Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
– ZLS-P (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08 in 79/09) je Občinski
svet Občine Brezovica na 22. redni seji dne 3. 12. 2009 sprejel
|
|
S T A T U T |
Občine Brezovica |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
Občina Brezovica je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Brezovica pri Ljubljani, Vnanje Gorice, Notranje
Gorice, Plešivica, Podplešivica, Žabnica, Rakitna, Dolenja Brezovica,
Gorenja Brezovica, Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom,
Goričica pod Krimom, Podpeč, Jezero, Planinca. |
Sedež občine je na
Brezovici pri Ljubljani, Tržaška cesta 390. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja
in zastopa župan. |
Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Na območju Občine
Brezovica so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Brezovica so določeni s
tem statutom in odlokom občine. |
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
Krajevna skupnost
Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica pri Ljubljani |
Naselje: Brezovica
pri Ljubljani |
Krajevna skupnost
Vnanje Gorice, Nova pot 5, Vnanje Gorice, 1351 Brezovica pri Ljubljani |
Naselje: Vnanje
Gorice |
Krajevna skupnost
Notranje Gorice - Plešivica, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice |
Naselja: Notranje
Gorice, Plešivica, Podplešivica, Žabnica |
Krajevna skupnost
Podpeč - Preserje, Jezero 21, 1352 Preserje |
Naselja: Gorenja
Brezovica, Dolenja Brezovica, Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod
Krimom, Goričica pod Krimom, Podpeč, Jezero, Planinca |
Krajevna skupnost
Rakitna, Rakitna 66, 1352 Preserje |
Naselje: Rakitna. |
|
3. člen |
Občina Brezovica (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, skladno z 21. členom Zakona o
lokalni samoupravi, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo
prenesene z zakonom. |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, oblikuje skupne organe ter
organe skupne občinske uprave in druge osebe javnega prava. |
|
6. člen |
Občina Brezovica
ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina ima žig, ki
je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Brezovica, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski
svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V
sredini žiga je grb občine. |
Velikost, uporabo
in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
7. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut
in druge predpise občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema program
razvoja občine. |
2. Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje
za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
– z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oziroma gospodarskih subjektov, |
– v skladu z
zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva. |
4. Ustvarja pogoje
za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
– v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo
in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski
trg, |
– gradi stanovanja
za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z
zakonom, |
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
komunalne objekte in naprave. |
6. Zagotavlja in
pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti
ter razvoj športa in rekreacije, tako da: |
– ustanovi
vzgojno-izobraževalne zavode iz tega področja in v skladu z zakonom
zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
– v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
– določa občinski
program športa, |
– ustvarja pogoje
za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje
na tem področju, |
– pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s
centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
8. Ureja in
pospešuje zdravstveno dejavnost in dejavnost socialnega varstva, tako
da: |
– določa in
zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni in daje
predhodna mnenja k določanju mreže javne zdravstvene službe na
sekundarni ravni, |
– zagotavlja mrežo
javne službe za storitev pomoči družini na domu, |
– zagotavlja
izvedbo drugih z zakonom določenih nalog. |
9. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, |
– skrbi za kulturno
dediščino na svojem območju, |
– zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
10. Skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje
na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s
katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
11. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– občinske ceste,
ulice in javne poti, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– igrišča za šport
in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
12. Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
13. Ureja javni red
v občini tako, da: |
– sprejema programe
varnosti, |
– določa prekrške
in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– organizira
občinsko redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
– določanje
namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI
OBČINE |
|
1. Skupne
določbe |
|
10. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor
občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občin. |
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo
lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
Občinsko upravo
vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike
Slovenije in v občinskem glasilu, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
18 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se
voli po proporcionalnem sistemu. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
|
16. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
– sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo
župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje
referendum, |
– odloča o
dolgoročnem zadolževanju občine za investicije, |
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, |
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme program
in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del
je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. |
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
– pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
V komisijo se
imenujejo člani v sorazmerju z uspehom na volitvah. |
|
25. člen |
Delovna telesa
občinskega sveta, delovno področje in število članov posameznega
delovnega telesa določi občinski svet s poslovnikom. |
|
26. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
Župana volijo
volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v
skladu z zakonom. |
Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. |
|
30. člen |
Župan predstavlja
in zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge, |
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave
oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen |
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem
pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski
svet na predlog župana. |
|
35. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je tako določeno
v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni
odbor |
|
38. člen |
Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor
nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
– nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih
skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
Nadzorni odbor ima
5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor občinske
uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela
in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine, na Brezovici. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
41. člen |
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
– finančnih načrtov
in zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), |
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora, se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. |
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
V postopku nadzora
so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti
vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je odgovorna
oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
44. člen |
Za posamezen nadzor
je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu
(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
Če predlog poročila
o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku
osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni
od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom. |
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47. člen |
Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami, in sicer z zadolževanjem občine nad 5%. |
Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. |
Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega
odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za
opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski
upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
52. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s Pravilnikom o plačah funkcionarjev in nagrad članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov občinskih organov ter o povračilu stroškov,
ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki
jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
5. Občinska
uprava |
|
55. člen |
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
57. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje
drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
O upravnih zadevah
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
63. člen |
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu
lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so
jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj
s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi
občine |
|
64. člen |
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
65. člen |
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI
OBČINE |
|
66. člen |
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. Krajevna skupnost Brezovica, Krajevna skupnost Vnanje Gorice,
Krajevna skupnost Notranje Gorice, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje,
Krajevna skupnost Rakitna. |
Krajevne skupnosti
so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
67. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge
in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge
za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri
njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge
za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– predlagajo
programe javnih del, |
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja
glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
– občinskemu svetu
dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
– skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno. |
Podrobneje se
naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
68. člen |
Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti
delodajalec. |
Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob
soglasju župana razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu za
posamezne posle drugače določeno. |
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
|
69. člen |
Krajevne skupnosti
imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine,
denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega statuta. Če krajevna skupnost
preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektivnost, preidejo vse
njene pravice in obveznosti na občino. |
|
70. člen |
Delovanje krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. |
Kriteriji in merila
za financiranje nalog in delovanje krajevnih skupnosti iz proračuna
občine se določijo z odlokom. |
Krajevne skupnosti
se ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrti, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikuje in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega
proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. |
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračun
občine. |
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Krajevne skupnosti
imajo svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda
župan. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporablja določbe predpisov, ki
urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
|
71. člen |
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
Število članov
sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana
sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana s članstvom v
nadzornem odboru občine ter delom v občinski upravi. |
Funkcija člana
sveta je častna. |
|
72. člen |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in
konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne
skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 500
evro, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. |
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. |
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
73. člen |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava
vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne
skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– daje mnenje
občinskemu svetu, k načrtovani izgradnji infrastrukture, prodaji
nepremičnine, ki jih uporablja krajevna skupnost |
– sprejema
odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju
s premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
Odločitve sveta
skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. |
Odločitve sveta
krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
|
74. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
75. člen |
Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
občine. |
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja občina. |
Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
76. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. |
Občinski svet lahko
s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
77. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor občanov, |
– referendum in |
– ljudska
iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
78. člen |
Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
79. člen |
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za
posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
80. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
81. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
82. člen |
Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko
o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
83. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
84. člen |
Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
85. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
86. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
87. člen |
Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
88. člen |
Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
89. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
90. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi
referendumi |
|
91. člen |
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska
iniciativa |
|
92. člen |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
93. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE
JAVNE SLUŽBE |
|
94. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
– neposredno v
okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem
koncesij, |
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
95. člen |
Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
– osebna pomoč
družini in posamezniku in |
– knjižničarstvo. |
Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
96. člen |
Občina lahko skupaj
z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
97. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s pitno
vodo, |
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
98. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
99. člen |
Pravne osebe
javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
100. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
|
101. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
102. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE
IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
103. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
104. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
Občina je pod
pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave
in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
105. člen |
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
106. člen |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
107. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnimi akti občine. |
Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
108. člen |
Proračun občine se
sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o
spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
109. člen |
Če proračun občine
ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje
občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za
iste programe kot v preteklem letu. |
Župan sprejme sklep
o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri mesece. |
|
110. člen |
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
111. člen |
Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
112. člen |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
113. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
114. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
115. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
116. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega
organa občinske uprave. |
Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
117. člen |
Nabavo blaga,
nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti
občine |
|
118. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
119. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
120. člen |
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov,
se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
121. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
122. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
123. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu oziroma
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični
akti občine |
|
123. člen |
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti
– sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
124. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO
OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
125. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
126. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
127. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
128. člen |
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,
če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
129. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
130. člen |
Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
131. člen |
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
Občine Brezovica, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
132. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Brezovica, ki ga je sprejel
občinski svet na seji 8. 6. 2006 (Uradni list RS, št. 73/06). |
|
133. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. izv. 21/09 |
Brezovica, dne 7.
decembra 2009 |
|
Občina
Brezovica |
Metod
Ropret, župan |
|