (Gorenjesavsko cesto), opcijsko možnost navezovanja na
železniški terminal ter na prometno (infrastrukturo) omrežje znotraj
samega območja. |
(1.1.)
Prometno priključevanje cestnega omrežja se primarno izvede z
oblikovanjem ustreznega križišča na zavoju Gorenjesavske ceste pred
podvozom pod železniškim koridorjem. Poleg z grafičnim delom določene
prometne rešitve so možne tudi druge rešitve, ki pa morajo biti
predhodno usklajene s pristojnim nosilcem urejanja prostora. V prvi fazi
priključevanja območja se ta realizira skladno Idejni zasnovi priključka
(PROVIA d.o.o., št. proj. PR289-IDZ-CE, april 2016). Od tod se promet
odvija po primarni zbirni cesti, ki poteka med sklopom logistično
parkirnega programa na zahodu območja in obstoječo potezo železniškega
tovornega terminala. Iz primarne zbirne ceste se odcepijo v garažne
sklope posamezni uvozi, ki napajajo tudi podnivojske garažne sisteme
stanovanjskega sklopa. |
(1.2.)
Pri pripravi projektne dokumentacije priključevanja območja na
Gorenjesavsko cesto in posegih v vplivno območje javne ceste je potrebno
smiselno upoštevati zahteve smernic za načrtovanje pristojnega Urada za
gospodarstvo in gospodarske javne službe št. 351-1765/2015-2-(46/06). |
(2) Poleg primarne prometnice se v območju kot ključna sprehajalna in
servisno urgentna komunikacija (vzdrževanje vodotoka in obrežja)
načrtuje obrežna povezava severa in juga območja. |
(3) Znotraj parkovnih ureditev je načrtovana vrsta internih prometnih
povezav ter poti. Načrtovane rešitve se izvaja etapno, pri čemer se v
prvih etapah dopušča možnost funkcioniranja preko obstoječih cestno
prometnih in železniških priključkov. |
(4) Za
kvalitetno funkcioniranje prometa je določena notranja prometna mreža,
ki se deli na nivojski cestnoprometni sistem, večnivojski prometni
sistem z glavnino površin mirujočega prometa ter na sistem kolesarskih
in pešpoti preko celotnega območja. |
(4.1.)
Nivojski cestnoprometni sistem je določen z rekonstruiranim priključkom
območja na Gorenjesavsko cesto preko novonačrtovanega križišča
(funkcionalna celota FC I1) od koder se napajanje območja nadaljuje z
novozgrajeno notranjo zbirno cesto (funkcionalna celota FC I2), ki
poteka od vstopnega križišča na jugu po zahodnem robu območja vse do
krožnega obračališča na skrajnem severozahodnem delu območja. Na
notranjo zbirno cesto se s severovzhodne strani navezujejo prometnice
priključevanja posameznih sklopov novonačrtovanih stavb. Do izgradnje
novonačrtovanega nivojskega cestnoprometnega sistema (FC I1 in FC I2) se
območje napaja preko obstoječega cestnega priključka na Gorenjesavsko
cesto. Do realizacije celotnega, tako nivojskega kot večnivojskega,
sistema prometnic in mirujočega prometa so dovoljena določena odstopanja
od konceptualnih rešitev (uporaba obstoječega cestnega in železniškega
priključka in interventnih poti kot dela cestnega sistema, oblikovanje
površin mirujočega prometa na nivoju terena itd.), ki so opredeljena v
30. členu tega odloka. |
(4.2.)
Večnivojski cestnoprometni sistem predstavlja mreža prometnic pod
interventnimi potmi in parkovnimi površinami na nivoju terena ter sistem
površin mirujočega prometa, prvenstveno pod načrtovanimi stavbami v
območju urejanja (FC SD1, FC S1 in FC S2). |
(4.3.)
Sistem mirujočega prometa izhaja iz kriterijev zagotavljanja zadostnega
števila parkirnih mest. Pri novogradnjah in pri spremembah namembnosti
stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je
potrebno na parkiriščih in v podzemnih garažah na parceli, namenjeni
gradnji, ali v njeni neposredni bližini zagotoviti zadostno število
parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno glede na namembnost oziroma dejavnost,
upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju
PM): |
a) večstanovanjske stavbe
v območju |
2 PM / stanovanje
+ 1 PM / 10 stanovanj |
b) športna igrišča |
1 PM / 250 m2 površine
igrišč |
c) prireditveni prostori, dvorane |
1 PM / 5 sedežev |
d) trgovine |
1 PM / 30 m2 koristne
prodajne površine
+ 1 PM / 2 zaposlena, najmanj pa 2 PM |
e) hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM / 2 sobi
in 1 PM / 6 sedežev |
f) gostilne |
1 PM / 4 sedeže
+ 1 PM / 2 zaposlena |
g) gostilne s prenočišči |
1 PM / 2 sobi
in 1 PM / 6 sedežev |
h) poslovni prostori
s strankami |
1 PM / 30 m2 neto
površine |
i) poslovni prostori brez strank |
1 PM / 2 zaposlena |
j) športne površine s prostori za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine
igrišč + 1 PM / 10 sedežev za gledalce |
k) stavbe za fitnes ipd. |
1 PM / 15 m2 |
l) vrtec |
2 PM / oddelek
+ 1 PM / 2 zaposlena |
Kadar na
parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor
manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod
pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih
stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m
od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se
lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo
javnih parkirnih mest in garaž na območju, ki se ureja s tem odlokom. |
Pri
določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez
grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % PM rezerviranih za vozila oseb
z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj kot 20, je potrebno
zagotoviti vsaj 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Pri
večstanovanjskih objektih je na vsako deseto stanovanje potrebno
zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. |
Dovoljena je gradnja manjkajočih parkirnih mest na pripadajočih
zemljiščih k obstoječim zgrajenim stavbam, ob upoštevanju minimalnega
deleža odprtih bivalnih površin, ki znaša 10 %. |
(4.4.)
Sistem kolesarskih in pešpoti tvori gosto mrežo preko celotnega zelenega
sistema parterja in je namenjen dostopom do posameznih stavb, parkov in
ostalih površin območja in širše. |
(5) Poleg zgoraj navedenih določil o nivojskem in večnivojskem prometu
ter sistemu kolesarskih in pešpoti v območju urejanja za kvalitetno
urejanje prometa veljajo še naslednja splošna določila: |
a) Za
dostope do posameznih stavb oziroma objektov so predvideni posamezni
dovozi ustreznih širin in radijev bodisi nivojsko (FC I2) ali
podnivojsko (preko sistema prometnic na parkiriščih v kletnih garažah).
Okoli posameznih objektov morajo biti zagotovljene ustrezne poti za
manipulacijo in urgentna vozila. |
b) Hitrosti vozil morajo biti glede na prioritete prometnic ustrezno
omejene. Niveleta novega cestnega omrežja mora biti prilagojena
obstoječemu omrežju oziroma predpisom in zahtevam nosilcem urejanja
prostora. |
c) Vozišče mora biti omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča,
eventuelna prečkanja infrastrukture pa izvedena s podbijanjem oziroma
podvrtanjem. |
d) Uvozi
morajo biti izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši tudi preko
ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se morajo zaključevati z
ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za funkcionalno
ovirane osebe. |
e) Glede
na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo
projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in
pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega
ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni
izvedbi. Površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače
trajno tlakovane. |
f) Vse
ostale površine v koridorjih, ki niso namenjene prometu, naj bodo
urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo in zatravljene. |
g) Za
varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko
predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija. |
h) Manipulacijske površine morajo biti dimenzionirane in urejene tako,
da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
i) Pri
izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane
normative, razen za dejavnosti, za katere je potrebno število parkirnih
mest definirano s tem odlokom. |
j) Vse
peš površine morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov,
tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib,
morajo ustrezati veljavnim normativom. |
k) V
nadaljnjih fazah projektiranja konkretizirati oziroma predvideti je
potrebno rezervate za komunalne vode in opremo. |
l) Kanalizacija, javni vodovod, telefonski, energetski in drugi vodi ter
podobne naprave se smejo graditi v območju cestnega sveta le pod pogojem
in na način, določen v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa
za ceste. |
m) Za
oblikovanje obcestne linijske vegetacije je potrebno izbrati takšne
drevesne vrste, katerih koreninski sistem s svojim obsegom ne bo
poškodoval komunalnih vodov v cestnih oziroma obcestnih koridorjih. |
n) V
nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno, skladno določilom 10. člena
tega odloka izdelati projektno dokumentacijo za gradnjo oziroma izvedbo
načrtovane prometne ureditve. |
11. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)
|
(1) V
območju urejanja s tem prostorskim aktom se odpadne in padavinske vode
odvajajo organizirano in ločeno za sistem meteornih in odpadnih voda. |
(2) Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter
padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in
komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki
nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in
komunalna kanalizacija znotraj funkcionalnih enot). |
(3) Pri
novogradnji meteorne kanalizacije se morajo smiselno upoštevati smernice
in mnenja pristojnega izvajalca javne službe (Komunala Kranj, z dne
14. 12. 2015) ter upoštevati vsi veljavni pogoji za gradnjo, kot so: |
a) Meteorne vode iz streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev
v podtalnico, oziroma za kompleksnejše stavbe s soglasjem pristojnega
nosilca urejanja prostora v javno meteorno kanalizacijo in po njej v
končno dispozicijo. |
b) Meteorne vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih
površin morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo in po njej do
vodotoka. Meteorne vode morajo biti očiščene na način, kot to
predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti lovilci olj,
katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s
tehničnimi predpisi. |
c) Načeloma se določa, da se zgradijo centralni lovilci olj za posamezna
območja, ker bo to omogočilo enostavnejšo in kvalitetnejšo kontrolo,
vzdrževanje in čiščenje. |
d) Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno
kanalizacijo. |
(4) Pri
novogradnji komunalne (fekalne) kanalizacije se morajo upoštevati
sledeči pogoji: |
a) Pri
določanju lokacije posameznih kanalov, črpališč in objektov je potrebno
upoštevati obstoječe in predvideno stanje kanalizacijskega omrežja ter
konfiguracijo terena in lokacije objektov, ki se priključujejo na
kanalizacijo. Zato se fekalna kanalizacija vodi sistemsko. |
b) Sistem izgradnje komunalne (fekalne) kanalizacije za celotno območje
je etapen in ločen od meteornih voda. |
c) Komunalna kanalizacija in javni vodovod na isti trasi morata biti
zgrajena vzporedno in v razdalji 3 m, na križanjih kanalizacije in
javnega vodovoda je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m, s tem
da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z ostalimi
komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z navodili posameznega
upravljavca komunalnega voda in veljavnimi predpisi. |
d) Komunalna kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo
nepropustnih materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz
projekta. |
12. člen
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
|
(1) Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo
celotnega območja z oznako KR SA Kranj Sava in se za potrebe območja
priključuje na vodovodno omrežje sistema Stražišče pri čemer je potrebno
obnoviti in povečati obstoječe omrežje vodovoda do primarnega vodovoda,
ki vodi iz vodohrama Stražišče v naselje Stražišče. |
(2) Novo
vodovodno omrežje je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali
predvidenem cestnem svetu (FC I1 in FC I2) v krožni izvedbi tako, da ga
je možno vzdrževati ter ga navezati na obstoječi oziroma obnovljen
sistem oskrbe z vodo. |
(3) Prehod vodovoda pod železnico mora biti izveden v ustrezni kineti z
možnostjo povečanja in izvlečenja cevi. |
(4) Posamezen objekt se mora priključiti na javno vodovodno omrežje s
samostojnim priključkom vode. V večstanovanjskih objektih za
porazdelitev vode skrbi upravnik objekta. |
(5) Na
omrežju se vgradi hidrante namenjene požarni varnosti, ki morajo biti na
ustrezni medsebojni razdalji. |
(6) Vodovodna naprava mora biti načrtovana v ustreznem vertikalnem in
horizontalnem odmiku od ostale infrastrukture, objektov in naprav. |
(7) Uporabniki tehnološke vode, v kolikor bi se v območju pojavili,
morajo imeti zaprte sisteme. |
(8) Na
vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi oziroma nadgraditi obstoječe
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v
delih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti
ustrezna črpališča iz vodotoka – reke Save. |
13. člen
(oskrba s plinom in ogrevanje)
|
Obstoječe stavbe se načeloma lahko priključujejo na obstoječe sekundarno
omrežje zemeljskega plina, ki poteka ob vzhodnem robu območja,
neposredno ob reki Savi. Tudi ogrevanje in priprava tople sanitarne vode
za novonačrtovane sklope stavb bo načeloma zagotovljena s priključitvijo
na obstoječe rekonstruirano in nadgrajeno sekundarno omrežje oziroma, v
skladu z energetskim konceptom mestne občine tudi na alternativne vire.
Trasa plinovoda bo praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop
posameznih stavb bodo predvideni odcepi znotraj parcele posameznega
objekta. Načrtovano plinovodno omrežje se vodi v koridorjih prometne
infrastrukture s potrebnimi zakonsko predpisanimi odmiki od ostale
infrastrukture v koridorjih gospodarske javne infrastrukture.
Konkretizacija potekov tras plinovoda, priključki in naprave se določijo
v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije. V nadzorovanih
oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko
določene omejitve. |
14. člen
(oskrba z električno energijo in javna razsvetljava)
|
(1) Pri
lociranju objektov in naprav bo potrebno upoštevati obstoječe stanje in
zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in
pogoje upravljavca. Stavbe bo potrebno priključiti na električno omrežje
v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
(2) Znotraj območja se v južnem delu območja nahaja obstoječa razdelilna
transformatorska postaja TP T1018 Obrtna cona Gorenja Sava, ki se
ohranja. Glede na intenzivnost pozidave se določa možnost njihovih
povečav oziroma lociranja novih elektroenergetskih naprav (možnost
postavitve ene ali več transformatorskih postaj, izvedba 20 kV KB zanke
znotraj območja ter navezava na obstoječe omrežje). Moči
transformatorjev v posameznih transformatorskih postajah se bodo
določile v projektu transformatorskih postaj in priključnih kablovodov,
ko bodo na podlagi izdane projektne dokumentacije poznane obremenitve
posameznih stavb. |
(3) Pri
nadaljnjih postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od
obstoječih tras kablovodov oziroma je potrebno predvideti prestavitev
kablovodov ali transformatorskih postaj. Posebno pozornost je posvetiti
načrtovanim posegom v območju FC S2, kjer je pred realizacijo končnih
prostorskih rešitev potrebno izvesti pokablitev 20 kV daljnovoda. |
(4) V
celotnem območju se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Ta mora biti zgrajena tudi na
relaciji daljnovod D1150 (DO0436) – nova TP – TP 1018 Obrtna cona
Gorenje Sava. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno
zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje
širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti tudi cevi zaradi
predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. Natančno število potrebnih
cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bodo določeni v načrtu
za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo. Pri
morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z
elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila DES in
soglasja prizadetih upravljavcev. |
(5) Na
območju celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo.
Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Razvod kablov javne
razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega
razvoda. |
(6) Pri
načrtovanju javne razsvetljave je potrebno dosledno upoštevati načine
osvetljevanja, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve. |
(7) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo
povzroča na oknih varovanih prostorov (stanovanjski in drugi prostori v
stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne
presega mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
15. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
|
(1) Znotraj območja, ki se ureja s tem prostorskim aktom že potekajo
omrežja telekomunikacij in zvez. Pred začetkom del jih je potrebno
označiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi. |
(2) Predvidene dejavnosti bodo zahtevale vključitev novih stavb v
telekomunikacijsko omrežje, zato bo potrebno izdelati projekt vključitve
objektov v telekomunikacijsko omrežje. |
(3) Vse
kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske
kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih
storitvah ali priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z
naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. |
16. člen
(grajeno javno dobro)
|
(1) Del
območja, ki se nahaja v območju urejanja z oznako KR SA 2 Kranj Sava,
bo, po realizaciji načrtovanih prostorskih rešitev. predstavljal grajeno
javno dobro. Vanj bo vključena celotna cestna infrastruktura, zato javno
dobro v celoti predstavljajo glavne prometnice na nivoju terena, pogojno
pa tudi, odvisno od namena uporabe, uvozni rampi. V odvisnosti od
programov v območju, kjer se pod posebnimi pogoji dovoljujejo tudi
združevanje posameznih funkcionalnih enot v smislu racionalnejše izrabe
prostora, je posamezne segmente prometnic možno izvzeti iz javnega dobra
ob pogoju, da takšno izvzetje ne vpliva čezmerno na kvaliteto prometnega
funkcioniranega območja. |
(2) V
javno dobro se po zaključku izvedbe vključi tudi ustrezni del končne
cestne infrastrukture, ki se nahaja na južnem robu območja (FC I2). |
17. člen
(roki za infrastrukturno opremljanje)
|
Investitorji so v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb dolžni, da zgradijo, prestavijo,
zamenjajo oziroma zaščitijo infrastrukturne objekte, naprave in vode v
in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(varovanje kulturne dediščine)
|
(1) Na
območju, ki ga obravnava prostorski akt območja KR SA 2 Kranj Sava, se
nahaja enota kulturne dediščine – Spomenik padlim delavcem tovarne
Tekstilindus, EŠD 21453, memorialna dediščina za katerega je določena
samostojna podenota urejanja prostora z oznako Fe Z1/2d. Glede na
prostorsko neprimerno obstoječo lokacijo se določata tudi dve novi
lokaciji na kateri se lahko prestavi spomenik, nova v funkcionalni enoti
FeZ1/1a ob vstopu v območje in alternativna v območju parkovno
rekreativnih površin FeŠ1/1a na severu območja. Za območje spomenika je
potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja načrtovati parkovno ureditev,
za kar je potrebno izdelati načrt krajinske ureditve. V primeru
poseganja na spomenik ali njegovo geodetsko odmerjeno okolico je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje. |
(2) Ker
območje še ni bilo predhodno arheološko raziskano in ocena arheološkega
potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih
arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti, saj se
s tem občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb ob posegih v
zemeljske plasti. Izvedba predhodnih arheoloških raziskav ni pogoj za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki
gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
(4) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA
NARAVE
19. člen
(splošni pogoji varovanja okolja)
|
(1) Skladno odločbi Ministrstva za kmetijsko in okolje,
št. 35409-191/2010/45 z dne 1. 9. 2014 se ugotavlja, da so bili pri
pripravi hierarhično nadrejenega prostorskega akta temu dokumentu – OPN
MOK upoštevani zahtevani ukrepi zato so vplivi izvedbe OPN sprejemljivi.
Tudi odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-219/2015/2 z
dne 17. 12. 2015, pridobljena v postopku priprave in sprejemanja tega
akta, določa, da v zvezi s potrebnostjo izvedbe celovite presoje vplivov
na okolje za obravnavane posege presoja vplivov na okolje ni potrebna. |
(2) Vse
stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti
in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in
učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljavno zakonodajo. |
20. člen
(varstvo tal)
|
(1) Izvajanje posegov v območju z oznako KR SA 2 Kranj Sava bo glede na
obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter
ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom
določene rešitve in ukrepe za varstvo tal: |
a) Pri
gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin
ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je
predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki
vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. |
b) Med
gradnjo na območju z oznako KR SA 2 Kranj Sava je treba izvajati
monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring pri
vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. |
c) V
času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima
investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je treba
upoštevati splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
21. člen
(varstvo in zaščita voda)
|
(1) Ob
območju z oznako KR SA 2 Kranj Sava, ki se ureja s tem prostorskim aktom
se nahaja vodotok Sava, zato se določajo ukrepi, kot jih narekuje
pristojni nosilec urejanja prostora, hkrati pa se določajo tudi ukrepi
za zaščito podtalnice: |
a) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo. |
b) Vse
odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. |
c) Za
čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje podtalnice, ki
bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
(2) Ukrepi v zvezi z varstvom vodotoka Save, priobalnih zemljišč in
varstva pred nevarnostjo visokih voda so v odloku definirani skladno
zahtevam pristojnega nosilca urejanja prostora na podlagi pridobljenih
smernic, in sicer: |
a) pri
realizaciji s tem odlokom načrtovanih posegov je potrebno upoštevati, da
se morajo posegi v priobalno zemljišče vodotoka Sava (15-metrski pas ob
meji vodnega zemljišča) izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim
in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred
škodljivim delovanjem voda in dopušča ohranjanje naravnega ravnovesja
vodnih in obvodnih ekosistemov; pri pripravi nadaljne projektne
dokumentacije je upoštevati usmeritve Idejnih zasnov ureditve vodov GJI
(Provia d.o.o., št. proj. PR289-IDZ-GJI, januar 2018) in soglasja Savske
elektrarne Ljubljana d.o.o., št. BP/169 ter Gorenjske elektrarne,
proizvodnja elektrike d.o.o. št. EAD-701078; |
b) posegi v priobalno zemljišče, razen ukrepov sanacije avtohtone
vegetacije, gradnje načrtovane infrastrukture in zunanjih ureditev kot
jih določa ta odlok ter nujnih ukrepov za zagotavljanje obratovanja
obstoječih objektov do realizacije celostnih rešitev po tem odloku, niso
dovoljeni; |
na
priobalno zemljišče ni dovoljeno: |
– odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi, |
– odlaganje odpadkov, |
– postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob
vodnem dobru; |
c) zasipavanje vodotoka Save, sprožanje erozijskih procesov, rušenje
ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri nadaljnjem
načrtovanju posegov ni dovoljeno; skladno usmeritvami imetnika vodnih
pravic je ohraniti uvoz na točki lokalnega znižanja obrežnega zidu za
potrebe odvoza naplavin in odvečnega nanošenega materiala iz območja
mehkega jezu hidroelektrarne na Savi z zadostnim svetlim profilom in
gabaritom za potrebe prehoda težke gradbene mehanizacije; potrebno je
zagotoviti ohranjanje nosilnosti dovozne poti do vodnega zemljišča jezu
in temu primerno projektirati ostale posege tangiranega območja. |
22. člen
(varovanje naravnih vrednot)
|
Na
območju, ki ga obravnava ta prostorski načrt ni naravnih vrednot ali
območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato ukrepi za
varovanje naravnih vrednot niso potrebni. Ohranja, ponekod nadomešča in
krepi pa se zeleni obrečni pas avtohtone vegetacije. |
23. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Obravnavano območje bo po končni izgradnji stavb sodilo v območje
III. stopnje varstva pred hrupom; pri realizaciji in obratovanju območja
bo potrebno upoštevati določbe Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav,
ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS,
št. 118/05). |
(2) Območje je zaradi svoje specifične prometne ureditve (glavnina
parkiranja je določena podnivojsko) in obsežne parterne zelene ureditve
v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev delovnega
in bivalnega okolja. V skrajnem zahodnem delu, ki je najbliže območju
prometnic, je ob območju urejanja načrtovan pas visokorasle drevesne
bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju,
hkrati pa so v tem delu opredeljeni tudi programi in stavbe, ki s svojo
pojavnostjo ustvarjajo tamponsko cono varstva pred hrupom. |
(3) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran
od stanovanjskih objektov. |
(4) Če
bi med gradbenimi deli prišlo do preseganja mejnih ravni hrupa zaradi
obratovanja gradbišča v dnevnem času, je potrebno s strani ministrstva
za okolje in prostor pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno
obremenitev okolja s hrupom. |
(5) Dela
je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so
izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. |
(6) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje
gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi
gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih
vrednosti za vir hrupa pri bližjih naseljih. |
(7) Za
območje OPPN je opredeljena III. stopnja varstva pred hrupom. |
24. člen
(varstvo zraka)
|
(1) Vsi
protihrupni ukrepi zelenih barier ob reki Savi, robnih in notranjih
prometnicah imajo sočasno tudi funkcijo (skupaj z obsežnimi zelenimi
ureditvami med objekti ter parki) varovanja pred prašnimi usedlinami in
delno imisijami plinov. Dodatni zaščitni ukrepi zato niso potrebni. |
(2) Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v
okolje samo skozi odvodnik kurilne naprave. Pri načrtovanju novih in pri
rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor
oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika
upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini
kurilne naprave. |
(3) Med
gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo
zraka: |
a) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; |
b) preprečevanje prašenja ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju
odpadkov – ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu; |
c) sprotno kultiviranje območij večjih posegov. |
25. člen
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)
|
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z
ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Pri načrtovanih
večstanovanjskih stavbah se zbirna mesta komunalnih odpadkov določajo v
kletnih etažah, pri obstoječih stavbah se zbirna mesta za komunalne
odpadke predvidijo na gradbenih parcelah tako, da niso vidno
izpostavljena. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke
postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na območju transporta
zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti. |
(2) Za
ločeno zbiranje odpadkov se bo v skladu z občinskimi predpisi v
posameznih območjih na primerno dostopnih mestih lociralo ekološke
otoke. |
(3) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni
predpisi. |
(4) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje
tovrstnih odpadkov oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje
gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in
drugih kopov mineralnih surovin oziroma se jih vkoplje v zemeljski
zasip. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega
materiala v obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotoka, na
kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko
prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. V nadaljnjih fazah
projektiranja je potrebna izdelava projekta ravnanja z gradbenimi
odpadki. |
26. člen
(monitoring)
|
(1) Pred
začetkom gradnje je treba zagotoviti celosten načrt monitoringa za
področja, ki bi jih v primerih, kjer je to zakonsko potrebno, v
nadaljnjih postopkih eventualno lahko določilo okoljsko poročilo. |
(2) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor v primeru neustreznih
rezultatov monitoringa, so: |
a) dodatne tehnične in prostorske rešitve; |
b) dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve; |
c) sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in |
d) drugi
ustrezni ukrepi. |
27. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
|
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v ostalih členih tega odloka, so
obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred začetkom, med gradnjo
ter po izgradnji tudi: |
a) v
času gradnje zagotoviti zavarovanje in potrebne varnostne ukrepe na
gradbišču tako, da so zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in
zemljišč ter varnost voda in zraka pred onesnaženjem; |
b) za
čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa
(gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni
hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za
posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje
geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
c) izvesti pokablitev 20 kV daljnovoda v območju funkcionalne celote FC
S2 pred realizacijo načrtovanih stavb v tej funkcionalni celoti (v
kolikor bo to zahteva pristojnega nosilca urejanja prostora v nadaljnjih
postopkih); |
d) za
zavarovanje podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz
smernic in mnenj; |
e) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolice objektov ter po zaključku gradnje odstraniti vse za
potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij; |
f) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
g) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in
spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo; |
h) za
objekte na zemljiščih, kjer je pred pričetkom gradnje potrebno rušenje
obstoječih objektov je potrebno v nadaljnjih postopkih v projektni
dokumentaciji določili mesto trajnega deponiranja in odlaganja okolju
neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov; na območju, ki se ureja
s tem odlokom odlaganje in deponiranje teh materialov ni dovoljeno. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega
dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in
njenih priključkov. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
28. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter varstvo pred požarom)
|
(1) Za
zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v območju z
oznako KR SA 2 Kranj Sava so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in
površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in
površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za
preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi
(požarna ločitev). V novih objektih je obvezna ojačitev prve plošče
tako, da zdrži rušenje nanjo. Na vodovodnem omrežju bo zaradi
zagotovitve zadostne količine požarne vode zgrajeno hidrantno omrežje z
nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za: |
a) varen
umik ljudi, živali in premoženja; |
b) potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali
potrebno protipožarno ločitev; |
c) prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
d) vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v
skladu s predpisi; |
e) zagotovitev površin za potrebe evakuacije; |
f) izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom tako za
novonačrtovane stavbe v območju kot tudi za manj zahtevne objekte
(izdelava zasnove požarne varnosti ob izdelavi projektne dokumentacije)
in zahtevne objekte (izdelava študije požarne varnosti ob izdelavi
projektne dokumentacije); |
g) smiselno zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za
to mora v nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije
projektant: |
– opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja; |
– opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo
namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara
na sosednja območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti
naravnega okolja; |
– opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom. |
(2) Pri
pripravi nadaljnje projektne dokumentacije je potrebno upoštevati
projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne
agencije znaša 0,225 g. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(etapnost izvedbe)
|
(1) Realizacija kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem prostorskim
aktom, bo izvajana v več etapah, ki so, razen prometne in ostale
komunalne javne infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je izvedba
le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je
treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah ter določiti funkcionalne enote. Določa se, da je pred
izgradnjo krožnega križišča na Gorenjesavski cesti in neposredno
pripadajočega notranjega prometnega sistema dovoljena realizacija
objektov iz alineje (1.4.) sedmega člena tega odloka s pripadajočo
prometno in ostalo zunanjo ureditvijo ter posegi na obstoječi stavbni
strukturi v območju FC SD1. Pri izvajanju del v etapah je treba
zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.
Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Posebno določilo v zvezi z etapnostjo velja za
funkcionalno celoto FC S2, kjer so posegi gradnje stavb možni le ob
predhodnem kabliranju 20 kV daljnovoda ki prečka funkcionalno celoto
oziroma v skladu z zahtevami pristojnega nosilca urejanja prostora. |
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma
predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka
dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh
zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno
realizacijo predhodnih etap. |
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV
30. člen
(dopustna odstopanja)
|
(1) Obravnavani prostorski akt obsega precejšnje površine stavbnih
zemljišč z načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v
daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno
dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov,
ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito izgradnjo sistema
prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Pri
realizaciji tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi. |
(3) Določeni tlorisni gabariti stavb iz 7. člena tega odloka, ki so
razvidni iz grafičnega dela, so lahko tudi večji, vendar ne smejo
presegati gradbenih meja kot so opredeljene v grafičnem delu. Prav tako
morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med stavbami in upoštevane vse
določene gradbene linije ter pod pogojem, da se na funkcionalni enoti,
za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za mirujoči promet in
manipulacijo. |
(4) Funkcionalne enote znotraj funkcionalnih celot je dovoljeno tudi
združevati. V primerih združenih parcel smejo maksimalni tlorisni
gabariti stavb segati do gradbenih meja, pri čemer morajo biti razdalje
med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za delo
občutljivih prostorov. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki
ter pogoj, da se na funkcionalni enoti, za načrtovano dejavnost zagotovi
zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo. |
(5) Dovoljena so odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim
gabaritom iz 7. člena tega odloka ter preko gradbenih linij za tehnične
dele stavb. |
(6) Dovoljena so odstopanja pri izvedbi prometnih navezav skladno
določilom prvega odstavka 10. in 29. člena tega odloka, pri čemer je
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest pogoj za izdajo gradbenih
dovoljenj. |
(7) Odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja prostorskega
akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v
skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno
korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od lokacij
infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so dovoljena, vendar
ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo
ureditev oziroma so skladna določilu šestega odstavka tega člena. |
(8) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih usmeritev načrta parcelacije
v funkcionalni celoti FC SD1 v primerih ko gre za novogradnje, prenovo,
nadomestitev ali dozidavo stavb, pri čemer je smiselno upoštevati
obstoječe parcelno stanje in določila podtočk (3.2.1.) in (3.2.2.)
7. člena tega odloka. |
(9) Pri
pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu
s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PROSTORSKEGA AKTA IN VELJAVNOST DOLOČIL OSNOVNEGA ODLOKA
31. člen
(usmeritve)
|
Po
realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora in so opredeljene v tem odloku. |
XI. KONČNE DOLOČBE
32. člen
(vpogled v prostorski akt)
|
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in
prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1,
Kranj. |
33. člen
(veljavnost odloka)
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-7/2015(48/01) |
Kranj,
dne 19. septembra 2018 |
|
Župan |
Mestne
občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |