Na podlagi
29. in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10,
15/10 in 40/12 – ZUJF), 7., 32. in 33. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11), 16. in 95. člena
Zakona o cestah
(Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), 3. in 5. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06) in 18. člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 27.
seji dne 14. 10. 2013 sprejel |
O D L O K |
o načinu
opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest
na območju Občine Škofja Loka |
1. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(javna
služba) |
S tem
odlokom se določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne
službe vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske
javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob
ali nad/pod vozišči javnih cest, ki so v funkciji javnih površin
naselja, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest in ostalih
površin, ki so predmet tega odloka, v stanju, ki zagotavlja varnost in
prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta
ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah,
oziroma smiselno isto stanje prometnih površin, objektov in naprav na,
ob ali nad/pod vozišči javnih cest, ki so v funkciji javnih površin
naselja, na območju Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: območje občine). |
2. člen |
(vsebina
odloka) |
S tem
odlokom se določa: |
–
organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
|
– vrsta in
obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, |
– pogoji
za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
– pravice
in obveznosti uporabnikov, |
– viri
financiranja javne službe, |
– vrsta in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so v
lasti občine, ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki
ga uživa, ter |
– nadzor
nad izvajanjem odloka. |
Ta odlok
predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določajo predmet in
pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem podeljene koncesije. |
3. člen |
(pomen
izrazov) |
Poleg
pomenov, določenih v predmetni zakonodaji kakor tudi v Zakonu o
javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in Odloku o
gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št.
64/95, 31/97, 68/97 in 31/06) ter drugih predpisih, ki na republiškem
nivoju urejajo javne ceste, imajo izrazi, ki se pojavljajo v
nadaljevanju tega odloka, naslednji pomen: |
– javna
služba: obvezna lokalna gospodarska javna služba rednega vzdrževanja
občinskih javnih cest in občinskih cestnih objektov in obnavljanja
občinskih javnih cest in občinskih cestnih objektov, kot je to
opredeljeno v 1. členu tega odloka; |
– javna
cesta: tista prometna površina, ki jo je pristojni organ občine v skladu
z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za občinsko javno cesto
določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob
pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi, njena dela pa sta
tako cestno telo, sestavljeno iz nasipa in voziščne konstrukcije, in
cestišče, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske
steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču
ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice); |
– cestni
objekti: mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori,
galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
|
–
občina/koncedent: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka;
|
–
koncesija: izvajanje javne službe po tem odloku; |
–
koncesionar: pravna ali fizična oseba, ki na podlagi koncesijske pogodbe
izvaja javno službo po tem odloku; |
–
konzorcij: oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na
podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja vložijo skupno vlogo
za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo, da bodo v primeru uspeha
v postopku podelitve koncesije skupaj izvajale pravice in obveznosti
koncesionarja; |
– začetek
postopka podelitve koncesije: dan objave javnega razpisa za podelitev
koncesije. |
4. člen |
(smiselna
uporaba predpisov) |
Kolikor
določena vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega
odloka niso s tem odlokom posebej urejena, se uporabljajo zakonski in
podzakonski predpisi, ki urejajo javne ceste in opravljanje gospodarskih
javnih služb, ki so predmet tega odloka. |
Javne
ceste oziroma javne cestne površine in cestni objekti, ki znotraj
naselij v občini ležijo ob državnih cestah ali so del take cestne
infrastrukture in jih v skladu z zakonom vzdržuje občina, se v celoti in
smiselno urejajo z določili tega odloka. |
2.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
5. člen |
(način
izvajanja javne službe) |
Javna
služba iz 1. člena tega odloka se na območju občine opravlja kot
koncesionirana gospodarska javna služba, ki ni enovita in je razdeljena
na posamezne vsebinske oziroma teritorialne sklope. |
Koncesijo
za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega člena podeljuje
občina na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi občinska
uprava po postopku in na način, ki ga določata zakon in ta odlok.
|
Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju občine oziroma na
manjših zaključenih koncesijskih območjih. |
Glede na
določbo prvega in tretjega odstavka tega člena se javna služba oddaja po
naslednjih koncesijskih območjih oziroma vsebinskih sklopih:
|
1. sklop:
Redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter obnavljanje javnih
cest in cestnih objektov na območju KS Škofja Loka Mesto, KS Zminec, KS
Log, KS Sv. Lenart – Luša in KS Bukovica – Bukovščica; |
2. sklop:
Redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter obnavljanje javnih
cest in cestnih objektov na območju KS Stara Loka – Podlubnik, KS Sv.
Duh, KS Kamnitnik, KS Trata, KS Godešič in KS Reteče – Gorenja vas;
|
3. sklop:
Redno vzdrževanje pomembnejših lokalnih cest na območju občine;
|
4. sklop:
Zimska služba na javnih cestah in cestnih objektih na območju KS Škofja
Loka Mesto, KS Zminec, KS Log, KS Sv. Lenart – Luša in KS Bukovica –
Bukovščica; |
5. sklop:
Zimska služba na javnih cestah in cestnih objektih na območju KS Stara
Loka – Podlubnik, KS Sv. Duh, KS Kamnitnik, KS Trata, KS Godešič in KS
Reteče – Gorenja vas; |
6. sklop:
Vzdrževanje talnih označb na javnih cestah in cestnih objektih na
celotnem območju občine; |
7. sklop:
Vzdrževanje varnostnih ograj ob javnih cestah na celotnem območju
občine. |
Za
izvajanje javne službe se podeli koncesija po posameznih sklopih,
opredeljenih v prejšnjem odstavku, tako da se za posamezni sklop
koncesija podeli le enemu koncesionarju. Istemu prijavitelju se lahko
koncesija podeli v več sklopih. |
6. člen |
(upravljavec javnih cest in drugih prometnih površin) |
Z
občinskimi javnimi cestami in občinskimi cestnimi objekti ter drugimi
občinskimi prometnimi površinami na območju občine upravlja Občina
Škofja Loka. |
Občina kot
upravljavec vodi oziroma vzdržuje in ažurira kataster občinskih javnih
cest in banko cestnih podatkov, pri čemer sodeluje z izvajalcem javne
službe. |
7. člen |
(pristojni
organ upravljavca) |
Pristojni
organ za izvajanje tega odloka, če zakon ne določa drugače, je organ
občinske uprave, ki je stvarno pristojen za prometno infrastrukturo. |
8. člen |
(minimalne
zahteve za izvajanje javne službe) |
Minimalne
tehnične in kadrovske zahteve, ki jih mora za izvajanje javne službe po
posameznih sklopih, opredeljenih v 5. členu tega odloka, izpolnjevati
izvajalec javne službe v posameznem sklopu, so opredeljene v prilogi
tega odloka (Priloga 1: Minimalne kadrovske in tehnične zahteve). |
3. VRSTE
IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
9. člen |
(vrsta,
obseg in prostorska razporeditev storitev javne službe) |
Javna
služba po tem odloku obsega izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne
službe vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske
javne službe vzdrževanja občinskih cestnih objektov, ki so na območju
Občine Škofja Loka v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
|
1.
vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov: |
– redno
vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov, |
–
obnavljanje javnih cest in cestnih objektov, |
2. zimsko
službo in |
3. odvoz
in hrambo zapuščenih vozil, s tem, da je iz koncesije po tem odloku
izvzeto izvajanje: |
– vodenje
katastra prometne infrastrukture in banke cestnih podatkov, |
–
vzdrževanje in obnavljanje svetlobnih signalnih naprav, |
– nadzor
osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil ter |
–
odločanje in izdajanje dokumentov v upravnih postopkih, kar ostaja
naloga občine oziroma se rešuje v okviru izvajanja druge gospodarske
javne službe. |
Javna
služba, opredeljena v prejšnjem odstavku tega člena, se izvaja zgolj na
javnih cestah in cestnih objektih, ki so v upravljanju Občine Škofja
Loka. |
Javna
služba se izvaja na celotnem območju Občine Škofja Loka in znotraj
posameznih koncesijskih območij. |
Natančnejši pregled koncesijskih območij, javnih cest in cestnih
objektov ter ostalih prometnih površin, na katerih se izvaja javna
služba, je razviden iz priloge tega odloka (Priloga 2: Koncesijska
območja in infrastruktura). V prejšnjem stavku navedena priloga se v
času izvajanja koncesije spreminja glede na dejanski popis javnih cest
in cestnih objektov ter ostalih prometnih površin, ki so navedene v
seznamu osnovnih sredstev občine, oziroma glede na spremembe stanja v
katastru prometne infrastrukture in banke cestnih podatkov. |
10. člen |
(odgovornost za stanje občinskih cest) |
Kategorizirane občinske javne ceste se morajo redno vzdrževati tako, da
ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru,
gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in tega
odloka omogočajo varno odvijanje prometa. |
Določba
prejšnjega odstavka tega člena smiselno velja tudi za cestne objekte in
za ostale prometne površine, ki so v funkciji javnih površin naselja, in
sicer: |
–
odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih
postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa
v naselju, |
– podhodov
in nadhodov za pešce, |
–
kolesarskih stez in pločnikov, |
– zelenih
površin in urbane opreme v območju cestnega sveta itd. |
11. člen |
(stavka) |
Izvajalec
javne službe mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti izvajanje
javne službe v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih
cestah. |
12. člen |
(izvedbeni
program in poročilo o izvajanju) |
Redno
vzdrževanje javnih cest in drugih cestnih objektov izvaja izvajalec
javne službe v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja javnih cest in
drugih cestnih objektov v občini. Sestavni del izvedbenega programa
vzdrževanja javnih cest in drugih cestnih objektov v občini je tudi
ocena stroškov storitev rednega vzdrževanja v delu javne službe, ki jo
izvaja izvajalec javne službe. |
Izvajalec
javne službe je dolžan vsako leto pripraviti letni program izvajanja
javne službe za prihodnje leto in ga posredovati v uskladitev in
potrditev pristojnemu organu upravljavca (koncedenta). Prvi letni
program izvajanja javne službe pripravi izvajalec javne službe
(koncesionar) najkasneje v roku enega meseca po podpisu koncesijske
pogodbe, v nadaljnjih letih izvajanja koncesije pa je dolžan predložiti
upravljavcu letni program izvajanja koncesije najkasneje en mesec pred
iztekom tekočega programa, in sicer za obdobje prihodnjega leta
izvajanja. |
Izvedbeni
program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom
za prihodnje leto. Izvedbeni program vzdrževanja je veljaven in se lahko
izvaja šele, ko ga potrdi pristojni organ upravljavca (koncedenta).
|
Izvajalec
javne službe je dolžan vsako leto, najkasneje do 28. 2., pristojnemu
organu občine predložiti poročilo o izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem koledarskem (proračunskem) letu, razen za izvajanje javne
službe po 4. in 5. sklopu iz 5. člena odloka, za katera izvajalec javne
službe predloži poročilo o izvajanju najkasneje v 30 dneh po koncu
zadnjega pluženja. Poročilo mora v celoti vsebovati podatke o
realizaciji storitev javne službe tako v vsebinskem kot finančnem
smislu. |
Izvedbeni
programi po posameznih sklopih in tudi poročila o izvajanju gospodarske
javne službe po posameznih sklopih so objavljeni na spletni strani
občine. |
3.1
Vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov |
13. člen |
(redno
vzdrževanje javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin) |
Redno
vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter ostalih prometnih
površin obsega vse aktivnosti, ki jih določa zakonska ali podzakonska
ureditev na nivoju države, predvsem pa: |
1.
pregledniško službo, |
2. redno
vzdrževanje prometnih površin, |
3. redno
vzdrževanje bankin, |
4. redno
vzdrževanje odvodnjavanja, |
5. redno
vzdrževanje brežin, |
6. redno
vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, |
7. redno
vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, |
8. redno
vzdrževanje vegetacije, |
9.
zagotavljanje preglednosti, |
10.
čiščenje cest in drugih prometnih površin, |
11. redno
vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih
površinah in |
12.
intervencijske ukrepe. |
Izvajalec
javne službe je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora
biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje
teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija
ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. |
Redno
vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter ostalih prometnih
površin je potrebno vzdrževati v stanju, kot ga zahtevajo zakonski in
podzakonski predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest, cestnih
objektov in ostalih prometnih površin, njihovo projektiranje in varnost
uporabe. |
Redna
vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po
možnosti brez omejitev prometa. |
14. člen |
(pregledniška služba) |
Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo
na javno cesto in promet na njej, ter preverjati stanje vseh sestavnih
delov občinske javne ceste in drugih prometnih površin. Pregledniška
služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti,
ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi.
Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna
zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih enkrat mesečno
posredovati pristojnemu organu upravljavca. |
O posegih
ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili
predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba
dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti pristojni organ upravljavca,
pristojne inšpekcijske službe, pri večjih kršitvah pa tudi policijo.
|
Pregledniška služba opravlja preglede javnih cest, cestnih objektov in
drugih prometnih površin najmanj enkrat mesečno na koncesijskem območju
1. in 2. sklopa in najmanj enkrat na vsakih 14 dni na koncesijskem
območju 3. sklopa, razen v obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v
drugih primerih, ki lahko ogrožajo javno cesto ali promet na njej, ko
mora pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se
opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha
nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.
|
Pregledniška služba je dolžna preveriti zlasti elemente, ki so
bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in
naprave ter varnost prometa. |
15. člen |
(redno
vzdrževanje prometnih površin) |
Redno
vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste in drugih
prometnih površin, obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih
poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma
polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje
posameznih razpok in stikov na asfaltnih površinah, rezkanje zglajenih
asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih
poškodb. |
Prometne
površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran
promet oziroma uporaba. Poškodbe prometnih površin se praviloma
popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija.
Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni
možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim
materialom. |
16. člen |
(redno
vzdrževanje bankin) |
Kota in
naklon bankine morata biti urejena in vzdrževana po standardih, ki jih
določa državni pravilnik, ki ureja projektiranje in vzdrževanje cest.
Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti
prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na
bankinah. |
17. člen |
(redno
vzdrževanje odvodnjavanja) |
Z območja
občinske javne ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih
voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z
brežin in s cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je
treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih
voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno
regulirano odvajanje vode. |
18. člen |
(redno
vzdrževanje brežin) |
Brežine
usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta
zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali
odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne
ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in
ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je
zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste. |
19. člen |
(redno
vzdrževanje prometne signalizacije in opreme) |
Redno
vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter
dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane,
pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih
nosilnih konstrukcij, razen svetlobnih signalnih naprav. |
Prometna
signalizacija in oprema na javnih cestah in drugih prometnih površinah
mora biti redno vzdrževana tako, da je zagotovljeno brezhibno delovanje
in vidnost ter da so izpolnjene zahteve zakona, ki ureja varnost
cestnega prometa, in predpisov o prometni signalizaciji in opremi cest. |
20. člen |
(redno
vzdrževanje cestnih naprav in ureditev) |
Cestne
naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno
njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to
preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti
ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe. Posebne naprave
in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so namenjeni urejanju in
nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju,
telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in
varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti
vzdrževane v skladu z navodili in s predpisi za delovanje teh naprav. |
21. člen |
(redno
vzdrževanje vegetacije) |
Na
površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in
seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in
predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih
objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna
oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti
bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih
površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.
Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju
neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno
uporabljati. |
22. člen |
(zagotavljanje preglednosti) |
Polja
preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo,
morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena
preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske
razmere zagotovljena največja možna preglednost. |
23. člen |
(čiščenje
javnih cest in drugih prometnih površin) |
Vsi
sestavni deli javnih cest in drugih prometnih površin se čistijo redno
in tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost
prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varnost okolja. |
24. člen |
(redno
vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih
površinah) |
Cestni
objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah se redno
vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in v prostoru okoli
objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki
lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost
objekta ali naprave ter varnost prometa. |
Med dela
rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih
prometnih površinah sodi zlasti čiščenje: |
–
prometnih površin in prometne opreme na objektu, |
– prostora
neposredno okoli objekta ali naprave, |
– ležišč,
dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta, |
– naprav
za odvodnjavanje, |
–
naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt oziroma
napravo ali promet, |
in
popravila: |
– poškodb
prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje
neravnin), |
–
posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje
odkruškov, zapolnjevanje fug, opravila zaščitne plasti armature itd.),
|
–
protikorozijske zaščite, |
–
hidroizolacije in odvodnjavanja, |
–
izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij. |
25. člen |
(intervencijski ukrepi) |
Izvajalec
javne službe je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za
izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na javnih
cestah in drugih prometnih površinah. O izvajanju intervencijskega
ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti pristojni organ
upravljavca (občine), kadar je ogrožen ali oviran promet pa tudi
policijo. |
Pri
naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in
podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali
pa na zahtevo policije je izvajalec javne službe dolžan nemudoma
odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je
oviran ali ogrožen promet ali varna uporaba in zaradi katerih lahko
pride do hujših poškodb občinske javne ceste oziroma drugih prometnih
površin in s tem do večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan:
|
– označiti
ovire in zavarovati promet oziroma uporabo s predpisano prometno
signalizacijo, |
– izvesti
nujne ukrepe za zavarovanje ceste oziroma drugih prometnih površin,
|
–
vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno. |
Koncesionar je dolžan priti na lokacijo intervencije (odzivni čas)
nemudoma oziroma najkasneje v dveh urah. |
26. člen |
(čiščenje
javnih cest in drugih prometnih površin in izvajanje drugih javnih
služb) |
Za
zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev oziroma nemotene uporabe
javnih cest in drugih prometnih površin lahko pristojni organ določi:
|
– območje
najpomembnejših prometnih površin ter čas oziroma obdobje dneva, v
katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja, |
– obdobje
dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah ne sme opravljati
zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet ali uporabo ter
izvajanje drugih javnih služb, |
– območja
in obdobja dneva omejitve dostave. |
Zaradi
temeljitega čiščenja javnih cest in drugih prometnih površin lahko
pristojni organ začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne
ceste oziroma delu druge prometne površine. |
3.2 Zimska
služba |
27. člen |
(zimska
služba) |
Zimska
služba je del javne službe po tem odloku, ki obsega sklop dejavnosti in
opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in
varnega prometa, kakor tudi uporabe drugih prometnih površin v zimskih
razmerah. |
Zimske
razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica
in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa oziroma normalna
uporaba drugih prometnih površin, sicer pa je zimsko obdobje tudi
zakonsko določeno. |
28. člen |
(ukrepi za
izvajanje) |
Zimska
služba obsega predvsem naslednje ukrepe na javnih prometnih površinah:
|
–
zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih
kolov, |
– pluženje
in posipavanje, |
– čiščenje
mrež in odtočnih uličnih (cestnih) požiralnikov v času odjuge,
|
– čiščenje
zasneženih prometnih znakov, |
–
obveščanje javnosti. |
29. člen |
(izvedbeni
program) |
Izvajalec
javne službe vzdržuje ceste in drugo prometno infrastrukturo v zakonsko
določenem zimskem obdobju v skladu z izvedbenim programom zimske službe,
v katerem se določijo zlasti: |
–
organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti
koncesionarja, |
– razpored
pripravljalnih del, |
– načrt
cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za
izvajanje zimske službe (cestne baze), |
–
razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za
izvajanje načrtovanih del, |
–
dežurstva, obvezna prisotnost, stopnja pripravljenosti in razpored
delovnih skupin, |
– načrt
posipanja proti poledici in odstranjevanja snega, |
– mesta in
način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
|
– način
zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
|
Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom,
da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo
zlasti dela, ki se nanašajo na: |
– pripravo
mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala,
|
– pripravo
ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na
nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev
za zaščito pred snežnimi zameti) in |
–
usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe.
|
Izvedbeni
program zimske službe se objavi na spletni strani občine. |
30. člen |
(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe) |
Vzdrževanje prevoznosti posameznih javnih cest v zimskih razmerah je
opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so javne ceste razvrščene
glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske
razmere in krajevne potrebe. |
Razvrstitev javnih cest po prednostnih razredih in tudi drugih prometnih
površin, kjer se zagotavlja zimsko vzdrževanje, določi strokovna služba
občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže in
nemotena uporaba, pri čemer je potrebno zagotoviti doseganje predpisanih
standardov, opredelijo pa se v izvedbenem programu zimske službe. |
31. člen |
(posipanje
cest) |
V
obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno
nevarni deli cest in drugih prometnih površin preventivno posipajo proti
poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na
geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge
lokalne razmere in morajo biti opredeljeni v izvedbenem programu. Na
delih cest in drugih prometnih površin, kjer se poledica pogosto
pojavlja, mora izvajalec javne službe namestiti dopolnilno prometno
signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. Posipanje javnih prometnih
površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati
nevarnost poledice. |
Vse javne
prometne površine se ob poledici in snegu lahko posipajo le s soljo ali
peskom oziroma z drugim ustreznim materialom za posipanje, in to v
minimalno potrebnih količinah. Okolju neprijazna topilna sredstva za
sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih
količinah. |
Za
posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave,
ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa
je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču.
|
V primeru
poslabšanja voznih in s tem varnostnih razmer zaradi morebitnega
prekomernega posipanja cest nosi odgovornost za nastale razmere
izvajalec javne službe, ki je tudi dolžan to prekomernost nemudoma
odpraviti. |
32. člen |
(pluženje
cest) |
Izvajalec
javne službe mora zagotavljati, da sneg na cestišču ne doseže debeline,
ki presega 12 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po
potrebi pa ga na to opozori pristojni organ. |
V izjemnih
primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ, je možno
ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z
odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
|
Sneg mora
biti odstranjen z vozišča na način, da je cestišče ali prometni pas
širok 3 m, kjer to dopuščajo razmere. Očiščena širina pločnika mora biti
najmanj 0,6 m, kolikor v izvedbenem programu zimske službe ni določeno
drugače. |
33. člen |
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin) |
Upravniki
ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
|
– s streh
in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno
zavarovati javno površino v območju (morebitnega) padca le-teh,
|
–
poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo
javno površino nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda
ter snegolovi. |
Pri
odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in
drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg
se mora odlagati ob robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno
odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in
prometa z vozili. |
V času
odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki
vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. |
Hidranti,
ki so namenjeni požarni varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
|
Po koncu
zimskega obdobja mora koncesionar s cest in z drugih prometnih površin
odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno
prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in
ureditve za zavarovanje ceste, prometa in uporabnikov v zimskem obdobju.
|
Prav tako
je izvajalec javne službe po koncu zimskega obdobja dolžan ugotoviti
morebitno škodo na robnikih, obrobnih in drugih površinah vzdolž ceste,
cestnih objektih in ostalih prometnih površinah, ki je nastala kot
posledica izvajanja zimske službe, ter jo odpraviti na lastne stroške.
|
Škodo, ki
nastane kot posledica izvajanja zimske službe, ugotovita izvajalec javne
službe in predstavnik pristojnega organa upravljavca zapisniško. |
34. člen |
(izvajanje
v izrednih razmerah) |
V primeru
izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca
javne službe aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito in reševanje v občini
oziroma po potrebi začasno tudi dodatnega izvajalca. |
V primeru
iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito
nadzor nad izvajanjem zimske službe. |
3.3 Odvoz
in hramba zapuščenih vozil |
35. člen |
(odvoz in
hramba zapuščenih vozil) |
Izvajalec
javne službe je dolžan na koncesijskem območju zagotavljati odvoz in
hrambo zapuščenih vozil v skladu z veljavnim odlokom o ureditvi cestnega
prometa na območju Občine Škofja Loka oziroma v skladu z zakonom.
|
Za potrebe
hrambe zapuščenih vozil mora izvajalec javne službe zagotoviti primeren
ograjen in varovan prostor. |
4. POGOJI
ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN |
36. člen |
(javno
dobro) |
Javne
ceste, cestni objekti in druge prometne površine, na katerih se izvaja
javna služba in so natančno razvidne iz priloge tega odloka, so javno
dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti
lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen
v primerih, določenih z zakonom. |
37. člen |
(evidence) |
Izvajalec
javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za
področje izvajanja javne službe. |
38. člen |
(javna
obvestila in naznanila) |
Izvajalec
javne službe mora uporabnike občinskih javnih cest, cestnih objektov in
drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja
redno obveščati o stanju občinskih javnih cest, cestnih objektov in
uporabnosti drugih prometnih površin. |
5. PRAVICE
IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
39. člen |
(pravice
uporabnikov javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin) |
Občinske
javne ceste, cestni objekti in druge prometne površine so površine
splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na
način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili
cestnega prometa. |
40. člen |
(obveznosti uporabnikov javnih cest, cestnih objektov in drugih
prometnih površin) |
Uporabnik
občinske javne ceste, cestnega objekta oziroma druge prometne površine
mora pristojnemu organu upravljavca (pristojna strokovna služba občine)
sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti, cestnem
objektu ali drugi prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje
prometa na občinskih javnih cestah, cestnih objektih in drugih prometnih
površinah v občini. |
6. VIRI
FINANCIRANJA |
41. člen |
(viri
financiranja storitev) |
Izvajalec
javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna
občine, prihodkov od postavitev zapor cest, zavarovalnih škod in drugih
virov. |
Sredstva
za posamezno proračunsko obdobje se zagotovijo na podlagi med občino
(koncedentom) in izvajalcem javne službe (koncesionarjem) usklajenega
izvedbenega programa, vendar šele s sprejemom proračunskega dokumenta s
strani občinskega sveta. |
7. VRSTA
IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE, KI SO
LAST OBČINE TER DEL JAVNE LASTNINE, KI JE JAVNO DOBRO IN VARSTVO, KI GA
UŽIVA |
42. člen |
(vrste in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe) |
Za
izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste, cestni objekti
oziroma druge cestne površine, ki so v upravljanju in vzdrževanju občine
ter so del javne lastnine. |
Vrsta in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe po tem
odloku, so razvidne iz priloge tega odloka, ki se v času izvajanja
koncesije spreminja glede na spremembe v katastru prometne
infrastrukture oziroma glede na spremembe v banki cestnih podatkov. |
43. člen |
(javna
lastnina, javno dobro in varstvo, ki ga uživa) |
Javne
ceste, cestni objekti in druge prometne površine so javno dobro v javni
uporabi, tako kot to določa 4. poglavje tega odloka. |
8.
KONCESIJA |
8.1
Predmet koncesije |
44. člen |
(predmet
koncesije) |
Predmet
koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz 1. člena tega
odloka v času trajanja koncesije po tem odloku in koncesijski pogodbi, v
obsegu in na način, ki ga določa 5. člen tega odloka. |
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost rednega
vzdrževanja javnih cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi (npr.
redno vzdrževanje cest za drugega koncesionarja, drugo koncesionirano
dejavnost …) ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno
evidentiranje različnih dejavnosti, tako da za opravljanje koncesije po
tem odloku omogoča revizijsko sled. |
45. člen |
(območje
koncesije) |
Koncesija
se izvaja na območju celotne občine oziroma na območjih koncesije, ki so
grafično prikazana v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
|
Če je v
času trajanja koncesije dana v javni promet nova javna cesta, cestni
objekt ali druga prometna površina na določenem območju koncesije,
postane ta prometna površina ne glede na seznam javnih cest, cestnih
objektov in drugih prometnih površin iz priloge tega odloka sestavni del
občinskih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin na tem
območju koncesije. Ta določba se uporablja tudi za primer, ko se
spremeni kategorizacija prometne površine. |
Na
posameznem območju ali v posameznem sklopu koncesije se podeli za obseg
izvajanja javne službe po 5. členu tega odloka ena koncesija enemu
koncesionarju. |
V času
trajanja koncesije za posamezno območje ali sklop koncesije ni dovoljeno
podeliti druge koncesije po tem odloku, razen če se druga koncesija
podeli za krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje
koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega in nemotenega izvajanja javne
službe, tako da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha
izvajati prejšnji koncesionar. |
46. člen |
(trajanje
koncesije) |
Koncesija
po tem odloku se podeli za šest let (rok koncesije) z možnostjo
podaljšanja za največ štiri leta. |
Rok
koncesije začne teči z dnem, določenim v koncesijski pogodbi. Če v
koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok
teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe. |
Rok
koncesije poteče s potekom istega dne v istem mesecu v šestem letu od
dneva začetka teka roka koncesije oziroma s potekom istega dne v četrtem
letu v primeru podaljšanja koncesije. |
8.2
Podelitev koncesije |
47. člen |
(strokovna
komisija) |
Župan
imenuje najmanj 3-člansko strokovno komisijo, ki zagotavlja izvajanje
postopka podelitve v skladu z zakonom in s tem odlokom, predvsem pa:
|
– pripravi
terminski načrt izvedbe postopka podelitve koncesije, |
– pripravi
podrobna merila za izbor koncesionarja, |
– opravi
odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti
prijav, |
– preveri
izpolnjevanje razpisnih pogojev, |
– opravi
strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila,
|
– pripravi
pisno obrazloženo mnenje o izbranem prijavitelju in ga posreduje
pristojnemu organu. |
Kolikor
župan imenuje komisijo, ki ima več kot tri člane, mora le-ta v vsakem
primeru imeti neparno število članov. |
48. člen |
(javni
razpis) |
Koncesija
iz prvega odstavka 44. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega
razpisa. Koncedent lahko objavi en javni razpis za vse sklope ali pa se
odloči za več javnih razpisov za posamezni sklop ali skupino sklopov.
|
Sklep o
javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v obsegu in na
način, ki ga določa zakon, in na spletni strani občine. V skladu z
odločitvijo župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v
drugih medijih. |
49. člen |
(razpisna
dokumentacija) |
V razpisni
dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati
izdelajo popolno prijavo, in sicer: |
1. naziv,
sedež in drugi podatki o koncedentu, |
2. podatki
o objavi koncesijskega akta, |
3.
predmet, narava ter obseg in območje koncesije, ki se podeljuje na
javnem razpisu, |
4. začetek
in predviden čas trajanja koncesije, |
5.
postopek izbire koncesionarja, |
6. merila
za izbor koncesionarja, |
7. način
dokazovanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje koncesije, obvezne
sestavine prijave in navodila za pripravo prijave, |
8. način
zavarovanja resnosti prijave, |
9. kraj,
čas in plačilni pogoji za dvig razpisne dokumentacije, |
10. kraj
in rok za predložitev prijav in morebitni pogoji za njihovo predložitev,
|
11.
naslov, prostor, datum in ura javnega odpiranja prijav, |
12. rok za
izbiro koncesionarja, |
13. rok
obveščanja kandidatov o izidu javnega razpisa, |
14.
odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in |
15.
morebitni drugi podatki v skladu z zakonom ali glede na predmet
koncesije, ki so potrebni za izvedbo javnega razpisa. |
8.3 Pogoji
za prijavo |
50. člen |
(pogoji za
prijavo) |
Vsaka
pravna ali fizična oseba lahko vloži le eno prijavo na posamezni sklop.
|
V prijavi
na javni razpis mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje,
potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki
ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke,
prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi
dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti
ali drug postopek prisilnega prenehanja …). Ob tem pa mora prijavitelj
dokazati oziroma predložiti listine, s katerimi dokaže, da izpolnjuje
pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe, in sicer:
|
1. da
razpolaga z najmanj 50.000,00 € (1.–5. sklopa) oziroma 15.000,00 € (6.
in 7. sklop) osnovnega kapitala in je finančno ter poslovno sposoben za
izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa, pri čemer: |
– v
zadnjem poslovnem letu pred oddajo prijave ni imel hkrati čiste izgube
iz poslovanja in bilančne izgube, |
– je imel
v zadnjem zaključenem poslovnem letu pred oddajo prijave najmanj
80.000,00 € (1.–5. sklopa) oziroma 20.000,00 € (6. in 7. sklop)
prihodkov iz dejavnosti, |
– da
njegov povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v zadnjem
zaključenem poslovnem letu pred oddajo prijave ni znašal več kot 60 %,
|
2. da je
registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe, ki
je predmet razpisa, |
3. da je
sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet
koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo v skladu
s predpisi, z normativi in s standardi, |
4. da
zadovoljuje minimalno zahtevane tehnične in kadrovske zahteve, ki so za
posamezni sklop opredeljene v prilogi tega odloka, |
5. se
obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki bi jo z izvajanjem
koncesije lahko povzročil koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno
predpogodbo, iz katere izhaja, da bo sklenjeno zavarovanje v korist
koncedenta), |
6. da v
zadnjih petih letih od dneva objave javnega razpisa izkazuje najmanj eno
referenco na področju vzdrževanja cest ali primerljivih storitev, ki so
predmet koncesije, v obsegu najmanj 50 % dolžine javnih cest na
koncesijskem območju, za katerega daje prijavo, |
7. da
izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost),
določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in koncesij,
s tem odlokom ali z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.
|
Med
razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja mora koncesionar
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar koncedenta v razumnem
roku ne obvesti o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz
prejšnjega stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.
|
V drugem
odstavku navedeni pogoji predstavljajo minimum zahtev koncedenta,
morebitni dodatni pogoji in način dokazovanja pa se opredeli v razpisni
dokumentaciji. |
8.4 Merila
za izbor |
51. člen |
(merila za
izbor) |
Merila za
izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati
morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena
v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
|
Merila za
izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so: |
1.
ponujena cena (utež 80 %) in |
2.
fiksnost cene (utež 20 %). |
Uporaba
posameznega merila mora biti natančno opisana v razpisni dokumentaciji. |
8.5 Izbor
koncesionarja |
52. člen |
(uspešnost
javnega razpisa) |
Javni
razpis je uspešen, če je nanj prispela vsaj ena pravočasna in popolna
prijava, ki pokriva vsa razpisana koncesijska območja oziroma sklope.
Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila,
določene v javnem razpisu, in je finančno sprejemljiva. |
Javni
razpis se ponovi v celoti, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so
vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani
izvajalec v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe. Kolikor je
razpis uspešen le delno, v nekaterih sklopih, se javni razpis ponovi
samo za izvajanje tistega sklopa javne službe, za katerega koncesionar
ni bil izbran. |
Razpis je
lahko neuspešen tudi v primeru, da prijave ne izpolnjujejo koncedentovih
ekonomskih pričakovanj glede na cene, ki se dosegajo na tržišču. |
53. člen |
(pogajanja) |
Strokovna
komisija koncedenta lahko v primeru, ko ponudba ponudnika, ki je po
merilih, opredeljenih v 51. členu tega odloka, sicer najbolj ugoden,
vendar ne dosega koncedentovih ekonomskih pričakovanj, le-tega povabi k
pogajanjem in skuša doseči ekonomsko sprejemljivost prijave.
|
Pogajanja
se vodijo zapisniško, izvede pa se lahko največ dva kroga pogajanj. |
54. člen |
(odločba o
podelitvi koncesije) |
O izboru
koncesionarja, potem ko pridobi pisno obrazloženo mnenje strokovne
komisije, z upravno odločbo odloči pristojni organ občinske uprave.
|
Koncedent
lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od
prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi
koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadar koli
ustavi. |
8.6
Koncesijska pogodba |
55. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
Koncedent
pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v
roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja. |
Izbrani
koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni
od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z
iztekom roka za podpis pogodbe. |
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo
koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino soglašati občinski svet.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
56. člen |
(začetek,
tek in trajanje koncesijske pogodbe) |
Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe
pogodbeni stranki, in traja šest let od dneva sklenitve pogodbe (rok
koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali
zaradi razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati
bistvenega dela tega koncesijskega razmerja, pri čemer se vremenske
razmere ne morejo šteti za višjo silo. |
Rok
koncesije se glede na mnenje koncedenta lahko podaljša enkrat za največ
do štiri leta. |
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe. |
57. člen |
(vsebina
koncesijske pogodbe) |
S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
|
1.
vsebino, obliko in namen koncesije, |
2. pravice
in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem
koncesionirane javne službe, |
3.
medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter
objektov koncesije, |
4.
spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno
soglasje koncedenta, |
5. pogoje
za oddajo poslov podizvajalcem, |
6. način
medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati
na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o
izvajanju koncesijske dejavnosti, |
7.
pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne
službe, ki je predmet koncesije, |
8.
pogodbene kazni in pogoje za povrnitev morebitne škode, povzročene v
zvezi z (ne)izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije,
|
9.
spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in
obveščanje javnosti, |
10.
odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank, |
11.
posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
|
12.
trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane
pravice pogodbenih strank, |
13. druga
vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne
službe, ki je predmet koncesije. |
Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom
(koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je
neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in
koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt. |
8.7
Pravice in obveznosti koncesionarja |
58. člen |
(koncesionarjev pravni monopol) |
Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske
pogodbe: |
–
izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo na celotnem
koncesijskem območju, |
– pravico
tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju
koncesionirane javne službe. |
59. člen |
(dolžnosti
koncesionarja) |
Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno
opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe
so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod
enakimi pogoji. |
Dolžnosti
koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi
predpisi, v skladu z odlokom ter s koncesijsko pogodbo, |
2.
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije,
|
3.
nemudoma od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov
(interventno izvajanje javne službe) odpraviti napake na objektih in
napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju
ljudi, |
4.
pripravljati (letne in mesečne) programe za izvajanje javne službe,
kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen
(tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne
službe in poslovanju v skladu s tem odlokom, |
5.
svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov, |
6. voditi
vse predpisane evidence in sodelovati s koncedentom pri vodenju katastra
in banke cestnih podatkov, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno
odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten
nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za
tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
|
7.
postavljati zapore cest na podlagi in v skladu z dovoljenjem pristojnega
organa upravljavca. |
60. člen |
(odgovornost koncesionarja) |
Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb v
celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost
(deloma) izvaja prek pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni
(pod)izvajalci. |
Pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno
pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali
v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali
podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.
Zavarovalna pogodba mora biti sklenjena v korist koncedenta. |
61. člen |
(spremenjene okoliščine) |
Če po
sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub
posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
O nastopu
spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in
predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam
je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če
se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi
spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre koncesijsko
pogodbo. |
Določila
iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa
spremenjenih okoliščin. |
62. člen |
(višja
sila) |
Višja sila
in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe, in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo
zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali
ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem
območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
V okviru
objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v
pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin,
skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O
nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno
obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanju javne službe ter povračilu
dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
|
V primeru
višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan za izvajanje
javne službe poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno
zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito,
reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za
civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
8.8
Pravice in obveznosti koncedenta in uporabnikov |
63. člen |
(pravice
in dolžnosti koncedenta) |
Koncedent
mora zagotavljati: |
1.
ustrezne pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, v
skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne
službe in s tem odlokom, |
2. cene
storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega
obsega, in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in
opreme koncesije, da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije ohranja njihova vrednost, |
3.
sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja
dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije, |
4.
sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije
izvajali storitve koncesionirane javne službe na področju občine,
|
5. vodenje
in ažuriranje katastra cest in banke cestnih podatkov. |
Kolikor
koncesionar izvaja koncesionirano dejavnost s podizvajalci, način
plačila podizvajalcev določi koncedent. |
Koncedent
ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s
predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, ter v skladu s
koncesijsko pogodbo. |
64. člen |
(pravice
in dolžnosti uporabnikov) |
Uporabniki
imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe, ki
je predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom
in z drugimi predpisi, zlasti pa: |
1. da
redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe, ki je
predmet koncesije, v skladu s predpisi, |
2. da
javno službo, ki je predmet koncesije, izvaja v javnem interesu in glede
kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike,
|
3. da
storitve javne službe, ki je predmet koncesije, obračunava po veljavnih
cenah in v skladu s sprejeto tarifo, |
4. da
dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih
vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika, |
5. da v
roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem
javne službe. |
8.9
Prenehanje koncesijskega razmerja |
65. člen |
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba preneha: |
1. po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
2. s
sporazumno razvezo pogodbe, sklenjene v pisni obliki, |
3. z
razdrtjem pogodbe po sodni poti, |
4. z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
5. s
prenehanjem koncesionarja. |
66. člen |
(razdrtje
pogodbe) |
Koncedent
lahko razdre koncesijsko pogodbo zlasti: |
1. če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali
likvidacijski postopek oziroma drug postopek prenehanja koncesionarja,
|
2. če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih v
zvezi z izvajanjem koncesije, |
3. če se
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal
zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije, |
4. če
koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo in določbe
tega odloka. |
Koncesijska pogodba se razdre po sodni poti. Razlogi in pogoji za
razdrtje koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v pogodbi. |
67. člen |
(odstop od
pogodbe) |
Koncedent
lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v
javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana
javna služba. Pogoji za odstop se podrobneje določijo v koncesijski
pogodbi. |
Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih
obveznosti iz koncesijske pogodbe ali koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
V primeru
odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti: |
– realno
vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno
vrniti v naravi; |
– nastalo
škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
9. NADZOR |
68. člen |
(nadzor
nad izvajanjem javne službe) |
Nadzor nad
izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije lahko
zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in s strokovnostjo
izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, z vodenjem
predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
|
Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojen organ upravljavca ali
pooblaščenec koncedenta oziroma drug po zakonu pristojen organ.
|
V primeru
ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter
odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb
tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
69. člen |
(finančni
nadzor) |
Finančni
nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja nadzorni odbor občine ali
pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V
primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti
razloge za nujnost nenapovedanega nadzora. |
Nadzor se
praviloma izvaja v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako,
da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in
vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati
z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled
vseh objektov in naprav. |
O nadzoru
se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, s tem odlokom
ali koncesijsko pogodbo. |
10.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
70. člen |
(reševanje
sporov in uporaba prava) |
Za
reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je
pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in
koncesionar v koncesijski pogodbi. |
Za presojo
vseh razmerij v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe lahko
stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo pravnega reda
Republike Slovenije. |
S
koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med
koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom. |
71. člen |
(izvajalec
javne službe) |
Postopek
za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega
razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka. |
Do začetka
izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku izvaja
omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec. |
72. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
Št.
371-0002/2013 |
Škofja
Loka, dne 20. novembra 2013 |
|
Župan |
Občine Škofja Loka |
mag. Miha Ješe l.r. |
|
|
Priloga
2: Koncesijska območja in infrastruktura |