|
Občinski svet Občine Vitanje je na
podlagi 61. in 97. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09 – ZPNačrt) in 16. člena
Statuta Občine Vitanje
(Uradni list RS, št. 113/06 in 21/07) na 19. redni seji dne 22. 4. 2010
sprejel |
|
|
|
|
|
ODLOK |
|
|
o spremembah in
dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem – Vitanje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se
spremeni in dopolni Zazidalni načrt Pod Kompošem, ki je bil objavljen v
Uradni list SRS, št. 32/84, in Uradni list RS, št. 36/00, 106/02, 79/04
in 14/05 – popr. (v nadaljevanju: osnovni odlok o ZN). |
|
|
2. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
(1) Ureditveno
območje, ki se ureja z Osnovnim odlokom o ZN se razširi z ureditvenim
območjem, ki je navedeno v 4. členu tega odloka in ki je predmet teh
sprememb in dopolnitev ZN Pod Kompošem – Vitanje (v nadaljevanju:
spremembe ZN). |
|
|
(2) Za razširjeno
ureditveno območje veljajo vsi naslednji členi iz tega odloka. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestavni deli
odloka) |
|
|
(1) Sestavni del
tega odloka je projekt Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Pod
Kompošem – Vitanje, ki ga je pod št. 611/09 izdelalo podjetje URBANA
Kočar in Kočar d.o.o. Velenje in ki ga sestavljajo: |
|
|
– tekstualni del
(notranji naslovni listi in obrazložitev); |
|
|
– smernice in
mnenja k ZN; |
|
|
– kartografski del
z grafičnimi prikazi načrtovanih ureditev na 7 risbah; |
|
|
– priloge k ZN;
|
|
|
– dokazna
dokumentacija. |
|
|
(2) Sestavni del
odloka sta tudi projekta: |
|
|
– Komunalna
ureditev štirih stanovanjskih stavb Pod Kompošem, ki ga je pod št.
42/09KU, Velenje, z datumom November 2009, izdelalo podjetje BIMEL,
Julijana Berljak s.p., Cesta III/18, 3320 Velenje. |
|
|
– Geotehnično
poročilo, ki ga je pod št. 1211/09 izdelalo podjetje PLANUM d.o.o.
Maribor. |
|
|
(3) Sestavni del
odloka so tudi vse smernice in mnenja, ki so jih k spremembam ZN podali
pristojni nosilci urejanja prostora. |
|
|
II. MEJA IN
VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
(meja in velikost
ureditvenega območja) |
|
|
Skladno s Sklepom o
začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Pod Kompošem
– Vitanje (Uradni list RS, št. 23/09) sta v ureditveno območje zajeti
parceli št. 181 in 182 v k.o. Vitanje v skupni izmeri 0,1028 ha.
Zemljišče je travnik brez objektov. Preko zemljišča poteka elektro
zračni vod. Komunalni vodi (vodovod, kanalizacija) potekajo v bližini v
sklopu ZN Pod Kompošem. |
|
|
5. člen |
|
|
(prizadete parcele) |
|
|
(1) Ureditveno
območje sprememb ZN tvorita parceli št. 181 in 182, v k.o. Vitanje.
|
|
|
(2) Na osnovi
rešitev za komunalno urejanje območja sprememb ZN iz projekta Komunalna
ureditev štirih stanovanjskih stavb Pod Kompošem (št. 42/09KU, Velenje,
z datumom November 2009, podjetje BIMEL, Julijana Berljak s.p., Cesta
III/18, 3320 Velenje) bodo izven meje ureditvenega območja sprememb ZN,
zaradi načrtovane izvedbe priključkov na obstoječe komunalno in
energetsko omrežje prizadete naslednje parcele ali deli parcel v k.o.
Vitanje: |
|
|
– za izvedbo
rekonstrukcije priključke na lokalno rekonstruirano cesto: parc. št.
410; |
|
|
– za izvedbo
meteorne kanalizacije: parc. št. 184/3, 184/4, 184/6 in 184/7;
|
|
|
– za izvedbo
fekalne kanalizacije: parc. št. 184/3, 184/4, in 184/6; |
|
|
– za izvedbo
drenaž: parc. št. 180/2, 184/2, 184/3, 184/17 in 410; |
|
|
– za izvedbo
vodovoda: 182, 184/3, 184/17 in 410; |
|
|
– za izvedbo
elektro priključka do TP: 177/3, 182, 184/3 in 184/14. |
|
|
Za posege na
navedene parcele je potrebno pridobiti služnostne pravice. |
|
|
(3) Kolikor bodo po
sprejemu tega odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno
uporabljajo nove parcelne številke. |
|
|
III. NAMEMBNOST
UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
|
6. člen |
|
|
(uskaljenost
sprememb ZN s planskimi akti Občine Vitanje) |
|
|
(1) Občina Vitanje
ima sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 –
dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske
Konjice za srednjeročno obdobje 1086–1990 za območje Občine Vitanje –
dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03) – v nadaljevanju: planski akt
Občine Vitanje. |
|
|
(2) Celotno
ureditveno območje osnovnega ZN je na osnovi planskega akta Občine
Vitanje, v njegovi Urbanistični zasnovi naselja Vitanje (karta 14)
uvrščeno v območja urejanja z oznakami: S9, s3 in S10 – s pretežno
namembnostjo: območja za stanovanja. |
|
|
(3) Načrtovana
gradnja stanovanjskih objektov na območju spremembe ZN je usklajena z
namembnostjo, ki jo za obravnavano območje sprememb ZN (del območja s3)
določa planski akt Občine Vitanje. |
|
|
7. člen |
|
|
(namembnost
ureditvenega območja) |
|
|
(1) Ureditveno
območje sprememb ZN je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo v
Vitanju. |
|
|
(2) Ureditveno
območje sprememb ZN se prometno napaja z lokalne poti, za katero je po
osnovnem ZN predvidena rekonstrukcija v lokalno cesto (B..B), ki se
naprej navezuje na lokalno cesto 460 011 Vitanje–Brezen (A..A). Za dovoz
do načrtovanih stanovanjskih objektov je predvidena slepa dovozna cesta
(C..C). |
|
|
(3) S spremembami
ZN je načrtovana ureditev 4 parcel za gradnjo (zemljiških parcel) za
enako število stanovanjskih objektov. Poleg zazidljivih parcel je
načrtovana zemljiška parcela za dovozno cesto (C..C) ob kateri naj se
uredi še otok za ločeno zbiranje odpadkov. Načrtovane so pripadajoče
zunanje ureditve (izvedbe priključkov na javno infrastrukturo in
ureditve za varovanje okolja). |
|
|
IV. URBANISTIČNI IN
ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
(zazidalna zasnova) |
|
|
Predlog zazidave
stanovanjskih objektov se v svoji razmestitvi podreja terenskim danostim
(oblika, relief in velikost razpoložljivega zemljišča), pri oblikovanju
pa se navezuje na arhitekturo starejših objektov v širšem prostoru.
Umestitev in orientiranost zagotavljata vsem načrtovanim objektom
približno enakovredne pogoje, hkrati pa je omogočena optimalna odprtost
prostora v vseh smereh. Zasnova ureditve ter predhodna prometna in
komunalna opremljenost omogočata gradnjo kateregakoli objekta neodvisno
od ostalih. |
|
|
9. člen |
|
|
(izhodišča za
urbanistično oblikovanje) |
|
|
(1) S predlagano
parcelacijo so določene optimalne velikosti parcel za gradnjo. Določene
so zazidljive površine znotraj zemljiških parcel, z upoštevanjem
minimalnih 4,0-metrskih odmikov objektov od parcelnih mej, ko niso
potrebna soglasja sosedov. Nove objekte je dovoljeno umestiti na
zemljiško parcelo le znotraj zazidljivih površin, ob upoštevanju
oblikovalskih pogojev za načrtovane objekte. |
|
|
(2) Predlog
zazidalne situacije predstavlja nazorni prikaz možnih umestitev objektov
na zemljiške parcele z izbranim tipom stanovanjskega objekta:
podolgovata pravokotna tlorisna oblika, postavitev daljše stranice
objekta vzporedno s terenskimi plastnicami, maksimalni gabarit 11,0 m x
8,0 m. Predlagana maksimalna velikost stanovanjskega objekta je določena
na osnovi velikosti zemljiške parcele (prostorska omejenost). Možna so
oblikovna in velikostna odstopanja, ki so določena v 15. in 39. členu
tega odloka. |
|
|
(3) Umeščanje
objekta na parcelo je obvezno z daljšo stranico in slemenom vzporedno s
terenskimi plastnicami. |
|
|
10. člen |
|
|
(izhodišča za
oblikovanje objektov) |
|
|
Pri načrtovanju
novih objektov (1 do 4) je potrebno upoštevati naslednje pogoje za
oblikovanje: |
|
|
Velikostni in
oblikovni pogoji: |
|
|
tloris: |
max. 11,0 m
x 8,0 m z možnostjo izvedbe garaže ali nadstrešnice kot prizidek
z dimenzijami max. 6,0 m x 2,5 m; |
zmogljivost: |
osnovni
objekt naj pod enotno streho združuje vse potrebne stanovanjske
in pomožne prostore; |
etažnost: |
klet (K) +
pritličje (P) + izkoriščeno podstrešje (M-mansarda); |
dovoljena
skupna višina:
|
minimalna
7,50 m (klet + pritličje);
maksimalna
9,70 m (klet + pritličje + mansarda); |
± 0,00 |
minimalno
nad terenom oziroma skladno z |
pritličja: |
določenimi
višinskimi kotami v zakoličbeni situaciji; |
gradbena
linija: |
daljša
stranica vzporedna medparcelnim mejam; |
streha: |
simetrična
dvokapnica; naklon strešin v območju med 35°–40°; prioritetna
smer slemena mora biti vzporedno s terenskimi plastnicami,
pomožna slemena so lahko pravokotna na osnovno smer; |
maks.
zazidanost |
do 60% ob
zagotavljanju funkcionalnih |
zemljiške
parc.: |
površin s
cestnim priključkom; |
oblikovanje
in |
streha
objekta z možnimi frčadami oziroma |
barvanje: |
strešnimi
okni za osvetlitev in prezračevanje podstrešnih prostorov; na
fasadah so možni elementi: lože, balkoni, ganki, tudi izzidki
ali niše; fasade coklov temnejše, v obdelavi in barvi naj
odstopajo od gornjih zidov, ki naj bodo obvezno svetle (bele,
beige ali v toplih pastelnih odtenkih); stavbno pohištvo leseno
ali plastično; barva kritine obvezno opečne barve; svetlejša
barva kritine od opečne ni dovoljena. |
11. člen |
|
|
(enostavni objekti) |
|
|
(1) Načelno se
samostojni pomožni objekti poleg osnovnega stanovanjskega objekta
odsvetujejo skladno s priporočilom, da naj se vsi potrebni prostori
nahajajo že v osnovnem objektu pod skupno streho, ker samostojni pomožni
objekti enotno urejeno naselje samo degradirajo. |
|
|
(2) V primeru, da
velikost zemljiške parcele in neizkoriščena možna zazidanost (maksimalno
60% gradbene parcele) omogoča še dodatno postavitev pomožnega objekta,
se to lahko izvede skladno s pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in
130/04) ter ob smiselnem upoštevanju velikostnih in oblikovnih pogojev
za stanovanjske objekte iz 10. člena tega odloka.
Prav tako je možna gradnja nadstreškov
do tlorisne velikosti 30 m2, kot samostojnih objektov ali
prizidave k stanovanjski hiši. |
|
|
(3) Glede na relief
je dovoljena izvedba opornih zidov za premostitev višinskih razlik kjer
je to potrebno. Oporni zidovi lahko segajo tudi v območje izven
zazidljivega dela zemljiške parcele oziroma vse od parcelne meje, pri
čemer je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Pri
načrtovanju in izvedbi opornih zidov je potrebno upoštevati pogoje iz
Geotehničnega poročila, ki ga je pod št. 1211/09 izdelalo podjetje
PLANUM d.o.o. Maribor. |
|
|
12. člen |
|
|
(zunanje ureditve
na zemljiških parcelah) |
|
|
(1) Stanovanjski
objekt naj se umesti na zazidalni del zemljiške parcele, kar zagotavlja
minimalne odmike od parcelnih mej (4,00 m) in s tem tudi minimalne
odmike med sosednjimi stanovanjskimi objekti (8,00 m), ki zagotavljajo
zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru
požara in možnost dostopa za gašenje z vseh strani objektov.
|
|
|
(2) Ob objektu naj
se zagotovijo optimalne funkcionalne tlakovane površine za parkiranje
vozil, njihovo manevriranje, uvoz v garažo ali pod nadstrešnico ter
prometni priključek na dovozno cesto. Priporočeno je tlakovanje
omenjenih funkcionalnih površin z asfaltom (kontrolirano odvajanje
meteornih vod) v kombinaciji z naravnim ali umetnim kamnom za nivojsko
izenačeni ali dvignjeni obhodni pločnik okoli objekta. Ostale proste
površine naj se prioritetno namenjajo travnatim in z zazelenjenim
površinam (drevesa naj omogočajo senco, kjer je zaželena) oziroma
obdelovanim površinam (vrtovom), če je za to potreba. |
|
|
(3) Razmejitev med
zemljiškimi parcelami naj se prioritetno rešuje naravno, z živimi
mejami. Saditev dreves na posamezni parceli je prepuščena investitorju,
skladno s potrebami po osenčenju objekta oziroma vrtov in s pogojem, da
se osončenje sosednjih zemljiških parcel ne sme poslabšati oziroma je v
primeru vpliva zasaditve na sosednjo parcelo potrebno predhodna
pridobitev soglasja soseda. |
|
|
13. člen |
|
|
(urejanje javnih
površin) |
|
|
Območje skupnih,
javnih površin se ureja ob upoštevanju urbanistično zazidalne zasnove
celotnega ureditvenega območja ter pogojev in usmeritvev za
projektiranje in gradnjo. |
|
|
14. člen |
|
|
(elementi za
zakoličenje) |
|
|
(1) Načrtovana
interna dovozna cesta C..C: širina 3,50 m + 2 x 0,75 m. |
|
|
(2) Za zakoličenje
stanovanjskih objektov so dane samo načelne usmeritve na osnovi
umestitve predlaganih objektov. Na osnovi sprememb ZN je možno
zakoličenje prometne ureditve zaselka in zemljiških parcel. |
|
|
(3) Pri umestitvi
objekta v okviru zazidalnega dela zemljiške parcele za pridobitev
gradbenega dovoljenja niso potrebna soglasja lastnikov sosednjih parcel.
Predlog zazidave daje lastnikom zemljiških parcel izhodiščne podatke o
optimalni velikosti, tlorisni obliki, oblikovanju strehe, gradbeni
liniji, ureditvi funkcionalnih površin in prometnega priključka na
dovozno cesto. |
|
|
15. člen |
|
|
(tolerance) |
|
|
(1) Odstopanja so
praviloma možna med minimalnimi in maksimalnimi gabariti z upoštevanjem
dovoljenih odmikov od parcelnih mej (umestitev na zazidalni del
zemljiške parcele), z upoštevanjem gradbenih linij (medparcelne meje):
|
|
|
– tlorisne
tolerance v plus ali minus do največ 1,0 m v obeh smereh; |
|
|
– vertikalne
tolerance v plus ali minus do 0,50 m so pri minimalni dovoljeni skupni
višini objekta 7,50 m (od tlaka pritličja do slemena) in maksimalni
skupni višini objekta 9,70 m; |
|
|
– maksimalna
zazidanost zemljiške parcele je do 60% njene površine. |
|
|
(2) Kot tolerance
se upoštevajo tudi dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev iz 39.
člena tega odloka. |
|
|
V. POGOJI ZA
UREJANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
16. člen |
|
|
(avtomobilski
promet) |
|
|
(1) Predvidena
ureditev cestnega omrežja v zaselku Pod Kompošem je razvidna iz
ureditvene situacije v projektih iz 3. člena tega odloka, kjer je
prikazana ureditev posameznih dovoznih cest s prometno ureditvijo.
|
|
|
(2) Prometno
napajanje ureditvenega območja je predvideno iz obstoječe lokalne ceste
Vitanje–Brezen (A-A). Ta cesta se navezuje na obstoječo občinsko pot
(B-B) ki poteka v neposredni bližini, jugovzhodno od predvidene
zazidave. |
|
|
(3) Za dovoz do
načrtovanih stanovanjskih stavb ja predvidena slepa dovozna cesta (C-C)
ob kateri se uredi še otok za ločeno zbiranje odpadkov. |
|
|
(4) Zaradi male
intenzivnosti prometa in utesnjenosti z mejami sosednjih parcel v tuji
lasti je privzeta širina dovozne ceste (C-C) minimalno 3,50 m z
bankinami 2 x 0,75 m ob priključevanju na javno pot oziroma 2 x 0,50 m
ob hišnih prikjlučkih. Ob tem je upoštevano dejstvo, da bo prometa v
zaselku zelo malo, srečevanje na ozkem profilu dovoznih cest pa bo
omogočeno ob posameznih uvozih – dvoriščih stanovanjskih hiš.
|
|
|
(5) Kolikor bodo
dovozne ceste orobničene s cestnimi robniki predlagamo minimalno širino
vozišča 4,50 m. Možno je izvesti tudi enostransko orobničenje dovoznih
cest na meji z zemljišči stanovanjskih hiš, na nasprotni strani dovoznih
cest pa se nato izdela le enostransko bankino širine 0,50 m. |
|
|
17. člen |
|
|
(mirujoč promet,
avtobusni promet, pešci in kolesarji) |
|
|
(1) Parkirna mesta
za osebne avtomobile za stanovalce in obiskovalce morajo biti
zagotovljena v okviru zunanje ureditve na posameznih zemljiških
parcelah. |
|
|
(2) Na ureditvenem
območju sprememb ZN ni načrtovana izgradnja avtobusnih postajališč,
posebnih kolesarskih stez ter zaradi nizke gostote prometa tudi ne
hodnikov za pešce. |
|
|
VI. POGOJI ZA
UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER INFRASTRUKTURE
ZVEZ |
|
|
18. člen |
|
|
(skupni pogoji) |
|
|
(1) Za vse prometne
ureditve ter komunalne vode je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično
dokumentacijo. |
|
|
(2) Križanja
komunalnih naprav se morajo izvesti v skladu z pravilniki o tehnični
izvedbi komunalnih objektov in naprav. |
|
|
19. člen |
|
|
(kanalizacija) |
|
|
(1) Stanovanjske
stavbe bodo proključene na obstoječo javno kanalizacijo, ki je na
obravnavanem območju (Pod Kompošem) zgrajena v ločenem sistemu. V ta
namen bo zgrajen del sekundarnega, javnega kanalizacijskega omrežja
skladno s pogoji izvajalca gospodarske javne službe, Komunala JP d.o.o.,
Vitanje. |
|
|
(2) Sanitarne
odplake (fekalne vode) iz stavb bodo vodene neposredno – gravitacijsko v
javno fekalno kanalizacijo. Sekundarno fekalno kanalizacijsko omrežje bo
grajeno iz PE UKC cevi DN 200 mm in jaškov DN 800 mm. |
|
|
(3) Odpadne vode s
cest in parkirišč ter padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz tlakovanih
površin bodo v javno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode vodene
preko cestnih požiralnikov opremljenimi z lovilci olj in usedalnikom
(peskolovom). |
|
|
(4) Padavinske
(meteorne) vode s strešin objektov bodo preko peskolovov vodene v
hranilnike za shranjevanje in koriščenje deževnice, prelivi hranilnikov
pa bodo peljani v kanalizacijo za odvajanje padavinske vode. Glede na
izračunani dotok je predviden PVC zbiralnik prostornine 10 m3. Izbira
sistema je prepuščena investitorju. Meteorno kanalizacijsko omrežje bo
grajeno iz PE KMC cevi DN 200 in 300 mm ter jaškov DN 800 mm. |
|
|
20. člen |
|
|
(vodovod) |
|
|
(1) Načrt zasnove
vodovodnega omrežja v območju Pod Kompošem predstavlja del komunalne
opreme predvidene zazidave stanovanjskih hiš za oskrbo s sanitarno vodo.
|
|
|
(2) Predvideni
vodovod bo priključen na obstoječi primarni vodovod, ki poteka ob južnem
predelu območja ZN Pod Kompošem. |
|
|
(3) Sekundarni
cevovod je predviden iz cevi PE 80, DN 100. Trasa sekundarnega cevovoda
bo potekala predvsem po travnati površini ob SZ delu javne poti.
Priključek za potrebe obravnavanega območja bo izveden na delu internega
cestnega priključka na občinsko javno pot ob SV delu obravnavanega
območja. |
|
|
(4) Požarno bo
naselje varovano z enim nadzemnim hidrantom, ki bo lokacijsko umeščen
tako, da bo razdalja od hidranta do vsakega objekta stanovanjske hiše
manjša kot 80 m. Za požarno varnost bo nadzemni hidrant vgrajen na
sekundarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni
varnosti. Vodovodno omrežje zagotavlja ustrezni pretok in tlak vode za
potrebe požarne varnosti. |
|
|
21. člen |
|
|
(drenaže za
odvodnjo površinskih in precednih voda) |
|
|
Za kontrolirani
izpust precejnih in površinskih vod je potrebna temeljita ureditev
odvodnjavanja območja. Obvezna je izvedba naslednjih ukrepov:
|
|
|
– zajetje precejnih
vod na zgornjem, severnem robu parcel in ureditev izpustov ob vzhodnem
robu parcele (ob cesti) in zahodnem robu (v območju naravnega jarka);
drenaža tipa DK se na severnem robu locira na globino preperelega
laporja; |
|
|
– izvedba
kontrolnih jaškov na mestih spremembe smeri poteka drenažne
kanalizacije; |
|
|
– izvedba kamnitega
rebra na lokaciji vzdolžnega poteka naravnega jarka in ob severnem robu
parcele, kjer je predvidena izvedba vkopane brežine; |
|
|
– vzdolžni izpust
drenaže je peljati ob južnem robu parcele z izpustom na vzhodu ob robu
makadamske ceste, v obcestni jarek; |
|
|
– površinska voda
se zajame z muldo, ki je locirana ob vznožju vkopane brežine severnega
roba parcel; iztok iz mulde se pelje v kontrolne jaške; |
|
|
– zasutje ostalih
drenažnih cevi, ki se predhodno zaščitijo s politlakom, naj bo z
enozrnatim agregatom (»rizlom«) in drenažnim betonom. |
|
|
22. člen |
|
|
(temeljenje) |
|
|
(1) Za izravnavo
parcel je predvidena na zgornejm robu parcel denivelacija terena do
globine 1,50 m, na spodnjem robu pa se izvede nasip višine do 1,50 m od
obstoječe kote terena. |
|
|
(2) Spodnja kota
temeljenja bi bila na globini do 2 m od obstoječega terena. Tako sestava
tal (CH, poltrdne konsistence), kot etažnost objekta (P+1) dopušča
izvedbo temeljev na glineni podlagi pod pogojem, da se upošteva, da je
za nepodkletene objekte dopustna napetost tal min. 200 kN/m2 in za
podkletene min. 250 kN/m2. |
|
|
(3) Za temeljenje
objektov je predlagana izvedba temeljnih plošč. V primeru, da se
investitor odloči za izvedbo pasovnih temeljev, je dolžan upoštevati
navodila iz Geotehničnega poročila (št. 1211/09, PLANUM d.o.o. Maribor). |
|
|
23. člen |
|
|
(elektroomrežje in
javna razsvetljava) |
|
|
(1) Investitorji
bodo zgradili 4 stanovanjske stavbe. Priključna moč posamezne
stanovanjske enote bo znašala povprečno Pmax = 7000 W. Skupna priključna
moč vseh 4 stanovanjskih enot in zunanje razsvetljave bo z upoštevanjem
faktorja prekrivanja znašala cca Pmax = 18.000 W. |
|
|
(2) Nad
obravnavanem območjem na drogovih poteka NN električni vod, katerega je
potrebno odstraniti in nadomestiti z zemeljskim vodnikom. |
|
|
(3) Na lokaciji,
kjer sedaj stoji električni drog, je potrebno postaviti glavno merilno
razdelilno omaro GRO tako, da bo dostopna za priklop vseh obravnavanih
objektov in v kateri bodo nameščeni števci za vse štiri stavbe. Stavba,
ki stoji na sosednji parceli, bo na GRO priklopljena po sistemu šivanja.
|
|
|
(4) Vsi kabli za NN
razvod se uvlečejo v stigmaflex cev fi 100mm, vkopano v globini 0,8–1,0
m. Pod povoznimi površinami se cev obbetonira. Pred popolnim zasutjem
kabla, je potrebno 20–30 cm pod površino položiti še opozorilni PVC trak
z oznako »ENERGETSKI KABEL«. V kabelski jarek se položi tudi
ozemljitveni trak Fe/Zn 25x4 mm, ki se mora položiti 25–30 cm nad
kablom. Ozemljitveni trak se položi od T.P. po celotni kabelski trasi.
|
|
|
(5) Priklop
predvidenih objektov se izvede iz GRO do RO na ali v stavbi. Načrt
priklopa v TP ter dovod do GRO in preureditev obstoječih vodov so
predmet posebnega projekta. |
|
|
(6) Ob GRO se
postavi še razdelilna omarica javne razsvetljave, ki se priključuje v
GRO. |
|
|
Za javno
razsvetljavo se kabli uvlečejo v stigmaflex fi 50 mm. |
|
|
24. člen |
|
|
(telefonsko in CATV
omrežje) |
|
|
Po potrebi
posameznih investitorjev se lahko izvedejo priključki stanovanjskih
objektov na telefonsko omrežje in omrežje CATV skladno s pogoji
upravljavcev obeh omrežij. |
|
|
25. člen |
|
|
(ravnanje z
odpadki) |
|
|
Komunalni odpadki
se zbirajo na za to določenem mestu ob dovozni cesti C-C. Prostor za
smetnjake mora biti izveden kot betonska ploščad s treh strani omejena z
montažnim AB zidcem v višini tipskih kontejnerjev. Odpadke bo redno
odvažala za to pooblaščena organizacija, s katero bodo lastniki
zemljiških parcel sklenili ustrezno pogodbo. Upoštevati je potrebno
občinski odlok o ravnanju z odpadki. |
|
|
26. člen |
|
|
(ogrevanje) |
|
|
(1) Za centralno
ogrevanje se v stanovanjskih objektih predvidijo kotlovnice. Energent je
lahko lesna bomasa, kurilno olje ali plin. Izvedba cistern za energent
skladna s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni
list SFRJ, št. 45/67; Uradni list SRS, št. 18/77) oziroma s Pravilnikom
o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91, 114/04).
Dovoljena je izvedba naprav za alternativne vire energentov ogrevanja.
|
|
|
(2) Poleg tega je
potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je
treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne
materiale. |
|
|
VII. POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
|
|
27. člen |
|
|
(vplivno območje
ureditvenega območja sprememb ZN) |
|
|
(1) Ureditveno
območje sprememb ZN s severovzhodnim delom meji na odprt kmetijski
prostor, na severozahodni strani meji na opredeljeno zazidalno območje,
ki pa še ni zazidano, na jugozahodni strani meji na območje obstočeje
stanovanjske hiše, na jugovzhodni strani pa na območje lokalne poti za
katero je po osnovnem ZN predvidena rekonstrukcija. |
|
|
(2) Ureditveno
območje sprememb ZN je sestavni del zazidljivih površin v naselju
Vitanje, za katere je opredeljana podrobna namenska raba: pretežno
stanovanjska območja, zato je načrtovana gradnja stanovanjskih objektov
skladna z opredeljeno rabo. Glede na povsem stanovanjsko namembnost
obravnavane prostorske ureditve, se ne pričakuje nobenih bistvenih
vplivov na sosednja območja, razen medsebojnega osenčenja med
načrtovanimi stanovanjskimi objekti. |
|
|
(3) Izven meje
ureditvenega območja sprememb ZN bodo zaradi načrtovane izvedbe
priključkov na obstoječe komunalno in energetsko omrežje prizadete
parcele ali deli parcel, kot je navedeno v drugem odstavku 5. člena tega
odloka. |
|
|
28. člen |
|
|
(varstvo zraka, tal
in poselitve) |
|
|
(1) Predvideni
objekti ne smejo povečati onesnaženosti zraka. Izvedbe ogrevanja
objektov morajo biti skladne z vsemi predpisi iz tega področja,
standardi ter določili iz 26. člena tega odloka. |
|
|
(2) Plodno zemljo,
ki bo odstranjena pred gradnjo objekta, je potrebno začasno deponirati
na površini lastne ali druge zemljiške parcele (dogovorno z njenim
lastnikom), ki ni prizadeta z gradbenimi deli, po končani gradnji
objekta pa se uporabi za urejanje zelenic. |
|
|
(3) Pri lociranju
stanovanjskih objektov so glede na razpoložljivi prostor v okviru
ureditvenega območja sprememb ZN upoštevani optimalni odmiki med objekti
s stališča osončenja oziroma osenčenja le teh. |
|
|
(4) V času
izvajanja gradbenih del na posameznih zemljiških parcelah je potrebno na
osnovi organizacije gradbišča vse vplive, ki bodo nastajali zaradi
izvajanja del, omejiti v dovoljene okvire. |
|
|
29. člen |
|
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
|
(1) Stopnje
zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne
površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so za
ureditveno območje sprememb ZN in za vsa sosednja območja določene na
osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/90; v nadaljevanju: Uredba),
in sicer: III. stopnja varstva pred hrupom za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
manj moteč zaradi povzročanja hrupa: na območju stanovanj (splošne
stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi
gospodarstvi). |
|
|
(2) Skladno s 5.
členom Uredbe so za to območje varstva pred hrupom določene naslednje
mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa: |
|
|
– mejne vrednosti
kazalcev hrupa: L(noč) (dBA) je 50, L(dvn) (dBA) je 60; |
|
|
– kritične
vrednosti kazalcev hrupa: L(noč) (dBA) je 59, L(dvn) (dBA) je 69.
|
|
|
(3) Skladno s 3.
členom Uredbe s spremembo ZN načrtovane ureditve niso opredeljene kot
nov vir onesnaževanja s hrupom. |
|
|
(4) Kot delna
protihrupna in vizualna ločitev znotraj ureditvenega območja se izvede
zasaditev žive meje, kot ločitev med zemljiškimi parcelami. |
|
|
30. člen |
|
|
(zaščita voda in
podtalnice) |
|
|
(1) Odvajanje
padavinske vode z zaledja in območja, predvidenega za pozidavo s temi
spremembami ZN mora biti izvedeno skladno z določili 21. člena tega
odloka. |
|
|
(2) Na območju
sprememb ZN s predvideno stanovanjsko zazidavo se načeloma ne pričakuje
onesnaženja podtalnice. Za dejavnosti v stanovanjskih objektih (garaže z
možnostjo pranja avtomobila) in ob objektih (pranje avtomobila na
dvorišču in podobno), kjer so lahko odpadne vode onesnažene z naftnimi
derivati in mehanskimi primesmi, je treba le te pred izpustom v meteorno
kanalizacijo očistiti v usedalniku in lovilcu olj oziroma goriv
(asfaltirana površina za pranje avtomobila izvedena v naklonih proti
odtoku, enako tudi betonske ploščadi pod kontejnerji s smetmi). |
|
|
VIII. POGOJI ZA
OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
31. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
(1) Ureditveno
območje sprememb ZN ne sega v območje naravnih vrednot, pričakovanih
naravnih vrednot, območje tudi ni evidentirano kot ekološko pomembno,
niti ni zavarovano območje ter tako nima posebnega statusa na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave, tako z vidika naravnih vrednot,
kot z vidika biotske raznovrstnosti. |
|
|
(2) Načrtovana
zazidava upošteva morfologijo prostora in upošteva obstoječe kvalitete
krajine ter ne posega v obstoječe gozdne robove. Odplake iz predvidenega
zaselka bodo speljane preko javne kanalizacije v čistilno napravo. |
|
|
32. člen |
|
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
|
(1) Ureditveno
območje sprememb ZN leži med dvema zavarovanima enotama kulturne
dediščine: Brezen – Cerkev sv. Antona (EŠD 3495) in Vitanje – trško
jedro (EŠD 827). Enoti sta razglašeni kot spomenika lokalnega pomena z
Odlokom o razglasitvi zgodovinskih spomenikov v Občini Vitanje (Uradni
list RS, št. 8/99, 2/01 in 87/01 – popr.). |
|
|
(2) Načrtovane
gradnje neposredno ne posegajo v zavarovane objekte, bodo pa vplivale na
njihov ambient, predvsem zaradi vedut v širšem prostoru. Arhitektura
novih objektov zato sledi kontinuiteti gradnje tradicionalne pozidave na
tem območju, tako, da novo nastali objekti ne bodo negativno vplivali na
kvaliteto obravnavanega prostora. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine
stavb naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev
neposredne okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne
krajine, brez večjih podpornih zidov in netipične opreme ter z avtohtono
listopadno zasaditvijo. |
|
|
(3) Kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom Zakona o
varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Uradni list RS, št. 16/08) omogočiti
dostop in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi na zemljiščih, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela. V tem primeru mora lastnik zemljišča
ali investitor ali odgovorni vodja gradbišča o dinamiki del pisno
obvesti Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v
Celju vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
|
|
(4) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja (lastnika zemljišča ali odgovornega vodjo del) ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
|
|
IX. POGOJI ZA
OBRAMBO, VARSTVO PRED POŽAROM TER PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
33. člen |
|
|
(zaščita in
reševanje) |
|
|
(1) Z ustreznim
odvajanjem zalednih vod ter vod z ureditvenega območja sprememb ZN kot
je določeno v 21. členu tega odloka, se bo povečala poplavna varnost
obravnavanega območja. |
|
|
(2) Ureditveno
območje sprememb ZN ne leži na območjih poplav, visoke podtalnice,
plazov ali erozije. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati pogoje
iz Geotehničnega poročila (št. 1211/09, PLANUM d.o.o. Maribor).
|
|
|
(3) Območje leži v
7. stopnji (coni) potresne ogroženosti (vir: Ocena potresne ogroženosti
RS, verzija 1.0, marec 2006; Ministrstvo za obrambo; Uprava RS za
zaščito in reševanje), zato je potrebno predvideti potresno varen način
gradnje objektov. |
|
|
(4) Skladno s
predpisi o zaščiti in reševanju pred vojnimi in drugimi nevarnostmi
gradnja zaklonišča ali ojačitev prve plošče nista potrebni. |
|
|
34. člen |
|
|
(varstvo pred
požarom) |
|
|
(1) Varen umik pred
požarom je možen na zunanje, nepozidane, površine objektov in dovozov
ter na odprte zelene površine. |
|
|
(2) Odmik zunanje
stene in strehe načrtovanih objektov morajo biti projektirani in
izvedeni tako, da je z odmikom omejeno širjenje požara na sosednje
objekte. |
|
|
(3) Za promet in
delovne površine za intervencijska vozila se uporabi interno dovozno
cesto (C-C) in lokalno dovozno cesto (B-B) ter zunanje utrjene površine
ob posamičnih objektih. |
|
|
(4) Požarno bo
naselje varovano z enim nadzemnim hidrantom, ki bo lokacijsko umeščen
tako, da bo razdalja od hidranta do vsakega objekta stanovanjske hiše
manjša kot 80m. Za požarno varnost bo nadzemni hidrant vgrajen na
sekundarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni
varnosti. Vodovodno omrežje zagotavlja ustrezni pretok in tlak vode za
potrebe požarne varnosti. |
|
|
(5) Za takojšnje
gašenje začetnih požarov je priporočeno, da so v objektih nameščena
ustrezna ročna gasilna sredstva in naprave. |
|
|
(6) Glede na
izključno stanovanjsko funkcijo načrtovanih objektov zanje študija
požarne varnosti skladno s predpisi ni potrebna. Dokazovanje doseganja
predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz dokumenta zasnova
požarne varnosti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
X. ETAPNOST
IZVAJANJA SPREMEMB ZN |
|
|
35. člen |
|
|
(etapnost
izvajanja) |
|
|
S spremembami ZN je
načrtovana: |
|
|
– v 1. etapi
izvedba priključka na lokalno pot za katero je po osnovnem ZN predvidena
rekonstrukcija v lokalno cesto (B..B) in izvedba interne dovozne ceste
(C..C) ob kateri se uredi še otok za ločeno zbiranje odpadkov;
|
|
|
– v 2. etapi
gradnja 4 stanovanjskih objektov in ureditev njihovih zemljiških parcel
(izvedbe priključkov na javno infrastrukturo in ureditve za varovanje
okolja); gradnje posameznih objektov potekajo časovno neodvisno ena od
druge. |
|
|
XI. DRUGI POGOJI |
|
|
36. člen |
|
|
(geotehnični
pogoji) |
|
|
Za gradnjo
prometnic in ostale komunalne infrastrukture ter za temeljenje
posameznega stanovanjskega objekta je potrebno upoštevati pogoje iz
Geotehničnega poročila (št. 1211/09, PLANUM d.o.o. Maribor). |
|
|
37. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
Ureditveno območje
sprememb ZN je razdeljeno na 4 zemljiške parcele, ki so namenjene
gradnji 4 stanovanjskih objektov. Poleg zazidljivih zemljiški parcel so
določena zemljišča, ki so namenjena grajenemu javnemu dobru, ki ga
prestavlja interna dovozna cesta (C-C) z otokom za ločeno zbiranje
odpadkov, del rekonstruirane lokalne ceste (B-B) in manjše zelene
površine. |
|
|
38. člen |
|
|
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
|
(1) Pri osnovni
prometni rešitvi cest v ureditvenem območju sprememb ZN ni dopustno
odstopanje. |
|
|
(2) Odstopanja so
praviloma možna med minimalnimi in maksimalnimi gabariti z upoštevanjem
dovoljenih odmikov od parcelnih mej (umestitev na zazidalni del
zemljiške parcele), z upoštevanjem gradbenih linij (medparcelene meje):
|
|
|
– tlorisne
tolerance v plus ali minus do največ 1,0 m v obeh smereh; |
|
|
– vertikalne
tolerance v plus ali minus do 0,50 m so možne v razponu med minimalno
dovoljeno skupno višino objekta 7,50 m (od tlaka pritličja do slemena)
in maksimalno skupno višino objekta 9,70 m; |
|
|
– maksimalna
zazidanost zemljiške parcele je do 60% njene površine. |
|
|
(3) Odstopanja so
možna pri poteku tras in dimenzioniranja komunalnih, energetskih in
teleprenosnih vodov, če se rešitve v fazi izdelave PGD dokumentacije
izkažejo kot ustreznejše in ne predstavljajo spremembe zazidalne zasnove
sprememb ZN. |
|
|
XII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
|
|
39. člen |
|
|
Investitorji morajo
pri nameravani gradnji upoštevati pogoje gradbenega dovoljenja, ki
temeljijo na pogojih tega odloka in plačati sorazmerni del stroškov
komunalne ureditve obravnavanega območja, ki ga v skladu z Zakonom o
prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09)
ter njegovimi podzakonskimi predpisi določi Občina Vitanje. |
|
|
XIII. KONČNE
DOLOČBE |
|
|
40. člen |
|
|
Poleg določil tega
odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so jih
k projektu iz prvega odstavka 3. člena tega odloka podali prisojni
nosilci urejanja prostora in ki so sestavni del tega odloka. |
|
|
41. člen |
|
|
Ta odlok in projekt
iz prvega odstavka 3. člena tega odloka sta na vpogled pri pristojnih
službah Občine Vitanje in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Republike
Slovenije. |
|
|
43. člen |
|
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 9000-03/2010-08 |
|
|
Vitanje, dne 22.
aprila 2010 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje
|
|
|
Slavko Vetrih l.r. |
|