Na podlagi
29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 –
ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl.
US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A,
70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16,
42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 49/20 –
ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 158/20, 152/20 – ZZUOOP),
3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list
RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 –
ORZGJS40), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 –
uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl.
US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro, 73/19 – odl. US, 175/20 –
ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 – odl. US, 15/21 – ZDUOP) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno
besedilo, 79/16 in 26/19) je Občinski svet Občine Krško na 22. seji dne
6. 5. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško |
|
1. člen |
|
V Odloku o ravnanju
s komunalnimi odpadki v občini Krško (Uradni list RS št. 33/07, 45/09,
47/10, 30/12, 11/15, 18/16) se v 1. členu spremeni uvodni stavek tako,
da se glasi: |
»Ta odlok ureja
način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva
okolja, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki: zbiranje določenih
vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju občine Krško (v
nadaljevanju: občina) tako, da določa:«. |
|
2. člen |
|
Spremeni se
2. člena tako, da se glasi: |
»(1) Komunalni
odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne
skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi
gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter
storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo poleg mešanih
komunalnih odpadkov tudi kosovni odpadki, odpadki iz čiščenja cest,
ulic, odpadki s tržnic, odpadki iz vrtov, parkov in pokopališč,
izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi
gumami, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov iz podskupin 15 01
(embalaža) in 20 01 (ločeno zbrane frakcije) s seznama odpadkov iz
priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe
94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive
Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju
seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta
91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3),
zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o
spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z
Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne
30. 12. 2014, str. 44; v nadaljevanju seznam odpadkov). |
(2) Biološki
odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in
kuhinjski odpadki iz gospodinjstev. Med biološke odpadke štejejo
odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z
izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom. |
(3) Hišni
kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz
vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu
gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje. |
(4) Ločene frakcije
komunalnih odpadkov so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v
skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja
komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18) zbirajo ločeno
od mešanih komunalnih odpadkov. Gre za ločene frakcije iz podskupin 15
01 (embalaža) in 20 01 (ločeno zbrane frakcije) s seznama odpadkov.
Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. |
(5) Kosovni odpadki
so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07 s seznama odpadkov,
vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike
ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge
komunalne odpadke. Med kosovne odpadke štejejo večji odpadni predmeti iz
gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo,
neuporabni gospodinjski stroji, električna in elektronska oprema (OEEO)
in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme. Kosovni odpadki
niso odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje,
rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, ki jih ureja
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
(6) Nevarni odpadek
je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe
1357/2014/EU (eksplozivno, oksidativno, vnetljivo, dražilno – draženje
kože in poškodba očit, specifična strupenost za ciljne organe
(STOT)/strupenost pri vdihavanju, akutna strupenost, rakotvorno, jedko,
infektivno, strupeno za razmnoževanje, mutageno, sporočanje akutno
strupenega plina, povzroča preobčutljivost, ekotoksično, odpadki, ki
lahko kažejo zgoraj navedeno nevarno lastnost, ki jih izvorni odpadki
neposredno ne kažejo). |
(7) Nevarni odpadki
iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno
ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in
nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne
službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali
neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki,
škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki
vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih. |
(8) Ostanek
odpadkov so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej
tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob
porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki
iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot ostanek
odpadkov vsi odpadki, ki jih ne more z vzpostavljenim sistemom ni mogoče
zbirati in obdelati. |
(9) Predpisana
posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz
katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z
veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s pravilnikom iz
4. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih
karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke). |
(10) Namenske
predpisane posode za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij
komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov
(namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih
frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje
kosovnih odpadkov in podobno). Namenske posode se pripišejo posameznim
povzročiteljem odpadkov. |
(11) Odjemni
prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov; ta prostor je
praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini
in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih
prostorov določi izvajalec v dogovoru s povzročitelji, pri čemer so
povzročitelji lastniki oziroma najemniki nameščenih posod pravno
odgovorni za odložene odpadke. Lokacija odjemnega prostora je lahko
oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega
vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov;
transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Dostop do
odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3 m in svetle višine
vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni
prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V
primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije
odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ občine. |
(12) Zbirni prostor
je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za
biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki
zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma
pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov. |
(13) Ekološki otok
je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno
zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo, papir, kovine,
pločevinke, plastične mase in podobno). Zbiralnica je pokrit ali
nepokrit posebej urejen in opremljen prostor, na katerem so nameščeni
zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij. Zbiralnica je
praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije,
zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov
zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa
izvajalec sam. Lokacija in izgled ne smeta motiti okolice in kaziti
krajine. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni
organ drugo primerno zemljišče in dostop. Za namene tega odloka se za
ekološki otok in zbiralnico uporablja pojem zbiralnica. |
(14) Premična
zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor,
opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni
odpadki. |
(15) Zbirni center
je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim
sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. Zbirni center je pokrit posebej urejen in opremljen
prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz
gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno
prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega
prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Center za ravnanje z odpadki je
hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi
začasno skladiščijo. Na centru za ravnanje z odpadki (CRO) se lahko, v
kolikor to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi
odpadki, izvaja tudi dejavnosti razvrščanja, prebiranja, obdelave in
predelave posameznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki
so za to pooblaščene s strani izvajalca. |
(16) Gospodarjenje
z odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter
njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki. |
(17) Ravnanje z
odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov,
vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju
obratovanja naprave za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje osebe, ki
z odpadki trguje ali jih posreduje. |
(18) Predelava
odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki
koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v
gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se
sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki
pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije. Postopki predelave so
navedeni v prilogi 2 Uredbe o odpadkih (uporaba predvsem kot gorivo in
drugače za pridobivanje energije, pridobivanje topil/regeneracija,
recikliranje, predelava sestavin …), pri čemer pa so mogoči tudi drugi
postopki predelave. |
(19) Snovna
predelava odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, razen energetske
predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale, ki se bodo
uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Med
drugim vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in
zasipanje. |
(20) Recikliranje
odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni
materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen
ali druge namene. Recikliranje odpadkov vključuje predelavo odpadnih
organskih snovi, ne pa energetske predelave odpadkov in predelave
odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje. |
(21) Priprava
odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, pri katerih
se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli
proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez
kakršne koli druge predobdelave. |
(22) Ponovna
uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi sestavni deli,
ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili
prvotno izdelani. |
(23) Zbiranje je
prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in
predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo
odpadkov. |
(24) Obdelava
odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s
postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje. Obdelava
odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri
postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim
se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova
prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih
snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo
predelavo. |
(25) Odstranjevanje
je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka
pridobivanje snovi ali energije. Postopki odstranjevanja so navedeni v
prilogi 1 Uredbe o odpadkih (odlaganje v ali na zemljo, obdelava v
zemlji, globinsko injektiranje, …), pri čemer pa so mogoči tudi drugi
postopki odstranjevanja. |
(26) Začasno
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega
zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo
predelave ali odstranitve. |
(27) Pristojni
organ je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo,
ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). |
(28) Program odvoza
je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 11. točki tega
člena, 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi in sprejme izvajalec
ob soglasju pristojnega organa. |
(29) Odlagališče je
naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla
(podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odpadkov
odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in skladiščem, ki se
stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje
odpadkov. Za odlagališče se ne šteje: |
– naprava, kjer se
odpadki raztovarjajo zato, da se omogoči njihova priprava za nadaljnji
prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje v drugi napravi, |
– skladišče
odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ tri leta pred
predelavo ali obdelavo, ali |
– skladišče
odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ eno leto pred
odstranjevanjem.«. |
|
3. člen |
|
Spremeni se uvodni
stavek v drugem odstavku 7. člena tako, da se glasi: |
»(2) Povzročitelj
odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje
odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja
predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo
lastnosti ali sestava teh odpadkov, in sicer predvsem:«. |
|
4. člen |
|
V 12. členu se
spremeni naslov tako, da se glasi: »(predpisana posoda za odpadke)«. |
|
5. člen |
|
V 12. členu se
briše drugi odstavek. Dodata se četrti in peti odstavek, ki se glasita: |
»(4) Predpisane
posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki
različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene
(namenske posode za odpadke s tipiziranimi nalepkami v barvah). |
(5) Prepovedano je
lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih
odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati, razen če to dovoli
izvajalec javne službe z izdajo soglasja.«. |
|
6. člen |
|
V 13. členu se
dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita: |
»(4) Odpadke iz
gospodarskih dejavnosti se ne sme odlagati v tuji zbiralnici oziroma
zbiralnici, ki je namenjena gospodinjstvom. |
(5) Zaradi
varovanja premoženja z namenom, da se prepreči škoda ali ugotovi
nastanek škode, so zbirni in odjemni prostori, zbiralnice ter zbirni
center, lahko opremljeni z video nadzornim sistemom v skladu z določili
zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«. |
|
7. člen |
|
V odloku se doda
novi 14.a člen, ki se glasi: |
»(1) Javna
infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju dejavnosti zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Krško so: |
– ekološki otoki
oziroma zbiralnice, |
– zbirni center z
objekti in napravami za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v
okviru Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad (v nadaljevanju
CRO SSG). |
(2) Javna
infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju dejavnosti obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Krško zbirni center z
objekti in napravami za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov v
sklopu Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad. |
(3) O javni
infrastrukturi lokalnega pomena namenjeni izvajanju dejavnosti ravnanja
z odpadki se vodi analitična evidenca osnovnih sredstev. |
(4) Izvajalec javne
službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov je javno podjetje CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o.,
j.p. (v nadaljevanju CEROD), katerega solastnik je Občina Krško.
Izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov zagotavlja predelavo in odstranjevanje odpadkov z
opremo, objekti in napravami v sklopu CEROD, ki jih ima v najemu oziroma
upravljanju.«. |
|
8. člen |
|
Spremeni se pri
odstavek 22.a člena tako, da se glasi: |
»(1) Na CRO Spodnji
Stari Grad se izvaja sortiranje in obdelava mešanih komunalnih odpadkov
in mehanska obdelava ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
Obdelavo biorazgradljivih odpadkov pa se izvaja v objektu kompostarne, v
sklopu CRO Spodnji Stari Grad.«. |
|
9. člen |
|
Spremeni se drugi
odstavek 23. člena tako, da se glasi: |
»(2) Določene vrste
odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin v skladu z
zakonskimi pogoji.«. |
|
10. člen |
|
Spremeni se
24. člen tako, da se glasi |
»(1) Ostanek
odpadkov izvajalec odstranjuje skladno z veljavno zakonodajo na
odlagališču CEROD Leskovec pri Novem mestu. |
(2) Z zaprtim
odlagališčem odpadkov Spodnji Stari Grad upravlja izvajalec KOSTAK, d.
d. na podlagi odločbe pristojnega ministrstva.«. |
|
11. člen |
|
Spremeni se prvi
odstavek 29. člena tako, da se glasi: |
»(1) Financiranje
javne službe se zagotavlja: |
a) iz plačil
uporabnikov storitev javne službe, to je: |
– plačil za
izvajanje posebnih storitev; |
– storitve
zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; |
b) od prodaje
frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, |
c) iz proračuna
občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi, |
d) iz dotacij,
donacij in subvencij, |
e) sredstva EU,
pridobljena iz strukturnih in drugih skladov, |
f) drugih virov.«. |
|
12. člen |
|
Spremeni se prvi
odstavek 33.člena tako, da se glasi: |
»(1) Na območju,
kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi
povzročitelj o začetku povzročanja odpadkov takoj pisno obvestiti
izvajalca v roku 14 dni. Navesti mora podatke o številu stanovalcev ali
zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi
opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika, in o vrsti
dejavnosti, ki se bo izvajala.«. |
|
13. člen |
|
V 35. členu
(izvajanje nadzora, obveščanje) se točka (1) spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava, pooblaščene osebe za
nadzor nad izvajanjem odloka, pristojne državne inšpekcijske službe,
izvajalec javne službe ter policija v okviru svojih pristojnosti.«. |
|
14. člen |
|
Spremeni se prvi
odstavek 39. člena tako, da se v seznam doda točka, ki se glasi: |
»9. lepi plakate in
obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, piše, riše po
njih ali jih barva, ne da bi pridobil soglasje izvajalec javne službe
(peti odstavek 12. člena).«. |
|
15. člen |
|
Spremeni se tretji
odstavek 39. člena tako, da se glasi: |
»(3) Z globo 400
EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero
od dejanj iz prvega odstavka ali skupnost stanovalcev v večstanovanjskem
objektu, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.«. |
|
16. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-5/2007-O602 |
Krško, dne 6. maja
2021 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran
Stanko |