Na
podlagi
Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih
in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list RS, št. 58/99 in 11/02), 42. člena
Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja komunalne
in padavinske odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list
RS, št. 1/16) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15 in
69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 19. seji dne
1. julija 2021 sprejel |
|
T E H N I Č N I P R A V I L N I K |
o javni kanalizaciji na območju Mestne občine Murska Sobota |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(namen) |
|
S
tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu:
tehnični pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki
pri odvajanju in čiščenju odpadne vode na območju Mestne občine Murska
Sobota. |
|
2. člen |
|
(vsebina) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
II.
DEFINICIJE POJMOV |
III.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE |
IV.
PREIZKUŠANJE KANALIZACIJE |
V.
PREVZEM IN ODVOZ ODPADNE VODE IZ GREZNIC IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH
ČISTILNIH NAPRAV (MKČN) |
VI.
NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA IN ANALIZIRANJE |
VII.
ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN INTERNE
KANALIZACIJE |
VIII. KATASTER JAVNE KANALIZACIJE |
IX.
JAVNA POOBLASTILA |
X.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
3. člen |
|
(uporaba) |
|
(1) Tehnični pravilnik so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri
vzdrževanju, projektiranju in gradnji kanalizacijskega omrežja,
izvajalci javne službe in uporabniki javne kanalizacije. |
(2) Uporablja se za: |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode; |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo; |
– odvajanje in čiščenje mešanice komunalne in industrijske odpadne vode,
ki se odvaja v javno kanalizacijo; |
– odvajanje in čiščenje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode,
ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju; |
– odvajanje in čiščenje mešanice komunalne in industrijske odpadne vode,
ki se odvaja v javno kanalizacijo; s padavinsko odpadno vodo, ki se
odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju. |
(3) Tehnični pravilnik se uporablja tudi za prevzem in odvoz odpadne
vode iz greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). |
|
4. člen |
|
(javni kanalizacijski sistem) |
|
(1) Javni kanalizacijski sistem predstavlja skupek kanalizacijskih vodov
s pripadajočimi objekti in napravami, ki se povezujejo v sekundarno in
primarno kanalizacijsko omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja
odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz drugega odstavka 3. člena tega
pravilnika (v nadaljevanju: odpadna voda). Kanalizacijski vodi s
pripadajočimi objekti in napravami javnega kanalizacijskega sistema so
gospodarska javna infrastruktura, v lasti lokalne skupnosti. |
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so: |
– kanalizacijsko omrežje; |
– razbremenilniki visokih voda; |
– zadrževalni bazeni; |
– črpališča; |
– čistilne naprave; |
– drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno
odvajanje odpadnih voda. |
(3) Javno kanalizacijsko omrežje s skrajšanim terminom imenujemo javna
kanalizacija. |
(4) Med objekte in naprave javne kanalizacije ne sodijo: |
– priključni vodi s pripadajočimi objekti in napravami; |
– interni vodi s pripadajočimi objekti in napravami. |
(5) Glede na vrsto odvajanja odpadne vode delimo javno kanalizacijo na: |
– mešano – odpadna voda se odvaja skupaj v enem kanalizacijskem sistemu; |
– ločeno – odpadna komunalna in industrijska voda se odvaja v fekalni
kanalizaciji, padavinska voda pa v meteorni kanalizaciji. |
(6) Padavinsko vodo je potrebno odvajati s ponikanjem v tla, neposredno
v naravne odvodnike ali vodotoke. Uporabniki lahko padavinsko vodo
zbirajo tudi v zbiralnikih vode, ki se uporablja za zalivanje vrtov in
podobno. |
(7) Kanalizacijski sistemi se po svojem namenu in funkciji delijo na
sekundarne in primarne. |
Sekundarni kanalizacijski sistem sestavljajo: |
– kanalizacija mešanega ali ločenega omrežja za neposredno
priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem in na območjih manjših naselij); |
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode na sekundarnem omrežju. |
Primarni kanalizacijski sistem sestavljajo: |
– kanalski cevovodi mešanega ali ločenega omrežja za odvajanje in
čiščenje odpadne vode iz dveh ali več stanovanjskih območij in drugih
območjih v ureditvenem območju naselja; |
– črpališča za prečrpavanje odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih
območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja. |
|
5. člen |
|
(kanalizacijski priključek) |
|
(1) Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju in čiščenju odpadne vode iz objekta v javno
kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno
kanalizacijsko omrežje – priključni revizijski jašek. Kanalizacijski
priključek pripada objektu, v katerem nastaja odpadna voda, ki se odvaja
v javno kanalizacijsko omrežje. |
(2) Kanalizacijski priključek je v lasti in upravljanju lastnika stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta. |
(3) Kanalizacijski priključek izvede lastnik, pri čemer prevrtanje
revizijskega jaška javne kanalizacije, na katerega se kanalizacijski
priključek navezuje, z vstavitvijo tesnila in vstavitvijo prve cevi, na
stroške lastnika izvede upravljavec. Kanalizacijski priključek lahko
izvede tudi lastnik, pri čemer izvede nadzor, nad prevrtanjem in
priključitvijo, upravljavec. Priključek mora biti izveden v skladu z
načrtom, ki je prikazan v prilogi 1. |
(4) V primeru, ko je višinska razlika med koto priključnega revizijskega
jaška in dna jaška javne kanalizacije večja od 0,5 m, je treba
predvideti podslapje. Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji strani
revizijskega jaška s T-kosom, vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°
(prikazano v prilogi 1). |
|
6. člen |
|
(interna kanalizacija) |
|
(1) Interna kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za
odvajanje in čiščenje odpadne vode uporabnika in je priključena na
priključni revizijski jašek kanalizacijskega priključka. |
(2) Za interno kanalizacijo se štejejo: |
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu; |
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode; |
– čistilna naprava za pred-čiščenje; |
– ostali objekti in naprave namenjeni interni uporabi. |
(3) Interna kanalizacija je priključena na javno kanalizacijo preko
priključnega voda. |
(4) V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje, mora
biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se različne odpadne vode
odvajajo po ločenem priključnem vodu. |
(5) Priključitev mora biti izvedena tako, da v primeru dviga gladine
vode v javni kanalizaciji, ne pride do zalitja prostorov v objektu
(ustrezna višinska razlika, proti povratne lopute …). |
|
II. DEFINICIJE POJMOV |
|
7. člen |
|
(pojmi in izrazi) |
|
Pojmi in izrazi navedeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
– aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje
gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje
komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji
v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta; |
– blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih
čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter
blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka
ter ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v
nadaljnjem besedilu: suho stranišče); |
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode; |
– industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
– interno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijski vod z vsemi elementi,
ki je priključen na zadnji revizijski jašek pred objektom, ki je
priključen na javno kanalizacijsko omrežje – priključni revizijski
jašek; |
– izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na
predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki
urejajo gospodarske javne službe; |
– javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
– javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
– javni kanalizacijski sistem je skupek kanalizacijskih vodov, objektov
in naprav, namenjenih izvajanju obvezne gospodarske javne službe; |
– kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
– kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen
na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada
objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska
odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje; |
– kanalizacijsko omrežje je skupek kanalizacijskih vodov (cevovodov) in
revizijskih jaškov; |
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu; |
– komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
– komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
– kontrolni jašek je jašek na priključnem kanalu za meritve in odvzem
vzorcev; |
– mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
– naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz drugega
odstavka 3. člena tega pravilnika; |
– neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
– nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
– obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na
podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu
dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne
okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE; |
– obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava, za katero velja da je: |
– bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so
veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe; |
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno
okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje; |
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za
priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba
pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba
pridobiti gradbenega dovoljenja; |
– obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja
da je: |
– bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so
veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe; |
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na
obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno
dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z
zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici; |
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za
priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega
dovoljenja; |
– obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
– obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te
uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno
pravnomočno gradbeno dovoljenje; |
– padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
– parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadne vode; |
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev
višinske razlike v kanalu ali na priključku; |
– populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski
ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
– posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe,
vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture,
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne
vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim
lastnikom; |
– posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
– razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinske
vode v javno kanalizacijo; |
– revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za
opravljanje nadzora vzdrževalnih del; |
– tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v
skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in
mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih
v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem
besedilu: izjava o lastnostih); |
– upravljavec javne kanalizacije in/ali čistilne naprave je pravna
oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi
ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja in/ali čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode; |
– vodotok je vsaka površinska ali podzemna tekoča voda (hudournik,
potok, reka), ki ima stalen ali občasen pretok ter oblikovano naravno
ali umetno strugo; |
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinske vode. |
|
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE |
|
8. člen |
|
(projektiranje kanalizacije) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti načrtovano, projektirano in
zgrajeno tako, da bo zagotavljalo optimalno odvajanje in čiščenje
odpadnih voda ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in
obratovanja, pri čemer je v primeru možnosti več tehnoloških variant
potrebno pripraviti, za posamezno varianto, analizo stroškov in koristi,
v življenjski dobi objekta, ki bo osnova za izbor variante. |
(2) Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so: |
– zaščita odvodnika pred hidravlično preobremenitvijo in negativnimi
okoljevarstvenimi efekti; |
– zaščita podtalnice; |
– skrb za lokalno varovanje vodonosnikov; |
– zagotavljanje primerne zmogljivosti kanala; |
– skrb za varne delovne pogoje; |
– skrb za trajnost omrežja; |
– učinkovito delovanje in vzdrževanje; |
– dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov; |
– obratovanje objektov in naprav s strojno opremo brez povzročitve
škode; |
– statična in dinamična nosilnost kanala; |
– sprememba hidravličnih lastnosti (prevodnosti); |
– obratovanje brez zamašitev; |
– omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost; |
– varovanje javnega zdravja in življenj; |
– varovanje zdravja in življenj obratovalnega osebja; |
– preprečitev preobremenitve prekoračevanja predpisanih vrednosti; |
– varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev; |
– preprečitev ogrožanja obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne
objekte in naprave; |
– doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev funkcionalnega
stanja objektov in naprav; |
– vodotesnost kanalizacije za odpadno vodo, ustrezno zahtevam
preizkušanja; |
– preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi. |
(3) Izbira vrste omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske
vode je v pretežni meri odvisna od: |
– vrste omrežja, ki že obstaja; |
– kapacitete in kvalitete odvodnika; |
– vrste dotokov v omrežje; |
– potrebe po odvajanju; |
– topografije; |
– obstoječih črpališč; |
– obstoječih čistilnih naprav; |
– drugih lokalnih pogojev. |
(4) Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in
geološki sestavi tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive, je treba
izvesti raziskave. Z geomehanskimi raziskavami je treba pridobiti
natančne podatke o: |
– obtežbah kanalov in objektov na njih; |
– nevarnosti drsin; |
– posedanju; |
– gibanju finih delcev (izpiranju); |
– nabrekanju v glinenih slojih; |
– toku in gladini podtalnice; |
– možnostih napajanja vodonosnika; |
– obremenitvah bližnjih objektov in cest; |
– poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo); |
– možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje; |
– možnostih uporabe vrste cevi; |
– možnostih uporabe posteljice cevi; |
– agresivni zemljini ali podtalnici. |
(5) Pri presoji, ali so zahteve omrežja za odvod vode izpolnjene, je
treba upoštevati vse razpoložljive podatke o: |
– poplavah; |
– zamašitvah; |
– porušitvah kanalov; |
– boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja; |
– boleznih, poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb; |
– poškodbah kanalov; |
– upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz
njega; |
– pregledih kanalov s TV kamero; |
– pritožbah o širjenju smradu; |
– hidravličnih preverbah; |
– delovanju mehanskih in električnih naprav; |
– rezultatih tlačnih preizkusov; |
– preobremenitvah; |
– delovanju in stanju regulacijskih naprav. |
(6) V primeru, da postavljene zahteve iz tega člena pravilnika niso
izpolnjene, je potrebno izvesti ukrepe za izboljšanje stanja. |
(7) Načrti in karte katastra kanalizacijskega omrežja so osnova za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema. |
|
9. člen |
|
(upoštevanje predpisov) |
|
(1) Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila
tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe,
državni standardi SIST in Evropski standardi EN 1610 ter ATV norme. Pri
projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne
rešitve, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za
potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskih
naprav. |
(2) Vsi elementi kanalizacijskega sistema (cevi, jaški, pokrovi jaškov
…) morajo imeti ustrezno CE oznako. |
|
10. člen |
|
(gravitacijski kanal) |
|
(1) Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo cevi, ki: |
– zagotavljajo vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim,
biološkim in drugim vplivom; |
– so
izdelane vključno s tesnili iz materialov, ki v stiku z odpadno vodo ne
smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih, kemijskih ali
mikrobioloških lastnosti; |
– zagotavljajo stabilnost in funkcionalnost cevovoda minimalno 50 let; |
– so
v skladu s projektno dokumentacijo; |
– so
standardnih dimenzij (DN); |
– so
bile dane v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih; |
– zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s SIST EN 1610; |
– omogočajo varno gradnjo in obratovanje v temperaturnem območju od –10
°C do 40 °C; |
– omogočajo visokotlačno čiščenje kanalizacije s tlakom minimalno 120
bar; |
– imajo odpornost na kemikalije (pH od 1–13). |
(2) Ne glede na vrsto materiala se vedno navaja nazivni notranji premer
cevi (DN). Najmanjši dovoljeni notranji premer kanalizacijskih cevi
javne kanalizacije je 200 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer
kanalizacijskih cevi kanalizacijskega priključka je 150 mm. |
(3) Najmanjši dovoljeni naklon kanala javne kanalizacije se določi tako,
da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. |
(4) Lahko se dobavlja cevi tistih proizvajalcev, ki imajo
standardizirano proizvodnjo cevi, ter se za kontrolo ustreznosti cevi
(nosilnost, abrazijska odpornost, kemijska odpornost, staranje, visoko
tlačno pranje) uporablja standardizirane teste. |
(5) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na ustrezno
peščeno posteljico debeline vsaj 10 cm, kadar pa je naklon kanala manjši
od 0,5 %, pa na betonsko podlago. |
(6) Cevi za javno kanalizacijo morajo biti vgrajene v globino, katera
zagotavlja odpornost proti zmrzovanju. Minimalna globina javne
kanalizacije (teme cevi) je 0,8 m. |
(7) Cevi za kanal javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati
z nevezanim materialom v debelini, ki zagotavlja zaščito kanala pred
mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle
temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v
debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. |
(8) Za gradnjo kanalizacijskih cevovodov javne kanalizacije je dovoljeno
uporabljati naslednje cevi: |
– Cevi iz polivinil klorida (PVC), enoslojne, brez polnil, polnostenske,
brez upenjenega jedra, rdeče-rjave barve po DIN EN 1401-1, DIN 8062,
trdnost min. SN 8 kN/m2 po DIN EN ISO 9969. Cevi morajo biti
kemijsko in abrazijsko odporne ter odporne na visoko tlačno čiščenje,
kar mora dobavitelj dokazati z ustrezno veljavno listino, ki jo izda
akreditiran laboratorij. |
– Cevi iz polipropilena (PP), enoslojne, brez polnil, polnostenske, brez
upenjenega jedra, min. trdnosti SN 8 kN/m2. Cevi po DIN EN
1852. Spajanje cevi s spojkami z EPDM tesnilom. Cevi morajo biti
kemijsko in abrazijsko odporne ter odporne na visoko tlačno čiščenje,
kar mora dobavitelj dokazati z ustrezno veljavno listino, ki jo izda
akreditiran laboratorij. |
– Cevi iz armiranega poliestra (GRP), nazivne togosti min. SN 8kN/m2,
izdelane po SIST EN 14.364. Cevi, ki imajo na eni strani montirano
armirano poliestrsko spojko z EPDM tesnilom. Notranji zaščitni sloj cevi
mora biti iz čistega poliestra, brez polnila in ojačitve, min. debeline
1,0 mm s ciljem doseganja tesnosti, kemijske in abrazijske obstojnosti
in odpornosti na obrus pri visokotlačnem čiščenju, kar mora dobavitelj
dokazati z ustrezno veljavno listino, ki jo izda akreditiran
laboratorij. |
– Izjemoma lahko na predlog upravljavca, lastnik odobri uporabo drugih
vrst cevi, kot so betonske, keramične, iz nodularne litine,
polietilenske …, vendar morajo biti izdelane v skladu z veljavnimi
standardi. |
|
11. člen |
|
(tlačni vod) |
|
(1) Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske
razmere in dejanske možnosti izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda
daljšega od 150 m je treba na dostopnem mestu na polovici trase
predvideti jašek s čistilnim kosom za nujne primere čiščenja. Pri
daljših odsekih pa na vsakih 150 m. |
(2) Ob nihanjih naklona vgrajene tlačne cevi, je potrebno predvideti
tudi blatnike in zračnike. Globina vkopa tlačne cevi naj bo minimalno
0,8 m (teme cevi). |
(3) Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim
izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod daljši od 50 m in
predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
(4) Pri novih tlačnih vodih ali obnovah obstoječih tlačnih vodov je
dovoljeno uporabiti polietilenske (PE) cevi, ki morajo biti izdelane za
distribucijo komunalne vode (EN 12021), iz materiala gostote PE 100, SDR
11, za tlak 16 bar s ciljem doseganja tesnosti, kemijske in abrazijske
obstojnosti in odpornosti na obrus pri visokotlačnem čiščenju. |
(5) Izjemoma lahko na predlog upravljavca, lastnik odobri uporabo drugih
vrst cevi za tlačni vod: |
– cevi iz nodularne litine morajo biti izdelane za distribucijo
komunalne vode; |
– jeklene cevi morajo biti izdelane za distribucijo komunalne vode. |
|
12. člen |
|
(odmiki) |
|
(1) Horizontalni odmiki med kanalizacijo in drugimi komunalnimi vodi
(merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih vodov)
morajo biti praviloma najmanj: |
Komunalni vod |
Komunalni vod je nad nivojem kanalizacije |
Komunalni vod je pod nivojem kanalizacije |
Vodovod (velja za fekalni in mešani kanal) |
1,5 m |
3,0 m |
Vodovod (velja za meteorni kanal) |
1,0 m |
1,5 m |
Plinovod |
1,0 m |
1,0 m |
Energetski kabli (elektro, JR, TK) |
1,0 m |
1,0 m |
Toplovod v kineti |
0,5 m |
0,8 m |
(2) Horizontalni (svetli) najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnega
temelja ali podzemnega objekta ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po
horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod
dnom kanala v osi kanala in oklepa s hipotenuzo trikotnika, ki se konča
na robu temelja ali objekta, kot 35° (slika 1). |
|
(3) Horizontalni odmik od ostalih objektov mora biti najmanj: |
Objekt |
Odmik |
Drogovi (elektro, JR, TK) |
1,0 m |
Drevesa |
2,0 m |
Grmičevje |
1,0 m |
(4) Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z
upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne
manjši, kot jih določa standard SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
– horizontalni odmiki od podzemnega temelja oziroma objekta ne smejo
biti manjši od 0,4 m; |
– horizontalni odmiki od obstoječih podzemnih napeljav (drugi komunalni
vodi) ne smejo biti manjši od 0,4 m; |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, so lahko
odmiki manjši, vendar ne smejo biti manjši od 0,2 m. |
(5) Med izkopom se mora zagotovi stabilnost obstoječih objektov, naprav
in podzemnih napeljav. |
|
13. člen |
|
(križanja) |
|
(1) Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi napeljavami,
kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov.
Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi
kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. |
(2) Zaradi zagotavljanja primernega naklona oziroma padca kanala pri
gradnji kanalizacije, ima njena lega, glede na druge komunalne podzemne
napeljave, prednost, zato se morajo drugi komunalni vodi prilagajati
kanalizaciji. Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi
vodi. |
(3) Pri križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi vodi je potrebno
upoštevati naslednje omejitve: |
– dimenzije kanalov in padce, ki se praviloma ne smejo spreminjati; |
– izliv onesnažene vode v druge podzemne naprave; |
– nevarnost okužbe vodovoda. |
|
14. člen |
|
(nadzemno prečkanje) |
|
(1) Nadzemno prečkanje se lahko izvede: |
– s
pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev
in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega
pravilnika; |
– s
pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika. |
(2) Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je
vgrajen v kineti. |
(3) V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije
in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala,
kompenzacijo dilatacij ter zaščite proti zmrzali. |
|
15. člen |
|
(prečkanje vodotoka) |
|
(1) Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno
izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip
so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od
oblike in vrste terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren
itd.). |
(2) Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri
tem je treba upoštevati navodila mnenjedajalcev, soglasodajalcev,
proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo. |
|
16. člen |
|
(prečkanje železnice) |
|
Pri
podzemnem prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v
prejšnjih točkah, izpolniti še naslednje zahteve: |
– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi; |
– ustji zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega
tira; |
– na
obeh koncih zaščitne cevi mora biti izdelan revizijski jašek. |
|
17. člen |
|
(prečkanje ceste) |
|
Podzemno prečkanje cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi,
če je kanal vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi in ta
pravilnik. |
|
18. člen |
|
(revizijski jašek) |
|
(1) Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon
ali prečni profil kanala in na mestih združitve dveh ali več kanalov.
Jašek mora biti vgrajen in izveden skladno s tipom jaška in navodili
proizvajalcev jaškov. Razdalja med jaški se določi glede na tehnične
zahteve kanala, upoštevati pa je praviloma potrebno naslednje največje
razdalje: |
Notranji premer cevi gravitacijske kanalizacije (mm) |
Razdalja med revizijskimi jaški (m) |
200 ≤ DN ≤ 315 |
30,0 |
315 < DN ≤ 500 |
50,0 |
500 < DN ≤ 1000 |
80,0 |
1000 < DN |
100,0 |
(2) Revizijski jaški morajo praviloma biti iz enakega materiala kot so
kanalizacijske cevi in istih specifikacij. Priključni nastavki jaška
morajo biti izvedeni iz enakega materiala cevi, kot so cevi, ki se nanj
priključujejo. |
(3) V poplavnih območjih se vgrajuje revizijske jaške iz polietilena ali
polipropilena, z dvojnim dnom, s poliuretanskim polnilom, s konusnim
zaključkom na katerega se namesti vodotesen pokrov. Čez vodotesen pokrov
pa se nato namesti LTŽ pokrov ustrezne nosilnosti, vgrajen v AB obroč,
in nameščen na AB razbremenilni obroč. |
(4) Pri združevanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na
vtočni strani oklepati kot, ki je enak ali manjši od 45, pri kanalih
manjšega premera pa je izvedena priključitev pod kotom v loku v
koritnici. |
(5) Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja
in vzdrževanja s stroji. |
(6) Revizijski jaški naj bodo notranjega premera 1000 mm, v izjemnih
primerih se lahko uporabi tudi jašek z notranjim premerom 800 mm ali 625
mm v odvisnosti od globine jaška in DN kanalizacijske cevi. V revizijske
jaške, globine večje od 1 m, morajo biti vgrajene vstopne lestve iz
nerjavečega jekla. Nosilnost revizijskega jaška mora biti praviloma
enaka nosilnosti (SN) cevovoda. |
(7) V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega
kanala večja od 0,5 m, je treba predvideti podslapje. Podslapje se
zgradi na zunanji ali notranji strani revizijskega jaška s T-kosom,
vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°. Jašek z vgrajenim notranjim
podslapjem naj bo premera minimalno 1000 mm. Izvede se iz enakega
materiala ali iz materiala z boljšimi lastnostmi, kot je material
osnovnega jaška. |
(8) V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na
vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi
elementi se zmanjša energija toka odpadne vode na stene revizijskega
jaška. |
(9) Revizijski jašek mora biti pokrit s pokrovom izdelanim v skladu
standardom SIST EN 124 minimalne dimenzije 60x60 cm ali ø 60 cm. Na
pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA s črkami, velikosti minimalno 5 cm. |
(10) Pokrovi na cestnih površinah morajo imeti mehansko obdelano
površino stika okvirja pokrova in samega ležišča pokrova jaška in morajo
biti izvedeni v skladu z načrtom v prilogi 2. |
(11) Na območjih, kjer se ne pričakuje občasnega zadrževanja padavinske
vode na površini pokrovov jaškov, morajo biti ti izvedeni v skladu z
načrtom v prilogi 2. |
(12) Na območjih, kjer se pričakuje občasno zadrževanje padavinske vode
na površini pokrovov jaškov, morajo biti ti izvedeni v skladu z načrtom
v prilogi 3. |
(13) Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu oziroma
lokaciji, kjer je možen vdor površinske vode v jašek, mora biti
vodotesen in v skladu z načrtom v prilogi 4, ali pa mora biti dvignjen
za 0,5 m nad višinsko koto stoletne vode. Vodotesni morajo biti tudi
spoji med pokrovom in jaškom. |
(14) Med robom jaška in razbremenilno ploščo mora biti nameščen EPDM
tesnilni obroč v skladu z načrti v prilogah 2, 3 in 4. |
(15) Ne glede na odstavek 10, 11, 12, 13 in 14 je pri načrtovanju
pokrovov jaškov, na mešani ali ločeni kanalizaciji, potrebno upoštevati
zračenje kanalizacije. Pri fekalni kanalizaciji morajo biti locirani
tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinskih voda in
je možnost vdora padavinskih voda preko pokrovov jaškov majhna. |
(16) Pokrovi na cestah, voznih površinah ter pločnikih morajo imeti
razred obremenitve minimalno D = 400 kN. Na kmetijsko obdelovalnih
površinah morajo imeti pokrovi razred obremenitve minimalno C = 250 kN.
Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in lego
kanala v prostoru, na voznih površinah v naseljih mora biti protihrupne
izvedbe. Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino
okoli jaška mora biti izveden v skladu s tipom jaška in navodili
proizvajalcev jaškov. Pri vgradnji jaškov je potrebno upoštevati
normative za utrjevanje zemljine pri zasipanju v okolici jaška v izogib
deformacijam in poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu. Na območjih,
kjer je možno zaraščanje (npr. kmetijskih površinah), je potrebno
pokrove označiti s stalnim opozorilnim drogom. |
|
19. člen |
|
(peskolov) |
|
(1) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v
sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji
z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da
izločajo hitro usedljive snovi pri največjem dovoljenem pretoku. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja usedlin. |
(2) Na priključku za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno
kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov, ki mora biti dimenzioniran
tako, da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
(3) Peskolovi, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti
ustrezen certifikat. |
|
20. člen |
|
(lovilec olj) |
|
(1) V primeru obstoja možnosti onesnaženja odpadnih voda z olji ali
maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti
pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma
maščob. |
(2) Lovilci lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno
kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode
izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih
po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko
kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja
padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin.
Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN
858, dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. V primeru, da so vgrajeni v
interno kanalizacijo in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje
izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja
izvajalec javne službe. Lovilci lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot
prefabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. |
(3) Gradnja lovilcev olj je obvezna: |
– na
vodovarstvenih območjih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na
vplivnih območjih vodarn (v primeru, ko se padavinska voda odvaja v
ponikovalnico); |
– v
garažah in na pralnih ploščadih; |
– na
parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse. |
(4) Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko
omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti maščobe,
ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in
dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni
za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
maščob. Vzdrževanje ter skrb za odstranjevanje izločenih maščob ima
uporabnik; mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne
službe. Lovilci maščob, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki,
morajo imeti ustrezen certifikat. |
(5) Vgradnja lovilcev maščob je obvezna v gostinskih lokalih in pri
dejavnostih, kjer nastaja maščoba. |
(6) Izvedba merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode
izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
21. člen |
|
(razbremenilnik) |
|
(1) Razbremenilniki so objekti na kanalizacijskem omrežju in služijo za
odvod padavinske vode. Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin
del padavinske vode odvajajo neposredno v odvodnik in s tem znižajo
maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. |
(2) Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj kanalizacijskega
omrežja, je treba upoštevati naslednje: |
– pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno
onesnaženi val je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno
napravo; |
– predvideti je treba iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih
objektih; |
– poleg izgradnje zadrževalnih bazenov je treba izkoristiti tudi
zadrževalno kapaciteto obstoječe kanalske mreže; |
– normo ATV 128. |
(3) Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
– dotočni kanal; |
– razbremenilna komora s prelivno steno; |
– dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna
dušilka ipd.); |
– iztočni kanal iz dušilne komore; |
– iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v
odvodnik. |
(4) V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema: |
– dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.; |
– električne in strojne inštalacije; |
– merilno-regulacijska oprema s prenosom podatkov v nadzorni center. |
(5) V primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt
razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom z
možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata. |
|
22. člen |
|
(zadrževalni bazen) |
|
(1) Zadrževalni bazeni so objekti na kanalizacijskem omrežju za odvod
padavinske vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka
začasno zadržijo. Z izgradnjo zadrževalnih bazenov se praviloma doseže
zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše
profile dovodnih kanalov, ter zadrževanje in delno čiščenje prvega vala
močno onesnažene padavinske vode. |
(2) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je potrebno pretežni del
onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno onesnaženi
val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo, predvideti
iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih, poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto
obstoječega kanalizacijskega omrežja. |
(3) Pri projektiranju bazena je potrebno upoštevati parametre (količina
zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih
določi upravljavec javne kanalizacije. |
(4) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na sekundarnem
kanalizacijskem omrežju je potrebno smiselno upoštevati določila tega
člena, bazene pa dimenzionirati na podlagi ustreznih predpisov (ATV
166). |
(5) Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
– enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora); |
– akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok,
akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo); |
– enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z
iztokom v odvodnik in drugo). |
(6) V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo: |
– čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje
odpadkov s kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije,
črpalke in mešala za usedline ter drugo); |
– regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja,
dušilke, zapornice in drugo); |
– kontrola delovanja naprav – brezžični ali kabelski sistem zveze s
prenosom podatkov v nadzorni center vzdrževalne službe (postavitev
antene na lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa potrebna oprema,
vgrajena v elektro-omari). |
(7) Vgraditi je potrebno tudi nekatere inštalacije: |
– tlačni sistem za izpiranje sten bazena, vodovodni priključek iz
javnega vodovoda ali drug ustrezni sistem; |
– nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata; |
– pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje s čiščenjem
zraka akumulacijskega prostora. |
|
23. člen |
|
(črpališče) |
|
(1) Črpališča gradimo povsod tam, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati
gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig odpadne
vode na višji nivo. |
(2) Potrebno je upoštevati naslednje pogoje: |
– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode
tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma
črpalke je maksimalno 2 uri oziroma se pri izračunu minimalne črpalne
prostornine akumulacijskega bazena mora upoštevati največje dovoljeno
število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk; |
– če
ima črpališče vgrajeni dve črpalki ali več, mora biti krmiljeno tako, da
se v normalnem delovanju izmenično vklapljata dve črpalki, tretja je
lahko v pripravljenosti, v primeru povišanega nivoja pa se morata, če
sta vgrajeni dve črpalki, vključiti in delovati obe hkrati, če pa jih je
več kot dve, so ostale v rezervi; |
– dno črpališča ne sme biti ravno, ampak mora zagotavljati stekanje
gošče proti črpalkam; |
– premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe
sekalne črpalke je lahko tudi manjši; |
– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi; |
– pri spoju dveh tlačnih vodov mora biti zbiralnik v obliki Y kosa. |
(3) Minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni
kapaciteti črpalke: |
– vertikalni vodi 1 m/s; |
– horizontalni vodi 0,7 m/s; |
– maksimalna hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno
maksimalno 2 m/s; |
– grablje ali sito je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim
od 30 l/s; |
– zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen. |
(4) Rotor črpalke brez predhodnega čiščenja oziroma sekanja večjih
delcev mora omogočati prehod delcev velikosti: |
– min 80 mm – za črpališča velikosti oskrbovanega območja do 100 PE; |
– min 100 mm – za črpališča velikosti oskrbovanega območja nad 100 PE; |
– če
ima oskrbovano območje več kot 200 PE mora imeti črpališče na dotoku
mehansko pred-čiščenje. |
(5) Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo),
ustreznega premera in mora biti dostopno s specialnim vozilom za
čiščenje kanalizacije. Za lokacijo črpališča je priporočena oddaljenost
do maksimalno 5 m od možnosti dostopa s tovornim vozilom. V primeru, da
je črpališče oziroma jašek črpališča prefabriciran izdelek, mora imeti
CE oznako oziroma ustrezen certifikat. Gradnja nadzemnega objekta je
potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito z
nerjavečim pokrovom. Predvideno naj bo zaklepanje pokrova z obešanko.
Servisna odprtina črpališča mora biti ustreznih dimenzij, za potrebe
vzdrževanja črpalk in ostale opreme. Objekt je lahko zaščiten z ograjo. |
(6) Elektro in krmilna omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo
delovanja in napajanja objekta naj bo locirana v neposredni bližini
črpalnega bazena (maksimalna oddaljenost 15 m), postavljena na betonski
podstavek, izvedena po predpisih oziroma zahtevah distributerja
električne energije. Elektro omara in krmilna omara morata biti ena
poleg druge. Ko se izbira ustrezni omarici, je potrebno upoštevati, da
morata biti obe istega proizvajalca in enakega izgleda, po možnosti
dvokrilna omarica z vmesno pregrado, in morata biti na istem betonskem
podstavku. Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno
delovanje naprav v objektu in oprema za telemetrijo za prenos podatkov v
nadzorni center in za daljinsko upravljanje naprav. Oprema za krmiljenje
in prenos podatkov mora ustrezati internim standardom izvajalca javne
službe in že vzpostavljenemu sistemu. Predvideti je treba možnost
postavitve antene na drog ali kak drug element za pritrditev oziroma
kabelsko povezavo na mesto daljinskega prenosa podatkov v center
upravljanja. Elektro napajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav
se izvedejo v prostostoječi ali stenski elektro omarici, locirani v
nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob črpališču (zaščita min IP
55). Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprečujejo kondenz in zmrzovanje.
Merilna in krmilna oprema ter sistem krmiljenja morajo biti usklajeni z
upravljavcem javne kanalizacije, za katero mora upravljavec podati
izjavo o skladnosti pri izdelavi projektne dokumentacije in pri izvedbi. |
(7) Črpališče mora imeti dovolj manipulativnega prostora za vgradnjo
merilne opreme. Za meritev nivoja se uporablja hidrostatična sonda z
ustreznim dosegom. Za zaščito črpalk pred suhim tekom in kot dodatni
zaščitni ukrep za vklop črpalk v primeru napake na hidrostatični sondi
se uporabijo plovna stikala. Hidrostatična sonda in plovna stikala so v
črpališču urejena tako, da je možen dvig sonde in plovnih stikal na
površje brez vstopa v črpališče. Hidrostatična sonda in plovna stikala
se pritrdijo na nerjavečo verigo na koncu katere je utež. |
(8) Črpališče mora biti za potrebe dviga in spusta črpalk opremljeno z
vodili iz okroglih nerjavečih cevi. Na črpalko mora biti pritrjena
nerjaveča pletenica premera 5 mm, ki se uporabi za dvižno napravo
upravljavca za dvig in spust črpalk. |
|
24. člen |
|
(prekucnik) |
|
(1) Če se kanalizacijsko omrežje samo po sebi ne izpira dovolj (hitrosti
pri srednjem dnevnem pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih
kanalih potrebno izvesti dodatne ukrepe za samo-izpiranje (jašek s
prekucnikom). Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride
večkrat na dan do kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo višjo od
0,7 m/s. |
(2) Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz
armiranega betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora
vse predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba,
hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora
vstopno odprtino, pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo
biti nagnjena proti vtoku v kanal, ki se izpira. |
(3) V objekt se namesti posoda – prekucnik. Velikost in geometrijske
karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode,
pogojujejo dimenzije objekta. |
(4) Prekucnik je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se
permanentno polni in prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda,
kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo. Princip delovanja je zasnovan na
spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri polni posodi
se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri
je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v
kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v
odpadni vodi ne oksidira. |
|
25. člen |
|
(merjenje pretoka) |
|
(1) V kanalizacijskih omrežjih se uporabljajo naslednji osnovni načini
merjenja pretoka odpadne vode: |
– odprt sistem, kjer voda odteka gravitacijsko, je pretok funkcija
globine vode, nagiba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h,
s, A); |
– zaprt sistem, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh, je pretok funkcija
hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A). |
(2) Merjenje odtoka se lahko izvaja s sledili. Pretok se izračuna iz
znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora uporabnik
pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili
se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev
dotoka na čistilne naprave). |
(3) Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s
standardi in tehničnimi predpisi. |
|
26. člen |
|
(merilno mesto in tehnične zahteve) |
|
(1) Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako,
da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti
onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno
prilagoditi tudi merilno mesto. |
(2) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila
dostopno upravljavcu za izvedbo nadzora. |
(3) V primerni bližini merilnega mesta mora biti varno mesto, prirejeno
za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi
upravljavec ali z njegove strani pooblaščena strokovno usposobljena
oseba, kadar izvaja kontrolne meritve na kanalizacijskem omrežju. V
kanalizacijskem omrežju lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi
plini, zato je potrebno omogočiti prezračevanje (naravno ali prisilno)
merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in
standarde. |
(4) Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj
dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru
pa upravljavec kanalizacije. Upravljavcu mora biti vedno brez predhodne
najave omogočen odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti
odpadne vode in meritve količine odpadne vode. |
|
27. člen |
|
(čistilna naprava) |
|
(1) Čistilna naprava za čiščenje odpadne vode mora zadostiti naslednjim
zahtevam: |
– projektiranje po BAT in ATV smernicah; |
– stanje najbolj ustrezne tehnike, pri čemer je potrebno upoštevati
zaključke analiz stroškov in koristi; |
– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje; |
– ne
sme biti preobremenjena; |
– ne
sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi; |
– naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij; |
– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na
najmanjšo možno mero; |
– projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene
objekte ter 10 let za elektro in strojno opremo; |
– dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih
objektov; |
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje; |
– možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in
napravah; |
– dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa,
možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum; |
– poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero. |
(2) Za potrebe vzdrževanja in upravljanja, mora imeti vsaka čistilna
naprava urejen dostop za specialna tovorna vozila. |
(3) Uporabljena merilna in krmilna oprema ter sistem krmiljenja mora
biti skladna z obstoječim sistemom krmiljenja, kar se določi v
projektnih pogojih. |
(4) V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. |
(5) Pri zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke: |
– zaključke analize stroškov in koristi; |
– stanje najbolj ustrezne tehnike; |
– podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost
agresivnih in korozivnih snovi; |
– podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so
temperatura, vlažnost, vetrovi, poplavno območje ipd.; |
– zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije,
elektromagnetna sevanja ipd.; |
– posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene
v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in
naprave na ČN; |
– posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje. |
(6) Pri projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev: |
– vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke
glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno
in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu
s predpisi; |
– vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da
je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne
delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih
naprav pokvarjen; |
– kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru
rekonstrukcije in vzdrževanja; |
– v
primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba
predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav; |
– proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji
vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času; |
– ČN
mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku
in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih,
ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij; |
– vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki
so pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki,
nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost); |
– procesno vodenje ČN mora biti zasnovano tako, da je možno krmiliti,
nadzorovati in upravljati ČN lokalno in daljinsko avtomatsko ali
ročno-dvosmerno ter biti integrirano v obstoječem sistemu procesnega
vodenja upravljavca; |
– v
procesno vodenje morajo biti vključene vse naprave in merilni senzorji; |
– omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in
popravila objektov in naprav na ČN; |
– merilno mesto za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa
mora biti v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih voda. |
(7) Konstrukcijske zahteve za objekte so: |
– konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi
napravami kot funkcionalna celota; |
– natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno
inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav; |
– dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak,
statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave; |
– dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam
snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma
temperaturnim spremembam; |
– dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni; |
– dosežena mora biti vodotesnost. |
(8) Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi: |
– prehodi med objekti in napravami; |
– zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami; |
– dostopi k objektom in napravam; |
– ventilacija in temperatura v objektih; |
– oskrba z vodo; |
– možnost za hitro praznjenje objektov; |
– naprave za dvigovanje; |
– skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi; |
– bazeni; |
– korozijska odpornost betonskih objektov. |
(9) Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji morajo
biti posebno pozorno rešeni naslednji elementi: |
– podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje
elementov in naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija,
uporabnost, staranje itd.; |
– poti, stopnice in podesti; |
– grablje in sito s kompaktorjem; |
– pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje; |
– premikajoči deli (kolesa ipd.); |
– črpalke in kanali; |
– vpihovala in kompresorji; |
– merilna in kontrolna oprema; |
– elektro-oprema; |
– zaščita materialov proti koroziji; |
– kakovosti varjenja. |
(10) Pri zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in
zasledovati: |
– vplive na okolje; |
– varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov; |
– delovanje in vzdrževanje; |
– rezervne dele in posebna orodja. |
|
IV. PREIZKUŠANJE KANALIZACIJE |
|
28. člen |
|
(preizkušanje kanalizacije) |
|
(1) Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom
oziroma z vodo od jaška do jaška. Vodotesnost jaškov se preizkuša
posebej. |
(2) Preizkus vodotesnosti lahko opravljajo le pooblaščene pravne ali
fizične osebe. O preizkusu vodotesnosti mora biti izdelan zapisnik v
skladu z veljavnimi normativi. |
(3) Vsak novozgrajeni kanal mora biti posnet s TV kamero, posnetek pa
mora biti skladen z GIS-om in dokumentnim sistemom upravljavca javne
kanalizacije. |
|
29. člen |
|
(vrste preizkusov) |
|
(1) Zmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preizkušati in
presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku
posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. |
(2) Preskusi in presoje obsegajo: |
– preizkus tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610; |
– preizkus tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610; |
– preizkus infiltracije; |
– preizkus s pregledom pohodnih kanalov; |
– pregled s TV kamero SIST EN 13508-1:2013; |
– določitev sušnega odtoka; |
– nadzor dotokov v omrežje; |
– nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih
mestih v odvodnik; |
– nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z
zrakom) v sistemu; |
– nadzor nad dotokom na ČN. |
(3) Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov
ali že obstoječ sistem za odvod vode. |
(4) Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpiše
izvajalec, nadzorni organ ter predstavnik naročnika. Zapisnik o uspešno
opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije. |
(5) Preizkus se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje
kanalov) standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033. Pri tlačnem preizkusu
po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni postopek LC. |
|
V. PREVZEM IN ODVOZ ODPADNE VODE IZ GREZNIC IN BLATA IZ MALIH
KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV (MKČN) |
|
30. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode
z javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav (v
nadaljevanju besedila MKČN) ali greznic. Izvajalec javne službe je
dolžan zagotoviti: |
– prevzem grezničnih gošč in odvoz na čiščenje iz greznic; |
– prevzem in odvoz blata iz MKČN; |
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
(2) Stroške prevoza in predelave grezničnih gošč ter blata krije
uporabnik oziroma povzročitelj onesnaženja. |
(3) Odpadno vodo in greznično goščo je prepovedano zlivati v javno
kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma
neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo, razen v izjemah
določenih v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva,
pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če
zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, teh ukrepov ne
izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to
usposobljen izvajalec. |
(4) Obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave morajo biti
zgrajene v skladu z veljavnimi predpisi. Postavljene morajo biti na
takšnem mestu, da lahko upravljavec s specialnim komunalnim vozilom do
nje dostopa in nemoteno prazni njihovo vsebino. Od stojnega mesta vozila
ne smejo biti oddaljena več kot 30 metrov. Vstopni jašek mora biti na
vedno dostopnem mestu. Kota pokrova vstopnega jaška mora biti na koti
okoliškega terena. |
(5) Uporabnik je upravljavcu dolžan zagotoviti dostop do greznice
oziroma MKČN, in sicer v smislu, da upravljavcu ob izvedbi fizično
omogoči dostop do mesta izvedbe v takšni meri, da se izvedba praznjenja
ob prihodu lahko prične nemudoma (npr. odpre pokrov itd.). |
|
VI. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA IN ANALIZIRANJE |
|
31. člen |
|
(odpadna voda) |
|
(1) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v
primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje
odpadne vode in na njihovo delovanje. |
(2) Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
|
32. člen |
|
(mejne koncentracije) |
|
(1) Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s
čisto, hladilno ali drugo vodo. |
(2) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti so: |
Ime parametra onesnaženosti |
Enota |
Mejna vrednost pri odvajanju v javno kanalizacijo |
Neraztopljene snovi |
mg/l |
500 |
Usedljive snovi |
mg/l |
80 |
Obarvanost pri 436 nm |
m-1 |
70 |
Obarvanost pri 525 nm |
m-1 |
50 |
Obarvanost pri 620 nm |
m-1 |
30 |
Aluminij |
mg/l |
30 |
Železo |
mg/l |
20 |
Amonijev dušik |
mg/l |
200 |
Sulfat |
mg/l |
300 |
Težkohlapnelipofilne snovi (maščobe,
mineralna olja …) |
mg/l |
100 |
Vsota anionskih in neionskihtenzidov |
mg/l |
25 |
(3) Za vse ostale parametre onesnaženosti, ki niso navedeni, se
uporabijo vrednosti določene v veljavni Uredbi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo oziroma
v predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost. |
|
33. člen |
|
(ugotavljanje stopnje onesnaženosti) |
|
(1) Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev
odpadne vode. Meritve se opravijo v ustreznem merilnem jašku, ki
omogočajo jemanje vzorcev za ugotavljanje sestave odpadne vode in
merjenje količin odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. |
(2) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju
svoje dejavnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine
čistilnih sredstev, odpadnih kuhinjskih olj in maščob ali drugih
nevarnih snovi ter pri tem povzročajo obremenitev, večjo od 300 m3/leto
ali imajo v sestavi odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s
predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških
lastnosti odpadnih voda. Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod
vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po
prejemu rezultatov analiz. |
|
34. člen |
|
(vzorčenje) |
|
(1) Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali
fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena
pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se
izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo,
s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne
službe istočasno kot uporabniku. |
(2) Pogostost ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na
letno porabo vode. |
(3) Pri porabi vode večje od 1000 m3/leto se ugotavljajo
lastnosti odpadne vode dvakrat letno, pri porabi manjši od 1000 m3/leto
pa enkrat letno. Upravljavec lahko na osnovi rezultatov analiz zmanjša
ali poveča število ugotavljanj lastnosti odpadne vode pri posameznem
onesnaževalcu. |
|
35. člen |
|
(kontrolne analize) |
|
(1) Zaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadne vode. |
(2) Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v
prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika
izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
(3) V primeru, da se s kontrolno analizo v odpadni vodi ugotovi vsebnost
škodljivih snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik
javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne
službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije
ter stroške kontrolne analize. |
(4) Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih
snovi pa normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in toplote. |
|
36. člen |
|
(izredne analize) |
|
V
primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne
kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza
predpisom v javno kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode
na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za
varstvo okolja. |
|
37. člen |
|
(faktor hidravlične obremenitve) |
|
Faktor hidravlične obremenitve (Fh) se določi glede na količinski pretok
industrijske odpadne vode (poraba vode oziroma merjenje količine
industrijske odpadne vode) v preteklem koledarskem letu, in sicer: |
Količina odpadne vode pri opravljanju dejavnosti (m3/leto) |
Fh |
≤
4.000 |
1,00 |
>
4.000 ≤ 8.000 |
1,10 |
>
8.000 ≤ 15.000 |
1,15 |
>
15.000 ≤ 30.000 |
1,20 |
>
30.000 ≤ 100.000 |
1,25 |
>
100.000 |
1,30 |
Faktor hidravlične obremenitve se uporablja za izračun cene izvajanja
storitev in omrežnine odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
|
38. člen |
|
(faktor onesnaženosti) |
|
(1) Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri
opravljanju dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode.
Faktor onesnaženosti (Fo) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode
uporabnika (i) in onesnaženostjo komunalne odpadne vode (k). |
(2) Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih,
kemijskih in biokemijskih lastnostih. |
(3) Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: |
Fo=
1 + 0,4 × ((Ui–Uk)/Uk) + 0,4 × ((KPKi–KPKk)
/ KPKk) + 0,2 × ((TLSi– TLSk) / TLSk)
+ 0,2 x ((BPK5i – BPK5k) / BPK5k) + 0,2
x Ʃ ((Ki – Kk) / Kk) |
V
formuli uporabljeni izrazi pomenijo: |
Faktor onesnaženosti |
FO |
Usedljivost industrijske odpadne vode po
Imhoffu v 30 minutah |
Ui |
Usedljivost komunalne odpadne vode po
Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot konstanta 20 ml/l |
Uk |
Izmerjena kemijska potreba po kisiku
izmerjena v industrijski odpadni vodi s K-bikromatom |
KPKi |
Kemijska potreba po kisiku komunalne
odpadne vode s K-bikromatom, ki je določena kot konstanta 700 mg
O2/l |
KPKk |
Težkohlapnelipofilne snovi v industrijski
odpadni vodi |
TLSi |
Težkohlapnelipofilne snovi komunalne
odpadne vode, ki je določena kot konstanta 100 mg/l |
TLSk |
Vsebnost težkih kovin in drugih nevarnih
snovi v industrijski odpadni vodi, ki presegajo mejne vrednosti
določene v 31. členu tega pravilnika oziroma v posameznih
predpisih, če vrednosti niso prikazane v 31. členu tega
pravilnika |
Ki |
Mejne koncentracije težkih kovin in drugih
nevarnih snovi, ki so določene v 31. členu tega pravilnika
oziroma v posameznih predpisih, če vrednosti niso določene v
31. členu tega pravilnika. |
Kk |
(4) V primeru, da je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po
posameznih kriterijih manjša, kot je določena za komunalno odpadno vodo
(k), se v števcu uporabi konstanta, določena za komunalno odpadno vodo. |
(5) Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz
reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi
trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v
katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se faktor ugotovi z analizo
reprezentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti
uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. |
(6) Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene
koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. |
(7) Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun cene izvajanja storitev
in omrežnine odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(8) Pri določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih
snovi ali potrebnih učinkov pred-čiščenja lahko izvajalec javne službe
za določenega uporabnika: |
– predpiše namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi
najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja; |
– predpiše strožje pogoje, kot so predpisani; |
– določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. |
|
VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN
INTERNE KANALIZACIJE |
|
39. člen |
|
(dostop do kanalizacijskega omrežja) |
|
Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih
kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev
ali snemanj, zaznamovanj in drugih dejavnosti ne glede na to, kdo je
lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali
zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave. |
|
40. člen |
|
(povračilo škode na kanalizaciji) |
|
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju,
objektih in napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih
voda, je dolžan to škodo povrniti. |
|
41. člen |
|
(obveznosti izvajalca javne službe) |
|
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje,
vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije z vsemi
objekti in napravami, v skladu z navodili za obratovanje oziroma
poslovniki obratovanja. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi
nadzor obratovanja in vzdrževanja interne kanalizacije. O obratovanju,
vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi
posebna evidenca, katere povzetek je del letnega poročila. Izvajalec
mora poročilo predložiti najpozneje do konec februarja naslednjega leta
za preteklo leto. |
|
42. člen |
|
(zagotavljanje vzdrževanja kanalizacije) |
|
(1) Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe
zagotavljati predvsem: |
– tekoči nadzor stanja na objektih javne in interne kanalizacije, ki
obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in priključkov; |
– zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter
zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije; |
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije; |
– čiščenje in popravilo javne kanalizacije. |
(2) Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilne naprave
mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o obratovanju za
posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan vzdrževanja v skladu z
operativnim programom obratovanja in vzdrževanje. |
(3) Izvajalec mora o opravljenem čiščenju javne kanalizacije izdelati
poročilo in ga predložiti pristojnemu organu, najpozneje do konec
februarja naslednjega leta za preteklo leto. |
|
43. člen |
|
(odpadki v procesu kanalizacije) |
|
Odpadki iz naprav za odvajanje in čiščenje odpadne vode se morajo
odstranjevati v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje
ravnanja z odpadki. |
|
44. člen |
|
(deratizacija) |
|
Deratizacija se mora na kanalizacijskem omrežju izvajati vsaj enkrat
letno oziroma v skladu s predpisi o deratizaciji. |
|
45. člen |
|
(poročilo izvajanja vzdrževanja) |
|
O
obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode se najmanj enkrat letno sestavi
pisno poročilo, ki se ga posreduje organom nadzora in kontrole. Rok
hranjenja tega poročila je 5 let od datuma sestave poročila. |
|
46. člen |
|
(nadzor nad gradnjo kanalizacijskih sistemov) |
|
(1) Gradnja ali rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja se sme izvajati
izključno pod nadzorom v skladu z gradbeno zakonodajo. |
(2) Poleg nadzora določenega v prejšnjem odstavku tega člena,
upravljavec izvaja kontrolo upoštevanja določil izdanih projektnih
pogojev, soglasij in mnenj, določil Odloka o načinu opravljanja lokalne
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota in tega pravilnika ter
kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenih gradbenih in montažnih
materialov. |
(3) V kolikor nadzor ugotovi kakršnakoli neskladja ali odstopanja, je
dolžan ustaviti gradnjo ali rekonstrukcijo z vpisom v gradbeni dnevnik
ter zahtevati odpravo neskladij ali odstopanj. Gradnja ali
rekonstrukcija se sme nadaljevati po odpravi ugotovljenih neskladij ali
odstopanj. |
(4) V primeru posegov na obstoječo kanalizacijsko omrežje, se po potrebi
izvaja tudi nadzor upravljavca, kar se določi s projektnimi pogoji,
soglasji in mnenji. |
|
VIII. KATASTER JAVNE KANALIZACIJE IN PRENOS V UPRAVLJANJE |
|
47. člen |
|
(obveznost vodenja katastra) |
|
(1) Izvajalec gospodarske javne službe mora za kanalizacijsko omrežje
voditi kataster komunalnih naprav v digitalni obliki in z ustrezno
geoinformacijsko programsko opremo. |
(2) Kataster kanalizacijskega omrežja je potrebno voditi v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Grafični del je potrebno voditi v
državnem koordinatnem sistemu, predpisanem za vodenje objektov in
omrežja gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na
javno kanalizacijo. |
(4) izvajalec javne službe mora poročilo o opravljeni storitvi vodenja
katastra za preteklo leto, predložiti pristojnemu organu, najpozneje do
februarja naslednjega leta. |
|
48. člen |
|
(projekt izvedenih del, elaborat geodetskega načrta) |
|
(1) Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti na podlagi geodetskega
načrta v skladu z Gradbenim zakonom izdelan Projekt izvedenih del in
elaborat geodetskega načrta. |
(2) Vsebovati morata vse podatke, ki jih izvajalec javne službe
uporablja za vnos v kataster gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Elaborat gospodarske javne infrastrukture mora biti izdelan v
analogni in digitalni obliki in mora vsebovati: |
– izjavo odgovornega geodeta; |
– certifikat geodetskega načrta; |
– geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski posnetek
terena, objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja z vsemi
pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter pripadajočem
materialu in profilu cevi; |
– *.DWG ali DXF format, ki vsebuje našteto iz prejšnje alineje; |
– tabelo dolžin kanalov in jaškov, ločenih po profilu in materialu; |
– tabelo lomnih točk z oznako točke, vrsto točke, Y-X koordinato v
veljavnem državnem koordinatnem sistemu, višine in vrsto objekta v
digitalni obliki Excel ali ASCII formatu; |
– atributne tabele za posamezen točkovni, linijski ali ploskovni element
v Excel obliki. Atributne tabele morajo biti preko atributa ID povezane
s priloženo grafiko v *.DWG ali DXF obliki. |
(4) Izdelovalec elaborata mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu
in dostavo elaboratov upravljavcu. Oblika posnetka in elaborata mora
ustrezati določilom iz tega pravilnika. |
(5) Geodetske meritve je potrebno izvesti pred zasutjem objektov in
kanalov omrežja, vključno s priključki in ostalo infrastrukturo
(signalni in optični kabli, katodne zaščite, električni priključki
itd.). |
|
49. člen |
|
(prenos v upravljanje) |
|
(1) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije mora
biti predložena naslednja dokumentacija: |
– pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje; |
– projekt izvedenih del izdelan v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo
in podzakonskimi akti; |
– dokazila o zanesljivosti, navodila za vzdrževanje in obratovanje
vgrajenih elementov in naprav; |
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI); |
– poročilo in dokazilo o vodotesnosti sistema; |
– garancijske izjave; |
– vrednost kanalizacijskega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi
računovodskimi standardi; |
– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do
omrežja in objektov; |
– okoljevarstveno dovoljenje, v kolikor je potrebno. |
(2) Objekti javne kanalizacije, katerih lastnik je občina, se s pogodbo
in zapisnikom o primopredaji in z dokumentacijo navedeno v prvem
odstavku tega člena, predajo v najem izvajalcu javne službe v roku enega
meseca od prejema dokumentacije iz prejšnjega odstavka. |
|
IX. JAVNA POOBLASTILA |
|
50. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Na podlagi Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne
službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini
Murska Sobota, izvajalec javne službe izvaja naslednja javna pooblastila
in naloge na področju odvajanja odpade vode: |
– izdaja smernice in mnenja k osnutkom prostorskih aktov; |
– izdaja projektne pogoje in mnenja v skladu z gradbeno zakonodajo; |
– izdaja soglasja za gradnjo enostavnih objektov in gradnjo enostavnih
objektov v varovalnem pasu infrastrukture; |
– izdaja soglasja za priključitev na kanalizacijo in ukinitev
kanalizacijskega priključka. |
(2) Izvajalec izdaja smernice in mnenja k osnutkom prostorskih aktov, na
podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v
predpisih o urejanju prostora ter prostorskem načrtovanju, varstvu
okolja in urejanju ter varstvu voda. |
(3) Izvajalec izdaja projektne pogoje in mnenja povezana z graditvijo
objektov, na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje
določena v predpisih o graditvi objektov, varstvu okolja in urejanju ter
varstvu voda. |
(4) Izvajalec izdaja soglasja za gradnjo enostavnih objektov in gradnjo
enostavnih objektov v varovalnem pasu infrastrukture, na podlagi vloge
in naslednjih lokacijskih prikazov: |
– prikaz zemljišča za gradnjo; |
– prikaz objekta na stiku z zemljiščem z navedbo gabaritov in prikazom
projekcije najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta
na zemljišče; |
– vsaj en karakteristični prerez; |
– prikaz odmikov objektov od sosednjih zemljišč in objektov. |
(5) V primeru gradnje male komunalne čistilne naprave, ki je v skladu s
predpisi o graditvi objektov razvrščena kot enostavni objekt je potrebno
predložiti še vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje
z vodami. |
(6) Izvajalec izdaja soglasja za priključitev obstoječega objekta na
javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi vloge in naslednjih lokacijskih
prikazov ter dokumentov: |
– prikaz lokacije predvidenega priključnega revizijskega jaška; |
– prikaz lokacije obstoječe greznice oziroma MKČN; |
– prikaz poteka interne zunanje fekalne in meteorne kanalizacije z
revizijskimi jaški in peskolovi ter globine cevi in jaškov; |
– overjeno pogodbo o služnosti z lastnikom parcele, po kateri bo potekal
kanalizacijski priključek. |
(7) Lokacijski prikazi se izdelajo na zemljiškokatastrskem prikazu ali
grafičnem prikazu geodetskega načrta v merilu, ki ne sme biti manjše od
1:500. |
(8) V primeru ukinitve kanalizacijskega priključka je potrebno
predložiti ustrezno dokazilo v skladu z zakonodajo, iz katerega je
razvidno, da gre za odstranitev objekta. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
51. člen |
|
(prilagoditev obstoječega stanja) |
|
Lastniki obstoječih greznic morajo le-te preurediti v skladu z Uredbo o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. |
|
52. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik o javni
kanalizaciji (Uradni list RS, št. 31/05). |
|
53. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 354-0064/2021-3 |
Murska Sobota, dne
1. julija 2021 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek |
|
Priloga 1: Detajl
izvedbe priključevanja kanalizacijskega priključka v revizijski jašek
javne kanalizacije |
Priloga 2: Detajl
tesnjenja jaška – varianta 1 |
Priloga 3: Detajl
tesnjenja jaška – varianta 2 |
Priloga 4: Detajl
tesnjenja jaška – varianta 3 |