Na podlagi 64. člena Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 74/98, 70/00, in 51/2002), Zakona o volitvah (Ur. l. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51//02) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 12. redni seji, dne 18. decembra 2003, sprejel

 

P O S L O V N I K

 

 

občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta.

 

2. člen

 

(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov.

 

3. člen

 

(1) Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

 

4. člen

 

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je praviloma javno.

 

 

(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave, oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

 

 

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

 

5. člen

 

(1) Svet dela na rednih, izrednih in izjemoma na korespondenčnih sejah. Redno sejo sveta skliče župan/ja najmanj štirikrat na leto.

 

6. člen

 

(1) Svet predstavlja župan/ja, delovno telo sveta pa predsednik/ca delovnega telesa.

 

7. člen

 

(1) Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa "OBČINSKI SVET".

 

 

(2) Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

 

 

(3) Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.

 

 

(4) Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor/ica občinske uprave.

 

II. KONSTITUIRANJE SVETA

 

 

8. člen

 

(1) Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

 

 

(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan/ja 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.

 

 

(3) Zaradi priprave na prvo sejo lahko dotedanji župan/ja skliče nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.

 

9. člen

 

(1) Prvo sejo sveta vodi dotedanji župan/ja, ali druga oseba, v skladu z 26. členom tega poslovnika.

 

 

(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Mandatna komisija je izvoljena za enkratni namen in je z zaključkom konstitutivne seje njena naloga končana. Člane komisije predlaga dotedanji župan/ja, lahko pa tudi vsak član sveta. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

 

 

(3) Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.

 

 

(4) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana/ja predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana/jo ali predstavnikov kandidatur.

 

10. člen

 

(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

 

(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

 

 

(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

 

 

(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana/jo, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

11. člen

 

(1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana/jo, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu/ji pa preneha.

 

 

(2) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.

 

 

(3) Članom sveta, ki jim je prenehal mandat in drugim, ki niso bili člani OS in so bili imenovani, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki sveta.

 

12. člen

 

(1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot svoje stalno delovno telo. Kandidate za člane komisije lahko predlaga vsak član sveta.

 

 

(2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.

 

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA

 

 

1. Splošne določbe

 

 

13. člen

 

(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

 

 

(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih telesih, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

 

 

(3) Član sveta ima pravico:

 

 

• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;

 

 

• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;

 

 

• sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta ;

 

 

• predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

 

 

(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.

 

 

(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

 

14. člen

 

(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

 

 

(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

 

2. Vprašanja in pobude članov sveta

 

 

15. člen

 

(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana/je, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih.

 

 

(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

 

 

(3) Član sveta ima pravico županu/ji postaviti vprašanje ter mu lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njegove pristojnosti.

 

16. člen

 

(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.

 

 

(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Točka je praviloma uvrščena kot prva vsebinska točka dnevnega reda.

 

 

(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan/ja ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan/ja oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. Član sveta lahko ustno postavi tri vprašanja in tri pobude.

 

 

(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.

 

 

(5) Pisno postavljeno vprašanje oz. pobuda mora biti takoj posredovana tistemu, na katerega je naslovljena.

 

 

(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan/ja. Če je župan/ja zadržan, določi kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.

 

 

(7) Na seji odgovarja župan/ja oz. od njega pooblaščena oseba na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan/ja ali od njega pooblaščena oseba odgovori na naslednji seji.

 

 

(8) Župan/ja oziroma od njega pooblaščena oseba lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovori pisno, pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, naslednje redne seje.

 

 

(9) O vprašanjih in odgovorih na vprašanja ter o pobudah svet ne razpravlja in ne glasuje.

 

17. člen

 

(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava na eni izmed naslednjih sej, o čemer odloči svet z glasovanjem, brez razprave.

 

3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles

 

 

18. člen

 

(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

 

 

(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana/jo oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana/njo ali predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

 

 

(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada izplačilo sejnine.

 

 

(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.

 

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA

 

 

19. člen

 

(1) Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

 

 

(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.

 

V. SEJE SVETA

 

 

1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji

 

 

20. člen

 

(1) Svet dela in odloča na rednih, izrednih in izjemoma na korespondenčnih sejah.

 

 

(2) Seje sveta sklicuje praviloma župan/ja.

 

 

(3) Župan/ja sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

 

21. člen

 

(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se dostavi članom sveta 7 dni pred dnem določenim za sejo.

 

 

(2) Vabilo na sejo sveta se pošlje tudi predsedniku/ci nadzornega odbora občine in s strani župana/je določenim delavcem občinske uprave.

 

22. člen

 

(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

 

 

(2) Izredno sejo sveta lahko skliče župan/ja na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo vsaj 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.

 

 

(3) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku deset dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval.

 

 

(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.

 

 

(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. Dnevni red seje se predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom sveta tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče redna seja, v skladu s tem poslovnikom.

 

 

(6) Zapisnik izredne seje se potrdi na prvi redni seji sveta.

 

23. člen

 

(1) Izjemoma se lahko opravi korespondenčna seja. Za tako sejo se članom sveta vroči gradivo z obrazložitvijo in pisna glasovnica za sprejem sklepa. Člani sveta v roku treh dni od prejema gradiva glasovnico s svojo opredelitvijo vrnejo na sedež občine - po pošti, faksu ali osebno. Sklepi korespondenčne seje so veljavni, če je vrnjenih vsaj polovica poslanih glasovnic.

 

 

(2) Zapisnik korespondenčne seje se potrdi na prvi redni seji sveta.

 

24. člen

 

(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan/ja.

 

 

(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.

 

2. Dnevni red

 

 

25. člen

 

(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan/ja.

 

 

(2) Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.

 

 

(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

 

 

(4) Na dnevni red se praviloma prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

 

 

(5) Dnevni red sprejme svet na začetku seje.

 

 

(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan/ja, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.

 

 

(7) Predlog dnevnega reda se objavi na internetnih straneh.

 

 

(8) Če župan/ja ni uvrstil na dnevni red predloga predlagatelja, ki mu ga je ta pravočasno poslal z gradivom, mora na seji pojasniti, zakaj ga ni uvrstil na dnevni red. Če predlagatelj predloga vztraja pri svoji zahtevi, odloča o predlogu svet brez razprave.

 

3. Javnost dela

 

 

26. člen

 

(1) Seje sveta so javne.

 

 

(2) Javnost seje se zagotavlja z možnostjo navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja.

 

 

(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja vabimo na sejo z osebnim vabilom. Gradivo za sejo je predstavnikom sredstev javnega obveščanja na razpolago v občinski upravi.

 

 

(4) Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo.

 

 

(5) Predsedujoči/ča mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem ne moti dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči/ča najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga predsedujoči/a pozove, da zapusti sejo.

 

 

(6) Župan/ja predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

 

 

(7) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana/ja, predsedujoče/ga in članov sveta navzoč na seji.

 

4. Potek seje

 

 

27. člen

 

(1) Sejo sveta vodi župan/ja. Župan/ja lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana/jo ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči/a).

 

 

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan/ja ali predsedujoči/a ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan/ja, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.

 

28. člen

 

(1) Ko predsedujoči/a začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

 

 

(2) Predsedujoči/a nato ugotovi, če je svet sklepčen. Predsedujoči/a obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

 

 

(3) Na začetku seje lahko predsedujoči/a poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

 

29. člen

 

(1) Preden svet sprejme dnevni red seje, potrdi zapisnik prejšnje seje.

 

 

(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

 

 

(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

 

30. člen

 

(1) Svet na začetku seje sprejme dnevni red.

 

 

(2) Pri sprejemanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

 

 

(3) Zadeve, za katere tako predlaga župan/ja, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, pri čemer župan/ja člane sveta seznani z razlogi za umaknitev zadev.

 

 

(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

 

 

(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči/a na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

31. člen

 

(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.

 

 

(2) Med sejo lahko svet, na predlog župana/je, spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

 

32. člen

 

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

 

 

(2) Če ni župan/ja predlagatelj, poda župan/ja ali njegov pooblaščenec mnenje k obravnavani zadevi.

 

 

(3) Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset minut.

 

 

(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na napoved replike (komu in kaj), sicer jo lahko predsedujoči/a prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.

 

 

(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči/a vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.

 

33. člen

 

(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava h kateri je predsedujoči/a pozval.

 

 

(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda, ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči/a opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči/a lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

 

34. člen

 

(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči/a besedo takoj, ko jo zahteva.

 

 

(2) Nato poda predsedujoči/a pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.

 

 

(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči/a besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot tri minute.

 

35. člen

 

(1) Ko predsedujoči/a ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

 

 

(2) Predsedujoči/a lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči/a določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

 

 

(3) Predsedujoči/a prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine.

 

36. člen

 

(1) Seje sveta se sklicujejo praviloma ob osemnajsti uri, načrtovane pa morajo biti tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.

 

 

(2) Predsedujoči/a odredi petnajst minutni odmor - vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

 

 

(3) Odmor lahko predsedujoči/a odredi na obrazložen predlog:

 

 

• posameznega ali skupine članov sveta,

 

 

• župana/je

 

 

• ali predlagatelja, če je to potrebno - zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred, oziroma v okviru posamezne točke - največ dvakrat.

 

 

(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor, po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali naj se odmor odredi ali pa se naj seja prekine in nadaljuje drugič.

 

37. člen

 

(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

 

 

(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.

 

5. Vzdrževanje reda na seji

 

 

38. člen

 

(1) Za red na seji skrbi predsedujoči/a. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči /a ne da besede.

 

 

(2) Predsedujoči/a skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči/a.

 

39. člen

 

(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči/a izreči naslednje ukrepe:

 

 

• opomin,

 

 

• odvzem besede,

 

 

• odstranitev s seje ali z dela seje.

 

40. člen

 

(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.

 

 

(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

 

 

(3) Odstranitev s seje, ali z dela seje, se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, na predlog župana ali člana sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede grobo krši red na seji in tako onemogoča delo sveta.

 

 

(4) Član sveta, za katerega se predlaga odstranitev, ima pravico do besede, njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.

 

 

(5) Svet o odstranitvi s seje odloči brez razprave in brez obrazložitve glasu.

 

 

(6) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

 

 

(7) Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na svet, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji brez razprave in obrazložitve glasu.

 

41. člen

 

(1) Predsedujoči/a lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

 

 

(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči/a odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

 

42. člen

 

(1) Če predsedujoči/a z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

 

6. Odločanje

 

 

43. člen

 

(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.

 

 

(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.

 

 

(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani).

 

 

(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.

 

44. člen

 

(1) Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov članov, razen, če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih članov izrekla "ZA" njen sprejem.

 

45. člen

 

(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

 

 

(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan/ja ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.

 

46. člen

 

(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

 

 

(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ tri minute.

 

 

(3) Predsedujoči/ča po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

 

47. člen

 

(1) Člani sveta glasujejo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane odločitve. Najprej se opravi glasovanje "ZA" predlagano odločitev in nato "PROTI".

 

48. člen

 

(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.

 

 

(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči - na predlog predsedujoče/ga ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.

 

 

(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi "ZA" ali "PROTI".

 

49. člen

 

(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.

 

 

(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči/a sveta. Dva člana imenuje svet. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor/ica občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor/ica občinske uprave.

 

 

(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.

 

 

(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.

 

 

(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

 

 

(6) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi v imeniku, kdo je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

 

 

(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI".

 

 

(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

 

 

(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

 

 

(10) Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.

 

50. člen

 

(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

 

 

(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:

 

 

• število razdeljenih glasovnic,

 

 

• število oddanih glasovnic,

 

 

• število neveljavnih glasovnic,

 

 

• število veljavnih glasovnic,

 

 

• število glasov "ZA" in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih

 

 

• število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

 

 

• ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan ali so imenovani.

 

 

(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

 

 

(4) Predsedujoči/a takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

 

51. člen

 

(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

 

 

(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujoče/ga.

 

7. Zapisnik seje občinskega sveta

 

 

52. člen

 

(1) O vsaki seji sveta se piše skrajšan zapisnik.

 

 

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Član sveta lahko med razpravo zahteva, da se njegova navedba zabeleži v zapisnik. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo - oziroma obravnavano na seji.

 

 

(3) Zapisnik seje delovnega telesa obsega glavne podatke o udeležbi na seji in sprejete sklepe.

 

 

(4) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor/ica občinske uprave. Direktor/ica občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.

 

 

(5) Sprejeti zapisnik podpišejo: župan, predsedujoči/a sveta, ki je sejo vodil, in direktor/ica občinske uprave, oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

 

(6) Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje, oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in se ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči/a.

 

 

(7) Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana.

 

 

(8) Magnetofonski trak se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom seje.

 

 

(9) Član sveta ima pravico poslušati magnetofonski trak in zahtevati izpis svoje razprave. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.

 

 

(10) Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka njegove razprave dobesedno zapiše. Zahtevo v kateri navede del seje, za katerega zahteva dobeseden zapis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu/ji. O utemeljenosti zahteve odloči župan.

 

53. člen

 

(1) Svet ravna z gradivom zaupne narave v skladu z zakonom.

 

 

(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.

 

 

(3) Arhiviranje in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.

 

54. člen

 

(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor/ica občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

 

 

(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom.

 

8. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet

 

 

55. člen

 

(1) Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja direktor/ica občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.

 

 

(2) Direktor/ica občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

 

 

(3) Za zapisnik sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor/ica občinske uprave. Direktor/ica občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.

 

9. Delovna telesa občinskega sveta

 

 

56. člen

 

(1) Svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta, v okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi, obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.

 

 

(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana/je.

 

57.člen

 

(1) Stalna delovna telesa sveta so:

 

 

• Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja,

 

 

• Odbor občinskega sveta,

 

 

• Statutarno - pravna komisija.

 

10. Delovno področje stalnih delovnih teles

 

 

58. člen

 

(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in 2 člana, ki jih svet imenuje izmed svojih članov.

 

 

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

 

 

• svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet,

 

 

• županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

 

 

• preverja in pripravlja predloge za potrditev mandatov članov sveta,

 

 

• pripravlja predloge soglasij k imenovanjem, za katera so pristojni drugi organi,

 

 

• evidentira kandidate za sodnike porotnike,

 

 

• pripravlja pobude za odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev izvršuje zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

 

 

• opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo,

 

 

• obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi svet.

 

59. člen

 

(1) Odbor občinskega sveta ima 5 članov, ki jih svet imenuje izmed svojih članov.

 

 

(2) Odbor obravnava pomembnejše predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.

 

 

(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti praviloma tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu/či in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

 

60. člen

 

(1) Statutarno - pravna komisija ima 5 članov, ki jih svet imenuje izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Obvezen član te komisije je s strani župana/je pooblaščena oseba za vodenje sej sveta.

 

 

(2) Delovno področje te komisije je:

 

 

• Pripravlja predlog statuta občine in poslovnika sveta in njune spremembe ter razlage statuta in poslovnika na zahtevo sveta.

 

 

• Obravnava pomembnejše odloke in druge pravne akte, ki jih sprejema svet, glede skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in drugimi predpisi.

 

61. člen

 

(1) Občasna delovna telesa ustanovi svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

 

62. člen

 

(1) Delovna telesa so dolžna obravnave opraviti praviloma najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno predložiti županu/ji, predsedujočemu/či in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom morajo odbori in komisije predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

 

 

(2) Delovna telesa lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti.

 

63. člen

 

(1) Delovno telo sveta vodi član sveta, ki ga kot predsednika potrdijo člani delovnega telesa. Kandidati za člane delovnih teles morajo pred imenovanjem dati pisno soglasje, da sprejemajo kandidaturo.

 

 

(2) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan/ja.

 

 

(3) Članstvo v delovnem telesu sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

 

64. člen

 

(1) Svet lahko razreši predsednika, člana delovnega telesa ali odbor ali komisijo v celoti - na predlog najmanj četrtine članov sveta, če zato obstajajo utemeljeni razlogi. Predlog novih kandidatov za člane odborov in komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

65. člen

 

(1) Svet in župan/ja lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.

 

66. člen

 

(1) Predsednik/ca delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu.

 

 

(2) Seje delovnih teles se skličejo za: obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda seje sveta ali na zahtevo župana/je, ali na pobudo predsednika delovnega telesa - po predhodnem soglasju župana.

 

 

(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

 

 

(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov članov.

 

 

(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno.

 

 

(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.

 

67. člen

 

(1) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci in drugi zunanji sodelavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

 

VI. AKTI SVETA

 

 

1. Splošne določbe

 

 

68. člen

 

(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:

 

 

• poslovnik o delu sveta,

 

 

• proračun občine in zaključni račun,

 

 

• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,

 

 

• odloke,

 

 

• pravilnike,

 

 

• navodila,

 

 

• sklepe.

 

 

(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

 

 

(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

 

69. člen

 

(1) Župan/ja predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan/ja.

 

 

(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana/nje.

 

 

(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

 

70. člen

 

(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan/ja.

 

 

(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

 

2. Postopek za sprejem odloka

 

 

2.1 Splošne določbe

 

 

71. člen

 

(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

 

 

(2) Uvod obsega praviloma razloge za sprejetje odloka, pravne podlage, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

 

(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu/ji ali podžupanu/ji, oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta.

 

72. člen

 

(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.

 

 

(2) Župan/ja lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

 

73. člen

 

(1) Predsedujoči/ča sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu/nji, kadar ta ni predlagatelj odloka, praviloma 10 dni, najkasneje pa 8 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

 

 

(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

 

2. 2 Prva obravnava

 

 

74. člen

 

(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja splošno o vsebini in o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

 

 

(2) Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

 

 

(3) Predlog odloka je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih glasov članov sveta.

 

 

(4) Če svet ugotovi, da pripombe k predlogu bistveno vplivajo na njegovo vsebino, s sklepom naloži predlagatelju, da pripravi novo besedilo predloga odloka.

 

2.3 Druga obravnava

 

 

75.člen

 

(1) Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.

 

 

(2) V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu odloka na prvi obravnavi ter navesti razloge, zakaj pripombe in predlogi niso bili upoštevani.

 

76. člen

 

(1) V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu oz. sklopu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o predlogu, glasuje o predlogu odloka v celoti.

 

 

(2) Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet brez razprave.

 

 

(3) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

 

77. člen

 

(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj - z amandmaji.

 

 

(2) Župan/ja lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

 

 

(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z razložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma župan, najmanj ena četrtina vseh članov sveta in predlagatelj odloka.

 

 

(4) Župan/ja lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.

 

 

(5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma, oziroma ga umakniti.

 

78. člen

 

(1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina opredeljenih članov.

 

 

(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

 

 

(3) Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani sveta najprej glasujejo o amandmajih predlagatelja odloka, nato po vrstnem redu, kakor so bili dostavljeni.

 

79. člen

 

(1) Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata v dvofaznem postopku.

 

 

(2) O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni obravnavi.

 

80. člen

 

(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

 

 

(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana/je odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.

 

 

(3) Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan/ja, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.

 

3. Hitri postopek za sprejem odlokov

 

 

81. člen

 

(1) Kadar to zahtevajo potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

 

 

(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

 

 

(4) Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.

 

 

(5) O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

 

(6) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.

 

 

(7) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

 

 

(8) Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej označen v predlogu dnevnega reda.

 

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov

 

 

82. člen

 

(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:

 

 

• za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,

 

 

• prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,

 

 

• uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta,

 

 

• spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.

 

 

V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

 

 

(2) Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena četrtina opredeljenih članov sveta.

 

 

(3) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.

 

83. člen

 

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

 

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.

 

5. Postopek za sprejem proračuna

 

 

84. člen

 

(1) Predlog proračuna občine za prihodnje leto mora župan/ja predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oz. sprememb državnega proračuna Državnemu zboru.

 

 

(2) Župan/ja pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine in sklic seje, na kateri bo svet opravil splošno (prvo) razpravo o predlogu proračuna občine.

 

85. člen

 

(1) Na seji sveta župan/ja predstavi predlog proračuna občine.

 

 

Predstavitev občinskega proračuna obsega:

 

 

• temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,

 

 

• opis načrtovanih politik občine,

 

 

• oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja,

 

 

• okvirni obseg finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna.

 

 

(2) Predstavitev predloga proračuna ni časovno omejena. Župan/ja lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi.

 

86. člen

 

(1) Pred sejo sveta se skliče delovno telo sveta, ki opravi splošno razpravo o predlogu proračuna. Svoje mnenje in pripombe posreduje svetu.

 

 

(2) Na seji svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna in sprejme sklep, da se predlog proračuna da v razpravo ter določi rok, do katerega lahko posamezni člani sveta dajo pripombe na predlog proračuna.

 

 

(3) Rok za razpravo znaša praviloma 10 dni. Ta rok in rok iz 89.člena lahko svet ustrezno skrajša, vendar ne manj kot na sedem dni.

 

87. člen

 

(1) Če po obravnavi svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v drugo obravnavo, župan/ja skupaj s stališči, ki jih je sprejel svet, predlog proračuna ponovno posreduje v razpravo delovnemu telesu sveta.

 

 

(2) Predlog proračuna in sprejet proračun se objavita na internetnih straneh občine.

 

88. člen

 

(1) Člani sveta lahko dajo predloge in pripombe na predlog proračuna in jih posredujejo županu/ji, do izteka roka iz 86.člena.

 

89. člen

 

(1) V desetih dneh po izteku roka iz 86. člena, župan/ja pripravi predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter ga posreduje vsem članom sveta skupaj s sklicem seje, na kateri bo svet obravnaval predlog proračuna.

 

 

(2) Na vabilu za sklic seje sveta mora biti pojasnjeno, do katerega datuma je možno vlagati amandmaje na predlog proračuna.

 

 

(3) Člani sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke in konta oz. podkonta predloga proračuna se zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo.

 

90. člen

 

(1) V uvodni obrazložitvi predloga proračun za drugo obravnavo župan/ja pojasni, katere pripombe članov sveta in delovnega telesa je sprejel in vključil v predlog proračuna za drugo obravnavo in katerih ni upošteval, ter utemeljitve, zakaj jih ni upošteval.

 

 

(2) Nadalje župan/ja pojasni katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati.

 

 

(3) Župan/ja lahko na seji vloži svoje amandmaje.

 

 

(4) Po obrazložitvi župana/je lahko predlagatelji umaknejo svoje amandmaje in se morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava o amandmaju.

 

 

(5) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej.

 

 

(6) Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan/ja amandma umakne iz razprave in odločanja.

 

(7) Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan/ja, nato pa o amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji.

 

91. člen

 

(1) Pri glasovanju o amandmajih župan/ja ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine.

 

 

(2) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan/ja ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen glede prihodkov ter odhodkov in drugih obveznosti.

 

 

(3) Če župan/ja ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih mora občina zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali, da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. Sprejeti proračun se objavi na internetnih straneh občine.

 

 

(4) Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan/ja obrazloži.

 

 

(5) Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan/ja določi rok, ko se bo nadaljevala seja.

 

 

(6) Svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje še o proračunu v celoti.

 

 

(7) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet.

 

92. člen

 

(1) Če proračun ni sprejet, svet določi rok, v katerem mora župan/ja predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna obravnava svet in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

 

93. člen

 

(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta na katerega se nanaša, sprejme župan/ja sklep o začasnem financiranju proračuna v prihodnjem letu, ki traja največ tri mesece.

 

 

(2) Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša s sklepom sveta - na predlog župana/je. Sklep o začasnem financiranju obravnava svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

 

94. člen

 

(1) Župan/ja lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

 

 

(2) Rebalans proračuna občine sprejme svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

 

6. Postopek za sprejem obvezne razlage

 

 

95. člen

 

(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

 

 

(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

 

 

(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno - pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana/je in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.

 

 

(4) Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.

 

7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila

 

 

96. člen

 

(1) Če bi bil kateri od občinskih splošnih aktov zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu, kot uradno prečiščeno besedilo.

 

 

(2)Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.

 

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

 

 

97. člen

 

(1) Imenovanja funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.

 

 

(2) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

 

98. člen

 

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati.

 

 

(2) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "ZA" ali "PROTI".

 

 

(3) Kandidat ali lista je imenovana, če je zanj glasovala večina opredeljenih članov sveta.

 

99. člen

 

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

 

 

(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.

 

 

(3) Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

 

100. člen

 

(1) Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

 

1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta

 

 

101. člen

 

(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

 

 

(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo o manjkajočih članih delovnega telesa.

 

2. Imenovanje podžupana

 

 

102. člen

 

(1) Na predlog župana/je imenuje svet podžupana/jo izmed članov sveta.

 

 

(2) O tem, ali se imenovanje podžupana/je izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.

 

 

(3) Kandidat je imenovan za podžupana/jo, če dobi večino opredeljenih glasov članov sveta.

 

3. Postopek za razrešitev

 

 

103. člen

 

(1) Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.

 

 

(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.

 

 

(3) Če je župan/ja pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.

 

 

(4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.

 

4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine

 

 

104. člen

 

(1) Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.

 

 

(2) Odstopiti imajo pravico tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

(3) Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija posreduje občinskemu svetu izjavo o odstopu funkcionarja ter predlog sklepa o razrešitvi. Po izteku pritožbenega roka oz. pravnomočnosti sklepa o razrešitvi v skladu z zakonom in statutom občine, komisija za prvo naslednjo sejo sveta pripravi predlog za imenovanje novega kandidata.

 

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM

 

 

105. člen

 

(1) Župan/ja predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

 

 

(2) Župan/ja in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

 

 

(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan/ja, določi župan/ja za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

 

106. člen

 

(1) Župan/ja skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan/ja, ali po njegovem pooblastilu podžupan/ja ali direktor/ica občinske uprave, o opravljenih nalogah - med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.

 

 

(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

 

 

(3) Če sklepa sveta župan/ja ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.

 

 

(4) Župan/ja skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

 

 

(5) Župan/ja skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

 

IX. JAVNOST DELA

 

 

107. člen

 

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

 

 

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

 

(3) Župan/ja oz. oseba, ki jo pooblasti župan/je, obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.

 

108. člen

 

(1) Župan/ja skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

 

 

(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

 

 

(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.

 

 

(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

 

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU

 

 

109. člen

 

(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

 

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.

 

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA

 

 

110. člen

 

(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov.

 

 

(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih članov.

 

111. člen

 

(1) Če pride do nejasnosti o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik direktor/ica. V primeru dvoma predsedujoči/a, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno - pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.

 

 

(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika Statutarno - pravna komisija.

 

 

(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.

 

XII. KONČNA DOLOČBA

 

 

112. člen

 

(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika, se razveljavi Poslovnik Občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 11/99 in 5/2001).

 

 

(2) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

Občinski svet
Občine Lovrenc na Pohorju
Župan
Franc Ladinek, dipl.ekon., s. r.
Številka: 015-03-013/2003
Datum: 18. december 2003