|
Na podlagi 2. in 26.
člena
Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo
(ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1–UPB4, 17/08) ter 33. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05 in 92/05) je
Občinski svet Občine Ajdovščina na 30. redni seji dne 2. 7. 2009 sprejel |
|
O D L O K |
|
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Ajdovščina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa
pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z
objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za
oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s
pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo
stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov. Za storitve javne
službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb, v katerih se opravljajo
storitve državnih in občinskih javnih služb. |
|
Lastnik stavbe oziroma objekta iz prejšnjega odstavka je uporabnik po
določbah tega odloka. Kot uporabnik lahko namesto lastnika nastopa
najemnik stavbe oziroma objekta, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel
vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem
odloku, in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za
obveznosti najemnika, ki jih ima kot uporabnik po tem odloku, odgovarja
subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta. |
|
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v republiškem
Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Pravilnik o oskrbi s
pitno vodo). |
|
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in
gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz
javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter
zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri
opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni
oskrbi prebivalcev s pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja
oskrba s pitno vodo stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna
voda uporablja za oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov.
Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno
službo šteje tudi: oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s
pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne
službe; oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;
oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;
oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi,
in oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo
stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega
50 m3.
Uporabnik javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna
oseba, ki je lastnik stavbe, dela stavbe oziroma nepremičnine iz
prejšnjega odstavka, ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik
objekta in se zanj zagotavlja javna služba. Kot neposredni uporabnik
lahko nastopa najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse
pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem
odloku, in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za
obveznosti najemnika, ko nastopa kot neposredni uporabnik po tem odloku,
odgovarja subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta.
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini,
lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka
prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni
dogovor.
Ko gre za objekte, v katerih se izvajajo državne oziroma občinske javne
službe, je uporabnik država oziroma občina, ko gre za oskrbo s pitno
vodo, ki se odvzema iz javnega vodovoda za pranje ali namakanje javnih
površin, je uporabnik upravljavec te javne površine, ko gre za oskrbo
zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, oziroma
za oskrbo s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni
rabi, pa je uporabnik občina.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen
v državnem predpisu, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: Uredba o oskrbi s pitno vodo). Z besedno zvezo
»Uredba o oskrbi s pitno vodo« se v celotnem odloku nadomesti dosedanja
besedna zveza »Pravilnik o oskrbi s pitno vodo« v ustreznem sklonu. |
|
II.
UPRAVLJANJE VODOVODOV
II. KOMUNALNI STANDARD IN UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
2. člen |
|
Občina Ajdovščina (v
nadaljevanju: občina) zagotavlja izvajanje storitev javne službe preko
svojega javnega podjetja Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina
(v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih vodovodov) na vseh njenih
poselitvenih območjih, kjer je zgrajen in javnemu podjetju izročen v
upravljanje javni vodovod. |
|
Občina določi
upravljavca javnega vodovoda za upravljanje s celotnim javnim vodovodom,
ki se nahaja na njenem območju tudi v primeru, ko ni njegova izključna
lastnica. |
|
Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo, t.j. oskrba s pitno vodo, ki se ne zagotavlja
v okviru storitev javne službe, ker je vodovod v zasebni lasti, vodni
viri pa oskrbujejo manjša poselitvena območja, se izvaja v naslednjih
naseljih oziroma njihovih delih: |
|
Podkraj, Bela,
Hrušica - Strelice, Avžlak, Vodice, Višnje, Grivče, Gorenje, Čohi, Brod,
Slokarji, Kompari, Kovači, Stomaž, Kamnje, Vrtovin (zgornji del), Ravne.
|
|
Natančnejši prikaz
meje območij poselitve oziroma oskrbovalnih območij, kjer se izvaja
javna služba, ter območij, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo, je
prikazan na temeljni topografski karti v merilu 1:5000, ki je sestavni
del tega odloka. |
|
Območje
poselitve s petdeset ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z
gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
Ne
glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot petdeset prebivalci s stalnim prebivališčem
in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna
oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena
naslednja pogoja:
1. da
se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset
prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da
je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot
10 m3 pitne vode na dan.
Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb
na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih
izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena. |
|
3. člen |
|
Zasebni vodovodi iz
prejšnjega člena morajo imeti upravljavca, saj se preko vsakega od njih
oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci
s stalnim prebivališčem. |
|
Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, ki je
registrirana za izvajanje te dejavnosti in s katero so lastniki
zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
|
|
Če med osebami, ki
jih posamezen zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o njegovem
upravljavcu, občina določi upravljavca javnih vodovodov tudi za
upravljavca tega zasebnega vodovoda. |
|
Območja javnega vodovoda so določena s tem odlokom in so lokacijsko
opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z
ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu ter so
prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim
odstavkom prejšnjega člena izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim
odstavkom prejšnjega člena predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre
za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe,
čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
Z
javnimi vodovodi upravlja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba
d.o.o. Ajdovščina kot upravljavec in izvajalec storitev javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih
vodovodov).
V
primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje:
– eno
ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj,
v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno
ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih
stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških
stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za
promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih
stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno
ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena
splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka ali njihov
pooblaščenec morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s
pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno
obvestiti občino.
Ne
glede na prejšnji odstavek pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda ni
potrebno skleniti, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega
lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega
vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
Občina
zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na
svojem območju. |
|
III. OBJEKTI IN
OPREMA ZA OSKRBO S PITNO VODO |
|
4. člen |
|
Objekti in oprema
javnega vodovoda so: |
|
1. sekundarni
vodovod: |
|
– omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;
|
|
– omrežje in naprave
za preprečevanje požarov; |
|
– črpališča in
naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.
|
|
2. primarni vodovod:
|
|
– zajetja, vodnjaki,
črpališča, prečrpališča; |
|
– vodohrani;
|
|
– raztežilniki;
|
|
– cevovodi od
črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
|
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na primarnem omrežju. |
|
3. magistralni
vodovod: |
|
– objekti za
hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije; |
|
– transportni
vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni
priključkov neposrednih porabnikov pitne vode; |
|
– vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, raztežilniki, in naprave za čiščenje ter pripravo
vode, ki služijo več občinam ali regiji. |
|
Hidranti v omrežju
javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez
soglasja upravljavca le za gašenje požarov.
O odvzemu vode iz hidranta za potrebe gašenja požara mora uporabnik v
roku 24 ur obvestiti upravljavca javnih vodovodov. |
|
Odvzem vode iz
hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za
takšen odvzem vode se sklene dogovor, v katerem je določen čas,
predvidena količina odvzete vode ter način plačila. V primeru poškodbe
hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Stroške popravila
mora poravnati uporabnik, ki je poškodbo povzročil. |
|
Vodenje katastra
javnega vodovoda, ki mora vsebovati podatke iz Pravilnika o oskrbi s
pitno vodo, zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost. |
|
O
tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih
vodovodov pripravi upravljavec javnih vodovodov pravilnik (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno
zakonodajo.
S
tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, se podrobneje
določi:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, upravljanje in
vzdrževanje vodovodnega omrežja za priključevanje na javni vodovod in
njegovo uporabo,
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v
tehničnem pravilniku ter
– navodila in tehnične pogoje za izvajanje javne službe. |
|
5. člen |
|
Objekti in oprema
vodovoda v lasti posameznega uporabnika: |
|
1. vodovodni
priključek, |
|
2. vodomerni jašek,
|
|
3. interni hidranti,
interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena
za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
|
|
Vodovodni priključek
sestavljata spojna cev med sekundarnim vodovodom in vodomerom, vključno
s priključnim ventilom na glavni cevi, ali odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi in obračunski vodomer z nepovratnim ventilom ter s
pripadajočim zapornim ventilom pred njim. |
|
Vodomerni jašek je
namenjen merilnemu mestu in mora biti za vse novogradnje izven stavbe,
razen v primerih, ko to ni mogoče (npr. strnjena gradnja ob ulici ali
cesti oziroma vodotoku). |
|
IV. PRENOS SISTEMOV
ZA OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJE |
|
6. člen |
|
Obstoječi sistemi za
oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti občine ali v lasti drugih oseb
javnega ali zasebnega prava, se prenesejo upravljavcu javnih vodovodov v
upravljanje s pogodbo o prenosu v upravljanje. Postopek prenosa mora
biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, pogoji, ki
morajo biti pri tem izpolnjeni glede potrebne dokumentacije (kataster,
evidenca priključkov, program sanacije …) in izvedenih ukrepov, se
podrobneje določijo s pogodbo. |
|
Za prenos
novozgrajenih vodovodov v upravljanje pa morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
|
– vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in hidrantov,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska
razmerja). |
|
Gornje določbe se
smiselno uporabljajo tudi pri prenosu v upravljanje zasebnih vodovodov,
s katerimi se zagotavlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
|
Objekte
in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan
način prenese v upravljanje upravljavcu javnih vodovodov.
Način
upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu
več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.
Upravljavec javnih vodovodov njihovega upravljanja ne sme prepustiti
podizvajalcu.
Obveznosti občine in upravljavca javnih vodovodov v zvezi z rednim in
investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda
ter vodenjem evidenc se določijo s pogodbo.
V
pogodbi iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obveznosti upravljavca
javnih vodovodov v zvezi z odstopom prostih zmogljivosti javnega
vodovoda v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo. |
|
V. PRIKLJUČITEV NA
VODOVOD |
|
7. člen |
|
Na oskrbovalnem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe, ni dovoljena lastna oskrbo s pitno vodo. |
|
Če se v stavbi
oziroma v zvezi z gradbenim inženirskim objektom na poselitvenem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe (na obstoječem poselitvenem območju je zgrajen, se gradi ali
rekonstruira javni vodovod), rabi pitna voda, mora lastnik stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo
zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta
na sekundarni vodovod. |
|
Na javni vodovod se
mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če je potrebno priključiti
na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na
obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za
del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod
in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. Pri
večstanovanjskih stavbah mora biti glavni vodomer (kontrolni) na
priključku vgrajen izven objekta, interni vodomeri pa so odštevalni. |
|
Stavba
(oziroma gradbeni inženirski objekt), v kateri se zadržujejo ljudje, ali
se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ki leži znotraj območja
javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključena na
javni vodovod v skladu s tem odlokom.
Na
javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom.
V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri.
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu
mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa
upravljavec javnih vodovodov.
Ne
glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem
gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo
celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda
oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem
mestu.
Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na
javni vodovod. |
|
8. člen |
|
Obveznost
priključitve velja po zgraditvi javnega vodovoda tudi za lastnike
obstoječih objektov iz prejšnjega člena, ki dotlej niso bili oskrbovani
iz javnega vodovoda.
Upravljavec javnih vodovodov mora lastnika obstoječega objekta, ki še ni
priključen na javni vodovod obvestiti, da je priključitev njegove stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta obvezna, in mu posredovati rok ter
pogoje za priključitev na javni vodovod. |
|
Upravljavec mora
obvestiti lastnika obstoječega objekta, ki še ni priključen na javni
vodovod, da je obvezna priključitev njegove stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta, in mu posredovati pogoje za priključitev na javni
vodovod. Lastnik
obstoječega objekta, ki dotlej ni bil oskrbovan iz javnega vodovoda, se
mora na javni vodovod priključiti najpozneje v roku 6 mesecev od prejema
obvestila iz prejšnjega odstavka. O kršitvi obveznosti lastnika objekta,
da se na javni vodovod priključi v skladu s pogoji, ki jih je določil
upravljavec javnih vodovodov, mora ta obvestiti pristojnega občinskega
inšpektorja, da začne s postopkom za izvršbo. |
|
Na obstoječem
poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z
javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov
dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na
sekundarni vodovod. |
|
9. člen |
|
V okviru storitev
javne službe upravljavec javnih vodovodov kot pristojni soglasodajalec
izdaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje
prostora in na podlagi pooblastila občine: soglasja in dovoljenja za
priključitev na javni vodovod, projektne pogoje v zvezi z gradnjo v
varovalnem pasu javnega vodovoda in soglasja k projektnim rešitvam, ter
smernice in mnenja k prostorskim aktom. |
|
Iz soglasja za
priključitev mora biti jasno razvidno, da je konkretno zemljišče
komunalno opremljeno z javnim vodovodom (iz soglasja za priključitev na
zasebni vodovod pa, da je opremljeno z zasebnim vodovodom), določeni pa
morajo biti tudi pogoji, ki jih mora izpolniti investitor kot bodoči
uporabnik (mesto priključitve, trasa in profil priključka ter njegova
oprema, lokacija in velikost vodomernega jaška, pogoji za vodomer,
podatki o dokumentaciji oziroma drugih zahtevah, ki morajo biti
izpolnjene kot pogoj za izdajo dovoljenja za priključek). |
|
V primeru, da razmere
ne omogočajo novih priključitev na vodovod, je upravljavec dolžan
vlagatelja zahteve za soglasje seznaniti o razmerah, kot tudi o pogojih,
pod katerimi bi bila priključitev možna. |
|
10. člen |
|
Na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev: |
|
– da je oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja
od 200 m ali |
|
– da je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
|
Poselitvena območja
oziroma njihovi deli, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne
bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov
priključitve, morajo biti opredeljeni v programu komunalnega opremljanja
naselij. |
|
V
stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna
služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Ne
glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni
vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni
vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. Lastna oskrba je dovoljena
tudi, če je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Zajetja
za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne
smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge
rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za
katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo
vode. |
|
11. člen |
|
Upravljavec je dolžan
izvesti priključitev oziroma lastniku dovoliti izvedbo priključitve
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na vodovod, in mu dobavljati
vodo, ko mu le-ta predloži dovoljenje za priključitev in dokazilo o
izpolnitvi obveznosti iz soglasja za priključitev.
Ob spremembi uporabnika (lastnika ali najemnika, če nastopa kot
uporabnik) upravljavec ne sme izvesti ali dovoliti priključitve, dokler
niso plačane obveznosti prejšnjega uporabnika. |
|
Priključek na javni vodovod za potrebe gradbišča se na investitorjevo
vlogo, kateri mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje, lahko
izvede kot začasni priključek. Upravljavec vodovoda dovoli začasno
priključitev, če je priključitev tehnično izvedljiva in je urejeno
začasno odvzemno mesto po navodilih upravljavca vodovoda. Začasna
priključitev se dovoli le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od
treh let. Če to zahteva čas izvajanja gradnje, se na vlogo uporabnika ta
doba lahko podaljša še največ za dve leti. Uporabnik začasnega
vodovodnega priključka mora en mesec pred ukinitvijo začasnega
priključka o tem pisno obvestiti upravljavca in z njim urediti stalni
priključek. |
|
Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje
pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom priključenih, na vodovod, in ne
poslabšuje kakovosti vode v vodovodu. |
|
12. člen |
|
Priključek na javni
vodovod se lahko izvede samo z dovoljenjem, ki ga izda upravljavec v
skladu z določili tega odloka. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi
evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in
trasah teh priključkov. |
|
13. člen |
|
Načrtovanje in
gradnjo cevovodov in druge opreme priključka na javni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe, v čigar lasti je zgrajeni priključek stavbe.
Uporabnik mora upravljavcu javnih vodovodov dopustiti preverjanje
izvedbe priključka in delovanja opreme ter mu prepustiti vzdrževanje
spojne cevi med sekundarnim vodovodom in vodomerom, vključno s
priključnim ventilom na glavni cevi, ali odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi, kot tudi samega obračunskega vodomera z nepovratnim
ventilom ter pripadajočim zapornim ventilom pred njim. |
|
13.a člen |
|
Kadar občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo vodovodnih
priključkov, je lastnik stavbe, ki se kot porabnik priključuje na javni
vodovod, upravičen do občinske subvencije za izvedbo vodovodnega
priključka. Sredstva za občinsko subvencijo se zagotovijo v proračunu
občine. O višini subvencije odloča občinski svet s sklepom.
Kadar občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo vodovodnih
priključkov, je lastnik stavbe, ki je na dan obvestila o dolžnosti
priključitve na javni vodovod že v uporabi, upravičen do občinske
subvencije za izvedbo vodovodnega priključka. Sredstva za občinsko
subvencijo se zagotovijo v proračunu občine. O višini subvencije in
morebitnih dodatnih pogojih odloča občinski svet s sklepom. |
|
Do občinske subvencije niso upravičeni uporabniki, ki so pravne osebe,
samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost. |
|
13.b člen |
|
Kadar občina rekonstruira javni vodovod, je lastnik stavbe oziroma
gradbenega inženirskega objekta,
ki je ob
rekonstrukciji vodovoda v uporabi
upravičen do občinske subvencije v
višini celotnih stroškov izgradnje nadomestnega vodovodnega priključka,
ki so nujno potrebni za priključitev na javni vodovod. Obseg stroškov,
ki so nujno potrebni za priključitev na javni vodovod, določi
upravljavec javnega vodovoda. |
|
14. člen |
|
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
upravljavcu javnega vodovoda za izvajanje vzdrževanja in rednega
pregledovanja. |
|
VI. VIRI FINANCIRANJA
IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO |
|
15. člen |
|
Viri financiranja
javne službe oskrbe s pitno vodo so: |
|
– cena storitve,
|
|
– občinski proračun.
|
|
Cena storitve mora
biti ločeno prikazana za stroške vodarine in stroške omrežnine
ter vzdrževalnine priključka.
|
|
Vzdrževalnina je fiksni mesečni prispevek uporabnika za pokritje
stroškov rednih pregledov vodovodnih priključkov, popravil in obnov
spojnih cevi do dolžine 50 m, popravil oziroma zamenjav ventilov pred in
za vodomerom, ter za overjanja in popravila oziroma zamenjave
obračunskih vodomerov. V primeru, da je dolžina vodovodnega priključka
daljša od 50 m, se za vsak meter nad to dolžino uporabniku zaračuna
sorazmerni delež vseh stroškov, na meter obnove cevi glede na celotno
dolžino.
Višino vzdrževalnine sprejme občinski svet na osnovi kalkulacij
izvajalca.
Za uporabo sredstev pridobljenih iz naslova vzdrževalnin mora
upravljavec javnih vodovodov vsako leto pripraviti načrt predvidenih
obnov vodovodnih priključkov. O realizaciji porabe, ki jo mora voditi
ločeno, je izvajalec dolžan poročati v letnem poročilu. |
|
Iz občinskega
proračuna se pokrivajo stroški za vzdrževanje objektov in opreme javnega
hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, in za zagotavljanje
vode, kot tudi stroški za izvajanje od občine prenešenih strokovno
tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z načrtovanjem in gradnjo objektov
in naprav, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter izvajanje javnih
pooblastil. |
|
Viri
financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cena
storitve,
–
občinski proračun.
Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine,
omrežnine za javno infrastrukturo, vzdrževalnine priključka in
števčnine, kar se ločeno prikaže na računu.
Vodarina je del cene za kritje stroškov, ki jih je mogoče povezati z
opravljanjem storitev javne službe (neposredne stroške materiala in
storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne –
posredne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške
prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne
izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos na vložena poslovno
potrebna osnovna sredstva upravljavca javnih vodovodov).
Omrežnina za javno infrastrukturo je del cene, ki vključuje stroške
javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo (stroške najema
osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške
zavarovanja infrastrukture javne službe, stroške odškodnin za služnost,
povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem
infrastrukture javne službe, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz
kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za
zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom
vodovarstvenega režima, plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki
urejajo vode in odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki
vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim
financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s
pitno vodo). Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede
na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno s
preglednico. Za posamezni obračunski vodomer se izračuna tako, da se
vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na
obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s
faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.
|
|
PREMER VODOMERA |
FAKTOR OMREŽNINE |
DN ≤ 20 |
1 |
20 < DN < 40 |
3 |
40 ≤ DN < 50 |
10 |
50 ≤ DN < 65 |
15 |
65 ≤ DN < 80 |
30 |
80 ≤ DN < 100 |
50 |
100 ≤ DN < 150 |
100 |
150 ≤ DN |
200 |
Vzdrževalnina priključka je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika
za pokritje stroškov obnove in vzdrževanja priključka na javni vodovod v
obsegu nalog upravljavca javnih vodovodov (rednih pregledov vodovodnih
priključkov, popravil in obnov spojnih cevi do dolžine 50 m ter popravil
oziroma zamenjav ventilov pred in za vodomerom). V primeru, da je
dolžina vodovodnega priključka daljša od 50 m, se za vsak meter nad to
dolžino uporabniku zaračuna sorazmerni delež vseh stroškov, na meter
obnove cevi glede na celotno dolžino. Višino vzdrževalnine sprejme
občinski svet na osnovi kalkulacij upravljavca javnih vodovodov.
Števčnina je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika za pokritje
stroškov overjanja in popravila oziroma zamenjave obračunskih vodomerov.
Za
uporabo sredstev, pridobljenih iz naslova vzdrževalnine in števčnine,
mora upravljavec javnih vodovodov vsako leto pripraviti načrt
predvidenih obnov vodovodnih priključkov ter overjanja in zamenjav
obračunskih vodomerov. O realizaciji porabe, ki jo mora voditi ločeno,
je upravljavec javnih vodovodov dolžan poročati v letnem poročilu.
Iz občinskega proračuna se pokrivajo stroški za vzdrževanje objektov in
opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, in
za zagotavljanje vode, kot tudi stroški za izvajanje od občine
prenešenih strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z načrtovanjem
in gradnjo objektov in naprav, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter
izvajanje javnih pooblastil.
Količina pitne vode, odvzete za namene iz prejšnjega odstavka, se v
zvezi z obveznostjo plačila storitve javne službe ugotavlja z vodomeri
oziroma jo je gasilska organizacija dolžna evidentirati in podatke
sporočiti upravljavcu javnih vodovodov. |
|
16. člen |
|
Občinski svet daje
soglasje k ceni storitve oskrbe s pitno vodo na predlog upravljavca
javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni določeno drugače. Upravljavec
mora pri predlogu cene upoštevati obstoječo kakovost ter dejanski način
oskrbe in ravnanja pri izvajanju javne službe glede na predpisano
najnižjo kakovost, zahtevane oskrbovalne in tehnične standarde izvajanja
te javne službe ter druga merila iz predpisa za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
|
|
Ceno
storitve oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga upravljavec
javnih vodovodov z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev te
javne službe in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.
V
primeru potrebe po enkratnem poračunu cene, upravljavec javnih vodovodov
pripravi predlog poračunske cene in jo predloži občinskemu svetu v
potrditev. |
|
VII. MERITVE KOLIČIN
PORABLJENE VODE |
|
17. člen |
|
Poraba vode se pri
uporabnikih meri z obračunskimi vodomeri. Upravljavec vodovoda namesti
glavni obračunski vodomer na priključku vsakega novega uporabnika, na
njegove stroške. |
|
18. člen |
|
Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti
plombe upravljavca ali oddajnika na obračunskem vodomeru ali odvzemati
vode pred obračunskim vodomerom
in ne sme za vodomerom priključiti drugega vira vode. |
|
19. člen |
|
Vodomeri v interni
napeljavi služijo uporabniku in upravljavcu interne napeljave za
kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda
ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen v primeru, ko je
sklenjen poseben dogovor med uporabnikom in upravljavcem. |
|
Poraba pitne vode za namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega
odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3
in se voda ne odvaja v kanalizacijo, se zaradi zahteve po obračunu, ki
ne bo vključeval dajatev za čiščenje in kanalščino, mora meriti z
ločenim vodomerom. |
|
20. člen |
|
Vsako okvaro na
priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Če je
točnost obračunskega vodomera po mnenju uporabnika sporna, ima poleg
rednih pregledov iz 18. člena pravico zahtevati izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera. V primeru ugotovljenega odstopanja preko
dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem
primeru pa uporabnik. |
|
Pravico zahtevati kontrolo izvedbe priključka zaradi zagotovitve
pravilnosti merjenja porabe vode pa ima upravljavec javnih vodovodov v
primeru, ko upravičeno dvomi v ustreznost evidentirane porabe (npr. na
obračunskem vodomeru več mesecev ugotavlja porabo, ki je manjša od
polovice povprečne porabe v držav). |
|
21. člen |
|
Če upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo
nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna
poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini
Ajdovščina za preteklo leto. |
|
22. člen |
|
Količina porabljene
vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih, po odčitku
vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
|
|
Pri uporabnikih –
fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru
najmanj dvakrat letno, pri pravnih osebah pa najmanj štirikrat letno,
pri čemer se ne upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare
ali zamenjave vodomera. |
|
23. člen |
|
V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega
vodovoda ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih
razdelitve. |
|
24. člen |
|
Račun mora uporabnik
plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko
sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po
prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska
v roku in upravljavcu ne pošlje pisnega ugovora na obračun, mu
upravljavec izda opomin. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na
ugovor uporabnika v petnajstih dneh. Če uporabnik ne plača zaračunanega
zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine
dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, če je
uporabnika na to opozoril in če s prekinitvijo ne posega v pravice
drugih uporabnikov. |
|
VIII. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA |
|
25. člen |
|
Upravljavec javnega
vodovoda ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg ostalih nalog, ki mu jih v
okviru storitev javne službe nalaga Pravilnik o oskrbi s pitno vodo in
ta odlok, še naslednje obveznosti: |
|
– zagotavljanje
normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih
kapacitet in pravočasno pripravljanje predlogov za planiranje obnove,
širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja,
zaščite in izkoriščanja vodnih virov; |
|
– redno vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o
merilih ali na zahtevo uporabnika; |
|
–
redno pregledovanje vodovodnih priključkov zaradi popravil in obnov
spojnih cevi ter popravil oziroma zamenjav ventilov pred in za
vodomerom; |
|
– obveščanje
uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v
sredstvih javnega obveščanja ali neposredno; |
|
– odčitavanje
vodomerov in redno obračunavanje stroškov po veljavnem ceniku;
|
|
– presojanje potrebe po enkratnem poračunu storitev za preteklo
obračunsko leto po zaključku poslovnega leta in predlaganje občinskemu
svetu v potrditev poračunske cene za enkratni poračun; |
|
– organiziranje
oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje
sile pristojnim občinskim organom; |
|
– letno spremljanje
vodnih izgub v vodovodnem omrežju in priprava programa ukrepov za
zmanjševanje vodnih izgub; |
|
– organiziranje
stalnega izobraževanja za upravljavce zasebnih vodovodov, ki so
namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, o tehničnih in zdravstvenih
vidikih oskrbe prebivalstva s pitno vodo, na stroške teh upravljavcev. |
|
|
|
26. člen |
|
Upravljavec zasebnega
vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
|
– oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
|
– redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
|
– vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja; |
|
– nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod; |
|
– monitoring količine
odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s
pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov; |
|
– obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
izvajalec javne službe; |
|
– meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
|
27. člen |
|
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
|
V primeru višje sile,
kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije,
velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico, brez povračila škode,
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, skladno s sprejetimi ukrepi za take
primere. |
|
IX. OBVEZNOSTI
UPORABNIKOV |
|
28. člen |
|
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
|
– na vodovod se lahko
priključijo le pod pogoji iz tega odloka
in tehničnega pravilnika; |
|
– redno vzdržujejo
interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, in interne
hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi
snega, ledu in ostalega materiala; |
|
– ščitijo obračunski
vodomer pred zmrzovanjem; |
|
– omogočajo dostop do
obračunskega vodomera in internih hidrantov oziroma dovoljujejo vstop v
svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev
vode; |
|
– kontrolirajo
dejansko porabo vode in javljajo upravljavcu ugotovljeno prekomerno
porabo; |
|
– javljajo
upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o
odjemu vode iz požarnih hidrantov; |
|
– pisno obveščajo
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka
spremembe; |
|
–
redno plačujejo obveznosti za oskrbo s pitno vodo na podlagi izdanih
računov; |
|
– urejajo medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera
in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov; |
|
– upoštevajo
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave vode; |
|
– povrnejo škodo na
javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim
objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom
vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
X. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
|
29. člen |
|
Upravljavec lahko, po
predhodnim obvestilu uporabnika in na njegove stroške, prekine dobavo
vode v naslednjih primerih: |
|
1. če je priključek
na vodovod izveden brez dovoljenja upravljavca, ali je brez njegovega
soglasja uporabnik dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo
interno omrežje; |
|
2. če uporabnik ne
dovoli vgraditi vodomera, ali brez privolitve upravljavca odstrani
plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo
priključka, glede na stanje ob priključitvi; |
|
3. če uporabnik
onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo
vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja
v skladu z določili tega odloka; |
|
4. če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov ali
vpliva na kvaliteto pitne vode v javnem vodovodu oziroma na dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja; |
|
5. če uporabnik krši
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo; |
|
6. če uporabnik ne
poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden. |
|
Dobava vode je
prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno
priključitev mora uporabnik plačati stroške priključitve. |
|
30. člen |
|
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih
vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali zaradi
nepredvidenih okvar. O času trajanja prekinitve dobave vode zaradi
vzdrževalnih del mora pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev
javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. |
|
Upravljavec javnih vodovodov ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši
čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega
vodovoda ali zaradi nepredvidenih okvar.
V
primeru vzdrževalnih del na javnem vodovodu mora o času prekinitve
dobave vode najmanj 24 ur prej upravljavec javnih vodovodov obvestiti
uporabnike preko svoje spletne strani in na krajevno običajen način, v
primeru nepredvidene okvare pa jih mora o času trajanja prekinitve
dobave vode obvestiti takoj, neposredno ali preko sredstev javnega
obveščanja. Če traja prekinitev dobave več kot 24 ur, mora upravljavec
javnih vodovodov zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.
V
skladu s prejšnjim odstavkom mora postopati upravljavec javnih vodovodov
tudi v primeru, ko je dobavo pitne vode moral prekiniti zaradi
preprečitve ogrožanja zdravja ali življenja ljudi in živali (dogodki, ki
bi lahko ogrozili vodni vir, distribucijo pitne vode ali povzročili
njeno onesnaženje, kot npr. nedovoljen izpust odpadnih vod, nevarnih
snovi, nedopustno ravnanje z odpadki ipd.). |
|
31. člen |
|
Upravljavec prekine
dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek
ali zahteva prekinitev dobave vode. Priključek upravljavec ukine tako,
da: |
|
– fizično odstrani
priključni ventil in cev, |
|
– izbriše priključek
iz katastra, |
|
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
|
Stroške ukinitve
priključka nosi uporabnik. |
|
XI. NADZOR |
|
32. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka opravlja občinski inšpektorat Občine Ajdovščina.
Za
vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe
tega odloka je pristojna pooblaščena uradna oseba občinskega
inšpektorata, ki ima najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen
preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške. Za vodenje
postopka in izdajo odločb v prekrških zoper določbe tega odloka je
pristojna pooblaščena uradna oseba občinskega inšpektorata, ki ima
najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z
zakonom, ki ureja prekrške. |
|
XII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
33. člen |
|
Z globo 1400 € se
kaznuje za prekršek upravljavec, če: |
|
1. ne dopusti
priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 11. člena tega odloka,
|
|
2. ne izpolnjuje
obveznosti iz 25. člena tega odloka, |
|
3. prekine dobavo
vode v nasprotju s 29. členom tega odloka. |
|
Z globo 400 € se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz
prejšnjega odstavka. |
|
34. člen |
|
Uporabnik vodovoda
stori prekršek, če: |
|
1. odvzema vodo iz
hidranta v nasprotju s 4. členom tega odloka, |
|
2. po zgraditvi
novega vodovoda in prejemu obvestila, da je obvezna priključitev njegove
stavbe, kot lastnik ne zagotovi izvedbe priključka na sekundarni
vodovod, in se v nasprotju z 8. členom tega odloka oskrbuje v smislu
lastne oskrbe s pitno vodo, |
|
3. se priključi na
javni vodovod brez dovoljenja upravljavca iz 12. člena tega odloka,
|
|
4. ne izpolnjuje
obveznosti iz 28. člena tega odloka; |
|
in se zanj kaznuje z
globo 1400 €, v primeru, da gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma
se kaznuje z globo 400 €, če gre za posameznika. |
|
Z globo v znesku 400
€ se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
prekršek iz prejšnjega odstavka. |
|
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
35. člen |
|
Do sprejetja
občinskega prostorskega načrta, s katerim bodo določene enote urejanja
prostora, se v smislu poselitvenih območij, ki tvorijo oskrbovalna
območja posameznih vodovodov, štejejo sedanja ureditvena območja naselij
oziroma v zvezi z lastno oskrbo z vodo, območja poselitve, kot jih
opredeljuje 2. člen tega odloka. |
|
Če
obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje
storitev javne službe v skladu z 2. členom tega odloka, niso opremljena
ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s
pitno vodo dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev
stavb na javni vodovod.
Občina
Ajdovščina najkasneje v 3 mesecih od sprejema tega odloka sprejme
Operativni program oskrbe s pitno vodo v Občini Ajdovščina. V programu
se določi tudi terminski načrt priključitve vseh naselij, v katerih je
predvideno izvajanje javne službe skladno s tem odlokom.
Za
obstoječe stavbe in stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega
dovoljenja vložena pred uveljavitvijo tega odloka, se drugi in tretji
odstavek 7. člena tega odloka ne uporabljata.
Dokler
za posamezen zasebni vodovod, s katerim se zagotavlja lastna oskrba s
pitno vodo v obstoječih stavbah na poselitvenem območju naslednjih
naselij oziroma njihovih delov: Podkraj (zgornji in spodnji del), Bela,
Vodice, Višnje, Grivče, Čohi, Brod, Slokarji, Kompari, Kovači, Stomaž,
Kamnje, Vrtovin (zgornji del) in Ravne (katerega letna povprečna
zmogljivost je enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali
se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem,
zaradi česar bi moral imeti upravljavca v skladu drugim odstavkom 3.
člena tega odloka), upravljavec kot izvajalec javne službe ni določen,
občina ne prevzema obveznosti upravljavca iz Pravilnika o pitni vodi,
pač pa morajo izvajati vse obveznosti iz omenjenega predpisa lastniki
zasebnega vodovoda. |
|
36. člen |
|
Občinska uprava
opravlja naloge, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo iz zasebnih
vodovodov, pri katerih je določitev upravljavca obvezna, dokler občina
za posamezne vodovode ne potrdi upravljavca. Pred izdajo soglasja
oziroma dovoljenja za priključitev mora občinska uprava s predstavnikom
lastnikov takega vodovoda uskladiti pogoje, ki jih mora v zvezi s
priključitvijo izpolniti bodoči uporabnik. |
|
Občinska uprava opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na oskrbo s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov, pri katerih je določitev upravljavca
obvezna, dokler upravljavec ni določen. Pred izdajo soglasja oziroma
dovoljenja za priključitev mora občinska uprava s predstavnikom
lastnikov takega vodovoda uskladiti pogoje, ki jih mora v zvezi s
priključitvijo izpolniti bodoči uporabnik. |
|
37. člen |
|
Priključki obstoječih
stavb se na podlagi določb tega odloka prenesejo v vzdrževanje
upravljavcu javnega vodovoda najpozneje do 31. decembra 2010. Zahtevam
tega odloka se morajo prilagoditi ob prvi menjavi vodomera ali ob
izvedbi gradbenih del na stavbi, za katera je treba pridobiti gradbeno
dovoljenje. |
|
38. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini
Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/94 in 19/97 ter Uradni list RS, št.
17/01 in 51/07). |
|
39. člen |
|
Določbe 15. člena, ki se nanašajo na vzdrževalnino, se uporabljajo do
uveljavitve predpisa za oblikovanje cene te javne službe, s katerim bodo
na ravni države opredeljena merila glede stroškov, ki jih morajo v zvezi
z vzdrževanjem priključkov in s storitvijo redne kontrole in overjanja
vodomerov, uporabniki plačevati izvajalcu. |
|
40. člen |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3541-3/2009 |
|
Ajdovščina, dne 3.
julija 2009 |
|
Župan |
|
Občine Ajdovščina
|
|
Marjan Poljšak l.r. |