Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS 32/93), 26. člena
Zakona o varstvu okolja, 25. člena
Zakona o prekrških (UL SRS št. 25/83, 42/85, 5/90 in UL RS št.
10/91, 13/93, 66/93), 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske št. 17/99) in
3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah občine Kranjska Gora (Uradni
vestnik Gorenjske št. 11/95), je Občinski svet Občine Kranjska Gora na
svoji 7. seji dne 25.05.1999 sprejel |
O D L O K |
o gospodarski javni službi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in
padavinskih |
voda v Občini Kranjska Gora |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
2. člen |
(vsebina Odloka) |
S tem Odlokom se ureja način opravljanja gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini
Kranjska Gora (v nadaljevanju: Občina) ter način odvajanja in čiščenja
odpadnih in padavinskih voda v Občini. |
2. člen |
(prostorska in organizacijska zasnova izvajanja javne službe)
Gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda (v nadaljnem besedilu: javna služba) je obvezna lokalna
javna služba. Opravlja se na celotnem območju Občine. Javna služba mora
zagotavljati stalno in kvalitetno odvajanje in čiščenje voda. |
Javna služba se izvaja v obliki koncesionirane gospodarske javne službe.
Občina (koncedent) podeli koncesijo za opravljanje te službe enemu
koncesionarju za odvajanje in čiščenje voda ali podeli posebno koncesijo
za odvajanje in posebno za čiščenje voda. |
Koncesionar (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) je pooblaščen, da
izvaja javno službo, da upravlja s potrebno javno infrastrukturo, da
opravlja vsa dejanja in vodi vse postopke, ki so potrebni za opravljanje
javne službe, razen tistih, ki jih v skladu s tem odlokom izvaja Občina,
in da izvršuje druga javna pooblastila, ki so mu v skladu z zakonom dana
s tem Odlokom. |
Koncedent plačuje koncesionarju nadomestilo za opravljanje storitev po
koncesijski pogodbi. |
3. člen |
(odpadne vode) |
Z odvajanjem odpadnih voda se razume odvod po kanalu in odvoz s
cisternami. |
Med odpadne vode štejejo zaradi hišne, obrtne, kmetijske ali drugačne
uporabe onesnažene ali spremenjene vode ali padavinske vode, ki odtekajo
preko zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč. Med odpadne vode v
smislu tega pravilnika ne štejejo zaradi kmetijske uporabe onesnažene
odpadne vode, katerih uporaba je po veljavnih predpisih primerna za
gnojenje, kot tudi ne gnojnice in gnojevke. |
4. člen |
(objekti in naprave za izvajanje javne službe) |
Objekti in naprave javne kanalizacije so last Občine, z njimi pa
upravlja in gospodari upravljalec na osnovi pogodbe o upravljanju in
gospodarjenju z infrastrukturnimi objekti in napravami, ki jo skleneta
Občina in upravljalec. |
Objekti in naprave javne kanalizacije so objekti in naprave, ki služijo
za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več uporabnikov (v nadaljnjem
besedilu: javna kanalizacija). |
Med objekte in naprave javne kanalizacije sodi tudi kanalizacija za
odvajanje padavinskih voda iz naselij, kjer je zasnovan in zgrajen ločen
sistem za odvajanje padavinskih voda. |
Za javno kanalizacijo po tem Odloku se štejejo: |
- zbirni kanali z revizijskimi jaški, |
- razbremenilniki visokih voda, |
- črpališča odpadnih in padavinskih voda, |
- čistilne naprave z javnim kanalizacijskim omrežjem za čiščenje
odpadnih voda, |
- parcelni priključki na kanalizacijska omrežja od cestnih vodov do meje
parcele in |
- drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne
kanalizacije. |
5. člen
(uporabniki javne službe) |
Uporabnik javne kanalizacije je lastnik ali upravljalec objekta, ki je s
spojnim kanalom priključen na javno kanalizacijo. |
6. člen |
(notranja kanalizacija) |
Hišna kanalizacija in spojni kanal, to je kanal od zgradbe do javne
kanalizacije ter naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki
služijo enemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: notranja kanalizacija),
so v lasti in v upravljanju uporabnikov in nimajo značaja javne
kanalizacije. |
7. člen |
(obveznosti upravljalca) |
Upravljalec ima pri upravljanju in gospodarjenju z javno kanalizacijo
predvsem naslednje naloge: |
- skrbi za nemoteno in kontinuirano delovanje javne kanalizacije, |
- vzdržuje javno kanalizacijo, |
- skupaj z Občino skrbi za razvoj in širitev omrežja javne kanalizacije, |
- vodi kataster javne kanalizacije, |
- izdaja smernice in soglasja, določena v tem Odloku, |
- spremlja kvaliteto in stopnjo onesnaženosti odpadnih voda, |
- izvaja priključke na javno kanalizacijo. |
8. člen |
(upravljanje in vzdrževanje notranje kanalizacije) |
Z notranjo kanalizacijo upravljajo uporabniki. Ti so dolžni vzdrževati
kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih voda ob
stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadnih voda v javno
kanalizacijo. |
II. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
9. člen |
(sredstva financiranja javne službe) |
Javna služba in objekti javne kanalizacije se financirajo s ceno
odvajanja voda, čiščenja voda in drugih storitev po tem Odloku, iz
proračunskih sredstev Občine v okviru zakonskih pogojev ter iz drugih z
zakonom določenih virov. |
III. GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE |
10. člen |
(pogoji za gradnjo) |
Kdor namerava graditi javno kanalizacijo, mora pridobiti za načrtovanje
smernice upravljalca javne kanalizacije, za priključitev na javno
kanalizacijo pa soglasje. |
Javna kanalizacija se lahko načrtuje in gradi samo v skladu z generalnim
načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen z urbanističnim načrtom
naselja. |
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko izvaja le izvajalec,
ki je registriran za tovrstne gradnje. Spojni kanal lahko gradi vsakdo,
ki je za to strokovno usposobljen, pod strokovnim nadzorom upravljalca. |
11. člen
(priglasitev) |
Kdor namerava graditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora gradnjo
priglasiti upravljalcu najmanj 8 dni pred začetkom gradnje. |
12. člen |
(prevzem zgrajene kanalizacije v upravljanje) |
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po
pridobitvi uporabnega dovoljenja, oziroma najkasneje v treh mesecih po
zgraditvi, predložiti upravljalcu javne kanalizacije izvršilni načrt in
mu predati kanalizacijo v upravljanje. |
Upravljalec javne kanalizacije mora v navedenih rokih iz prvega odstavka
tega člena prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo v upravljanje in jo
vnesti v kataster javne kanalizacije. |
IV. POSEGI V OBMOČJE JAVNE KANALIZACIJE |
13. člen |
(gradbeni posegi v območju javne kanalizacije) |
Kdor namerava graditi manj kot 2 m od javne kanalizacije, si mora
pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. |
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi
objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali
normalno vzdrževanje kanalizacije. |
14. člen
(posegi v javno kanalizacijo) |
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga
dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri
izvajanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije. |
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take
spremembe poskrbeti za prilagoditev javne kanalizacije novemu stanju na
terenu. |
Gradbena dela, pri katerih se poseže na javno kanalizacijo, lahko izvaja
le upravljalec javne kanalizacije, oziroma drugi izvajalec pod
neposrednim nadzorstvom upravljalca javne kanalizacije. |
15. člen |
(rušenje priključenih objektov) |
Rušenje na sistem priključenega objekta mora zavezanec upravljalcu
pravočasno prijaviti, da se lahko pred rušenjem zapre ali odstrani
priključitveno napeljavo. Če zavezanec tega ne prijavi pravočasno, krije
vso nastalo škodo. |
V. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO IN NJENA UPORABA |
16. člen |
(pogoji za priključitev in obveznost priključitve) Lastniki zemljišč in
objektov priključenih na javno kanalizacijsko omrežje imajo po
obratovalno pripravljeni priključitvi svojega objekta pravico in
dolžnost odvajati svoje odpadne vode v kanalizacijsko omrežje. |
17. člen |
(soglasje upravljalca in prijava sprememb) |
Investitor objekta si mora k lokaciji objekta, na območju kjer je
načrtovana javna kanalizacija, pridobiti soglasje upravljalca javne
kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno
kanalizacijo. Tako soglasje je potrebno tudi v primerih, ko se
lokacijske pogoje opredeli v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. |
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora investitor, lastnik ali
upravljalec objekta pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. |
Upravljalec javne kanalizacije mora izdati soglasje za priključitev v
roku 30 dni po prejemu vloge. |
Upravljalec javne kanalizacije odkloni soglasje k lokaciji, kadar objekt
iz tehničnih razlogov ni možno priključiti na javno kanalizacijo.
Upravljalec mora svojo odklonitev soglasja obrazložiti in navesti druge
morebitne tehnično sprejemljive rešitve. |
Vsaka sprememba lastništva nekega zemljišča in objekta se mora javiti
upravljalcu javne kanalizacije v roku dveh tednov od nastale spremembe.
Dokler sprememba ni javljena, odgovarja dosedanji lastnik. |
18. člen |
(komunalni prispevek) |
Pred priključitvijo na kanalizacijo novega objekta ali tako
spremenjenega objekta, da je potrebno povečati priključke na javno
kanalizacijo oziroma njene zmogljivosti, mora uporabnik plačati
komunalni prispevek v skladu z zakonom in občinskim odlokom. |
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi uporabnik že
zgrajenega objekta, če se to opremlja z javno kanalizacijo. |
19. člen |
(priključitev novih objektov na notranjo kanalizacijo) Upravljalec
oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve
objektov drugih lastnikov oziroma upravljalcev po svoji notranji
kanalizaciji na javno |
kanalizacijo, razen v izjemnih primerih in z izrecnim soglasjem
upravljalca javne kanalizacije. |
20. člen |
(naprava za predčiščenje in kontrolni jašek) |
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v svojem tehnološkem
postopku, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno
kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo
tehnoloških odpadnih voda in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti
količino odpadnih voda in odvzemati vzorce odpadne vode. |
Velikost, opremo in rok zgraditve kontrolnega jaška določi upravljalec
javne kanalizacije v skladu s tehničnim pravilnikom o javni
kanalizaciji. |
21. člen |
(vnos nedovoljenih snovi v javni kanalizacijski sistem) |
V sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode ni dovoljeno dovajati: |
- snovi, ki bi vode (kanale) lahko zamašile (npr.: gradbeni odpadni
material, pesek, pepel, smeti, cunje, gnoj, kuhinjske in klavniške
odpadke), tudi če so te snovi zdrobljene (zmlete), |
- vnetljive, eksplozivne ali radioaktivne snovi, |
- škodljive ali strupene odpadne vode, predvsem take, ki nevarno
izhlapevajo, uničujejo gradbene materiale ali kanalizacijske vode,
motijo ali otežujejo delavanje sistema za odvajanje in čiščenje odpadne
vode, |
- hlevske odpadne vode ali odpadne vode gnojnih jam, npr. gnojnice,
gnojevke, silaže, |
- odpadne vode toplejše od 30°C, |
- zemlji ali rastlinju škodljive odpadne vode. |
Neposredna priključitev parnih kotlov ali parnih napeljav na sistem za
odvajanje in čiščenje odpadne vode ni dovoljena. |
Upravljalca je potrebno nemudoma obvestiti o izteku škodljivih ali
nevarnih snovi v sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
Na zemljiščih, kjer se v odpadne vode iztekajo bencin, benzen, olja ali
maščobe, je potrebno vgraditi lovilce maščob teh snovi iz odpadne vode.
Za vrsto in vgradnjo takšnih lovilcev se upoštevajo veljavni predpisi.
Odgovorna oseba mora skrbeti, da se lovilci redno praznijo. Izločeno
vsebino je treba nemudoma po veljavnih predpisih odstraniti, odvajanje v
kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno. Odgovorna oseba odgovarja za vsako
škodo, ki bi nastala zaradi tega. |
V primeru, da upravljalec sumi, da nekdo odvaja škodljivo ali nevarno
odpadno vodo ali snov navedeno v prvem odstavku tega člena lahko od
njega zahteva, da upravljalca redno obvešča o vrsti, vsebnosti in
količine odpadne vode in da ima zagotovljene vse potrebne tehnične
priprave, predvsem ustrezne merilce. Poleg tega upravljalec lahko na
stroške dovajalca vprašljive odpadne vode zahteva od pooblaščenega
zavoda, da opravi potrebne analize odpadne vode. |
Uporabnik je dolžan upravljalcu sporočiti vsako spremembo strukture ali
povečanje količine odpadne vode. Na zahtevo upravljalca mora uporabnik
dokazati neškodljivost odpadne vode. Če analiza pokaže neškodljivost
odpadne vode, stroške pregleda plača upravljalec. Če razpoložljive
zmogljivosti sistema za odvajanje in čiščenje odpadne vode niso zadostne
za odvajanje ali čiščenje spremenjene strukture ali povečane količine
odpadne vode, si upravljalec pridružuje pravico, da uporabniku odreče
storitve odvajanja in čiščenja, vendar po to ne velja v primeru, če je
uporabnik pripravljen kriti stroške za povečanje sistema za odvajanje in
čišščenje odpadne vode in povišane obratovalno-vzdrževalne stroške. |
Upravljalec lahko odreče storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode, če
strukturno ali količinsko spremenjene odpadne vode ni mogoče odvajati
skupaj z gospodinjskimi odpadnimi vodami, če je prevzem odpadne vode
tehnično neizvedljiv ali zaradi nesorazmerno visokih stroškov
nesprejemljiv. Predvsem kadar gre za obrtniške ali industrijske odpadne
vode, lahko upravljalec v skladu s posameznim primerom in na podlagi
splošno veljavnih tehničnih pravil določi predhodne obravnave odpadne
vode, z izvedbo katerih se zmanjša škodljivost ali izboljša sposobnost
razgradnje odpadne vode, pred iztekanjem le-te v sistem za odvajanje in
čiščenje odpadne vode. Za ta namen lahko zahteva vgradnjo merilcev in
drugih nadzornih naprav, kakor tudi predhodno obdelavo ali zadržanje
(skladiščenje, shranjevanje) odpadne vode. |
Kdor zaradi nespoštovanja (neupoštevanja) teh pravil in pogojev za
odvajanje odpadne vode v sistem povzroči povečanje vnaprej določene
količine odpadne vode, mora upravljalcu povrniti stroške povečane
oddaje. V primeru, da je več uporabnikov povzročilo povečanje količine
odvedene odpadne vode v sistem, jamčijo za povečane stroške solidarno.
Če se povzročitelja povečanja upravljalnih stroškov ne da ugotoviti, se
presežek razdeli med vse uporabnike. |
22. člen |
(prepoved odvajanja določenih vrst voda) |
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz
površinskih vodotokov in izvirov podtalnice ter samih padavinskih voda. |
23. člen
(prepoved gradnje greznic) |
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno
priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic. |
24. člen |
(zavrnitev soglasja za priključitev) Upravljalec javne kanalizacije
lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev in samo priključitev
spojnega kanala na javno kanalizacijo v naslednjih primerih: |
- v primerih iz 21. člena tega Odloka, |
- če je javna kanalizacija v slabem stanju in ne zagotavlja kvalitetno
odvajanje odpadnih voda, |
- če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne
kanalizacije, |
- če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče
očistiti, |
- če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno, |
- če odpadne vode zaradi njene sestave ali količine ni mogoče odvajati
skupaj z odpadno vodo iz gospodinjstev, |
- če je prevzem odpadne vode tehnično nemogoč ali zaradi sorazmerno
visokih stroškov nesprejemljiv. |
Na območju, kje se odpadna voda odvaja z ločevalnim postopkom, se lahko
onesnažene ali padavinske vode odvajajo le v zato določene napeljave
(odtoke, vode). |
25. člen |
(analiza lastnosti odpadnih voda) |
Lastnosti odpadnih voda se, razen iz stanovanjskih objektov in objektov
za občasno bivanje, kontrolirajo v skladu s sanitarnimi predpisi.
Analize izvaja pooblaščena pravna oseba na stroške uporabnikov javne
kanalizacije. |
26. člen |
(cena odvoda in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda) |
Uporabniki za odvod in čiščenje komunalnih in padavinskih voda ter
drugih storitev po tem Odloku, plačujejo ceno te storitve. Merila za
oblikovanje in določanje višine cene določi občinski svet z odlokom.
Občinska uprava uporabnikom odmerja ter obračunava ceno teh storitev ter
pobira obračunane zneske, razen za storitve po 29. členu. |
VI. PRIKLJUČITEV NA GREZNICE |
27. člen
(greznice) |
Na območjih, kjer še ni zgrajene javne kanalizacije ali kjer njena
gradnja ni predvidena, se morajo odpadne vode zbirati v nepropustnih
greznicah. |
28. člen
(obvezno praznenje) |
Greznice morajo biti obvezno praznjene po programu, ki ga izdela
upravljalec javne kanalizacije, najmanj pa enkrat letno. |
Odpadne vode in gošče iz greznic, v katerih se zbirajo odpadne vode
obremenjene s škodljivmi snovmi za naravo, se morajo prečistiti na
čistilni napravi. |
Odpadne vode in gošče iz individualnih greznic, ki ne vsebujejo
škodljivih snovi za naravo, se smejo uporabljati za gnojenje kmetijskih
površin v skladu z veljavnimi predpisi. |
Praznjenje greznic izvaja upravljalec javne kanalizacije ali po
pooblastilu upravljalca drug izvajalec. Praznenje se izvaja po programu
o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljalca javne kanalizacije. |
29. člen |
(cena praznenja, odvoza in čiščenja vode iz greznic) |
Imetniki greznic plačujejo ceno praznenja in odvoza greznic upravljalcu
javne kanalizacije. Občinski svet določi merila za oblikovanje in
določanje višine cene. |
30. člen |
(evidenca greznic) |
Upravljalec javne kanalizacije mora voditi o greznicah posebno evidenco,
iz katere je razvidno: |
- lastništvo, |
- lokacija greznice, |
- velikost greznice, |
- datume praznjenja. |
31. člen |
(dolžnost priključitve na javno kanalizacijo) |
V vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično
izvedljivo, se morajo vsi uporabniki individualnih greznic priključiti
na javno kanalizacijo najpozneje v šestih mesecih po izgradnji
kanalizacije. |
VII. DAJANJE PODATKOV, NADZOR IN DRUGE DOLOČBE |
32. člen |
(obveznost dajanja podatkov, pravica nadzora internih kanalizacij) |
Vsi uporabniki kanalizacije ter drugi uporabniki zemljišča so obvezni
predložiti podatke, potrebne za izvajanje nadzora individualnih
sistemov, priključnih napeljav in ureditev, kot tudi za lovilce ter
potrebne podatke za izračun prispevkov in povračil. |
Pooblaščenim osebam, ki nadzorujejo upoštevanje pravic in dolžnosti tega
Odloka, mora biti omogočen nemoten dostop do vseh zemljišč. Vsi deli
individiualnih sistemov, čistilne odprtine, kontrolni jaški in lovilci
morajo biti pooblaščenim osebam dostopni. |
33. člen
(obratovalne motnje) |
Pri obratovalnih motnjah kanalizacijskih sistemov ob nastanku škode, ki
jo povzroči zastajanje, do katerega pride zaradi višje sile kot npr.
poplave, nalivi... ni mogoče uveljavljati pravice do nadomestila škode,
razen v primeru, da je škoda nastala na podlagi namerne ali hude
malomarnosti upravljalca. |
34. člen
(nadzor) |
Nadzorstvo nad izvajanjem tega Odloka opravljajo komunalni, sanitarni in
vodnogospodarski inšpektorji, pristojni občinski organ za komunalne
zadeve in pooblaščeni delavci Javnega podjetja Komunala. |
VIII. KAZENSKE DOLOčBE |
|
35. člen |
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljalec javne
kanalizacije če: |
- ravna v nasprotju z 7. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju z 2. odstavkom 12. člena Odloka, |
- ravna v nasprotju s 24. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 28. členom Odloka, - ravna v nasprotju s 30.
členom Odloka. |
Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo
najmanj 10.000 SIT tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije. |
36. člen |
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje gospodarska družba,
druga pravna oseba ali posameznik če: |
- ravna v nasprotju z 8. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 1. odstavkom 10. člena Odloka, |
- ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena Odloka, |
- ravna v nasprotju s 1. odstavkom 12. člena Odloka, |
- ravna v nasprotju s 13. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 14. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 17. člena Odloka, |
- ravna v nasprotju z 19. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 1. odstavkom 20. člena Odloka, |
- ravna v nasprotju z 21. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 22. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 23. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju s 27. členom Odloka, |
- ravna v nasprotju z 29. členom Odloka. |
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA |
37. člen |
(opravljanje javne službe do začetka izvajanja službe po koncesionarju) |
Do začetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja javno službo
izvaja Javno podjetje Komunala Kranjska Gora. |
Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o javni
kanalizaciji v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št.
12/96) ter 5. do 33. člen Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/96). |
38. člen
(začetek veljavnosti) |
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. |
Štev.: 002/9-1/99-BJ |
|
|
Datum: 31.5.1999 |
|
|
Župan Jože Kotnik |
|