|
Na podlagi 23. in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94,
57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski
svet Občine Škofja Loka na svoji 5. izredni seji dne 15. junija 2006
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu
za občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet LN) |
|
|
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za novo občinsko
cesto za potrebe nove industrijske cone severno od železniške proge na
Trati v Škofji Loki (v nadaljevanju: LN), ki obsega območje ceste
vključno s krožnim križiščem na Ljubljanski cesti, podvozom pod
železniško progo, krožnim križiščem v centru načrtovane industrijske
cone, mostom čez Traški graben in priključkom na obstoječe cestno
omrežje v vasi Trata ter ureditev komunalne infrastrukture za potrebe
bodoče industrijske cone Trata. |
|
|
Skupna dolžina cest je 1780 metrov (zahodna cesta 570m,
severna cesta 230m, vzhodna cesta 350m, južna cesta 630m). |
|
|
Lokacijski načrt je izdelal Panprostor d.o.o., Ljubljana
pod št. LN-13/05, maja 2006. |
|
|
2. člen |
|
|
(strokovne osnove) |
|
|
Strokovne osnove za izdelavo LN so: |
|
|
– IDP ceste za potrebe industrijske cone Trata,
Projektivni atelje-nizke gradnje d.o.o., Ljubljana 2005, |
|
|
– Urbanistična preveritev ureditve območja ob železniških
tirih in železniški postaji Škofja Loka, Panprostor, Ljubljana 2004, |
|
|
– Poročilo o vplivih na okolje za občinsko cesto za
industrijsko cono na Trati, Imos Geateh, številka PVO-082/06, Ljubljana
2006, |
|
|
– Geotehnično in hidrološko poročilo o geotehničnih in
hidroloških pogojih za načrtovaje in izgradnjo občinske ceste v
industrijski coni Trata, Škofja Loka, GZL geoinženiring, Ljubljana 2006, |
|
|
– Strokovna ocena obremenitve s hrupom na območju
obvoznice Trata v Škofji Loki, Epi spektrum d.o.o., Maribor 2006, |
|
|
– Kapacitetna analiza in dimenzioniranje priključka
industrijske cone Trata v Škofji Loki na regionalno cesto r1-210 odsek
1078 (Škofja Loka – Jeprca), št. 10/2006, FGG, Ljubljana 2006. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestavni deli LN) |
|
|
Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del: |
|
|
I. Besedilo
odloka |
|
|
II. Kartografski
del |
|
|
1. Izsek iz
sprememb in dopolnitev prostorskih |
|
|
sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine |
|
|
Škofja Loka
(Uradni list RS, 103/04, popr. 103/05, |
|
|
121/05,
17/06) M 1:5000, |
|
|
2. Katastrski
načrt z mejo ureditvenega |
|
|
območja M 1:1000, |
|
|
3. Topografski
načrt M 1:1000, |
|
|
4. Nova
parcelacija M 1:1000, |
|
|
5. Ureditvena
situacija M 1:1000, |
|
|
6. Podolžni
profil ceste M 1:1000/1:100, |
|
|
7. Normalni
prečni profil ceste M 1:100, |
|
|
8. Zbirni načrt
komunalnih vodov M 1:5000/1:1000. |
|
|
|
|
|
Priloge LN so: |
|
|
– povzetek za
javnost |
|
|
– izvleček iz
strateškega prostorskega akta |
|
|
– obrazložitev
in utemeljitev lokacijskega načrta |
|
|
– strokovne
podlage |
|
|
– smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
|
– seznam
upoštevanih aktov in predpisov |
|
|
– ocena stroškov
izvedbe lokacijskega načrta |
|
|
– spis postopka
priprave in sprejemanja lokacijskega načrta |
|
|
– zakoličbeni
podatki |
|
|
– poročilo o
vplivih na okolje. |
|
|
|
|
|
II. MEJA UREDITVENEGA
OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
(območje LN) |
|
|
Ureditveno območje LN zajema na poselitvenih območjih dele
območij z urbanistično oznako: proizvodne dejavnosti TRA-PD 01, TRA-PD
02, TRA-PD 03, mešano območje TRA-MP 01; na območjih gospodarske
infrastrukture: ID – območje državnih cest, IZt – območje železniških
prog, IZp – območje železniških postaj; na območju krajine: vodotoki
stalni, GPN+ – gozdovi s posebnim pomenom – planirani, K1, K2 – območja
kmetijskih zemljišč. |
|
|
Območje LN zajema naslednje parcele |
|
|
k.o. Suha (šifra k.o. 2030): |
|
|
*8, 202, *203, 213, 215/1, 215/2, 245/1, 245/2, 245/3,
250/1, 250/2, 250/4, 264/1, 255, 256, 258, 260, 265, 270/1, 310/2,
311/1, 312/2, 312/14, 322/2, 322/3, 322/4, 337/2, 337/8, 340/1, 340/2,
340/3, 355, 360/5, 360/6, 361/1, 361/2, 361/3, 361/4, 362, 365/2, 377,
378, 479/2, 1209/2, 1268. |
|
|
k.o. Godešič (šifra k.o. 2031): |
|
|
191/1, 192/1, 192/2, 195/1, 195/2, 198/2, 201/2, 202/2,
203/2, 204/2, 208, 209, 212/1, 212/2, 214, 215, 217, 218, 220, 221, 223,
224/1, 224/2, 226, 227, 229, 237, 239, 240, 242, 244, 249, 254, 258,
262, 263, 266/1, 266/2, 268/1, 268/2, 269, 270, 271/1, 271/2, 1377/1,
1378/1, 1382/1, 1388/1. |
|
|
Površina ureditvenega območja LN znaša 66 461 m2. |
|
|
Meja območja LN je določena s karto "Katastrski načrt z
mejo ureditvenega območja" v merilu 1:1000, ki je sestavni del LN. |
|
|
III. URBANISTIČNO,
PROMETNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA |
|
|
5. člen |
|
|
(namen prostorske
ureditve) |
|
|
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove cestne
povezave območja Trata z državno cesto. Omogoča razvoj industrijske cone
ob cesti in izboljšuje obstoječo prometno situacijo in dostopnost vasi
Trata. Dolgoročno omogoča ukinitev prometno-varnostno problematičnega
nivojskega križanja železniških tirov pred železniško postajo ter
rekonstrukcijo in prestavitev železniške postaje Škofje Loka. |
|
|
6. člen |
|
|
(križišča in cestna
signalizacija) |
|
|
Lokacijski načrt zajema območja naslednjih križišč in
priključkov (skupaj 5): |
|
|
1. Južna cesta – Ljubljanska cesta (nesemaforizirano
krožno križišče), |
|
|
2. Centralno krožišče – zahodna, severna, vzhodna in južna
cesta (nesemaforizirano krožno križišče), |
|
|
3. Zahodna cesta – cesta skozi vas Trato (nesemaforizirano
trikrako križišče), |
|
|
4. Zahodna cesta – križišče Termo (polno nesemaforizirano
štirikrako križišče), |
|
|
5. Severna cesta – lokalna cesta Trata/Meja (nesemaforizirano
trikrako križišče). |
|
|
7. člen |
|
|
(priključek na državno
cesto) |
|
|
Na območju državne ceste je potrebno pred izdajo
gradbenega dovoljenja k projektni dokumentaciji pridobiti soglasje
upravljavca državne ceste. Predlagana je ureditev krožnega križišča, v
kolikor bo v nadaljnjem postopku priprave dokumentacije ugotovljeno, da
bi bila drugačna rešitev križišča glede na natančnejše prometne podatke
ustreznejša, bo rešitev križišča izboljšana in spremenjena. |
|
|
8. člen |
|
|
(normalni profili
cest) |
|
|
Normalni profil ceste uvaja hodnik za pešce (pločnik) in
kolesarsko stezo vzdolž celotne nove ceste. Pod hodnikom in kolesarsko
stezo potekajo infrastrukturni vodi. Normalni profili cest so: |
|
|
zahodna cesta
(med centralnim krožnim križiščem in priključkom na cestno |
|
|
omrežje v centru
vasi Trata) |
|
|
–
vozišče 2 x 3,50m |
|
|
– kolesarska
steza 2,00m |
|
|
–
hodnik 1,60m |
|
|
skupaj
10,60 m; |
|
|
severna cesta
(severno od centralnega krožnega križišča) |
|
|
–
vozišče 2 x 3,50m |
|
|
– kolesarska
steza 2,00m |
|
|
–
hodnik 1,60m |
|
|
skupaj 10,60 m; |
|
|
vzhodna cesta
(vzhodno od centralnega krožnega križišča) |
|
|
–
vozišče 2 x 3,50m |
|
|
– kolesarska
steza 2,00m |
|
|
–
hodnik 1,60m |
|
|
skupaj 10,60 m; |
|
|
južna cesta (med
centralnim krožnim križiščem in Ljubljansko cesto) |
|
|
severno od
železniške proge: |
|
|
–
vozišče 2 x 3,50m |
|
|
– kolesarska
steza 2,00m |
|
|
–
hodnik 1,60m |
|
|
skupaj 10,60 m; |
|
|
južno od
železniške proge: |
|
|
–
vozišče 2 x 3,50m |
|
|
ločeno od
vozišča: |
|
|
– hodnik in
kolesarska steza 2,50m |
|
|
skupaj 9,50 m; |
|
|
Ob vseh prometnih površinah se izvedejo bankine ustrezne
širine ter elementi za odvodnjavanje meteornih voda (koritnice, kanalete,
jarki). |
|
|
9. člen |
|
|
(uvozi na zemljišča
stavb in dovozne poti) |
|
|
Dopustne so ureditve uvozov z vzhodne, zahodne in severne
ceste za potrebe stanovanjskih objektov in drugih uporabnikov v IC
Trata. |
|
|
Severno cesto je dopustno v križišču s cesto Trata – Meja
zapreti za promet in postaviti fizične ovire. |
|
|
Z obstoječe poti JP 903850 se omogoči peš dostop do južne
ceste. |
|
|
10. člen |
|
|
(javni promet) |
|
|
Avtobusni postajališči mestnega prometa sta predvideni v
neposredni bližini centralnega krožnega križišča v industrijski coni. |
|
|
11. člen |
|
|
(kolesarski in peš
promet) |
|
|
Peš in kolesarski promet sta v območju LN urejena ob vseh
cestnih povezavah. Praviloma neposredno ob cestišču, kadar je posebej
določeno je peš/kolesarska pot speljana ločeno od cestišča, v
oblikovanem naravnem okolju (ob Traškem grabnu). |
|
|
12. člen |
|
|
(neoviran dostop) |
|
|
Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na
nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene. |
|
|
13. člen |
|
|
(obcestni prostor) |
|
|
V območju LN ni dovoljeno postavljati ograj in reklamnih
panojev. |
|
|
V območju LN, na robnem pasu ceste, na strani kjer je
hodnik, je dovoljeno postavljati smerokaze, ki lahko konzolno segajo čez
hodnik. Minimalna svetla višina nad hodnikom mora ostati najmanj 2,5
metra, dolžina konzolnega previsa je maksimalno 2 metra. Smerokazi
morajo biti uniformirani in modularni (omogočati morajo spreminjanje in
dodajanje vsebine). Postavljanje stebrov na območje hodnika in
kolesarske steze ni dovoljeno. Smerokazi smejo biti osvetljeni, vendar
ne utripajoče oziroma kakorkoli spreminjajoče. |
|
|
Na celotnem območju LN je dovoljeno postavljanje
vertikalne cestno prometne signalizacije skladno s cestno prometnimi
predpisi ter postavljanje enotno oblikovanega uličnega pohištva (koši za
smeti, cestne svetilke ...). |
|
|
Na severni strani zahodne ceste je dopustno postaviti
aktivno protihrupno zaščito (protihrupne ograje), ki mora biti vsaj na
30% svoje površine transparentna. |
|
|
14. člen |
|
|
(krajinska ureditev in
ozelenitve) |
|
|
Območje ob krožnem križišču južne ceste s cesto Škofja
Loka – Jeprca se oblikuje z označevalno ureditvijo z zazelenitvijo
skladno z veljavno zakonodajo ter dopustno z oznakami za IC Trata ali
Škofjo Loko. |
|
|
Med južno cesto in Traškim grabnom se uredi javna parkovna
in rekreativna površina v skladu s karto "Ureditvena situacija", ki je
sestavni del tega LN. Ob cesti se zasadi enojni drevored z vrsto "beli
gaber" (Carpinus betulus). V parkovni ureditvi je dovoljeno zasaditi
grmovnice. |
|
|
Ostale ureditve, ki so možne v območju parkovne ureditve: |
|
|
– prezentacija arheoloških najdb iz okolice Škofja Loke, |
|
|
– zunanji razstavni prostor za stalne ali občasne razstave
na namensko oblikovanih panojih, |
|
|
– postavitev orodij za rekreacijo (trim steza ...), |
|
|
– informacijsko – izobraževalne ureditve, gozdna učna pot. |
|
|
V območju parkovne ureditve je dopustno postavljati
enostavne objekte, ki služijo zgoraj opisanim programom. Drugih
enostavnih objektov ni dopustno postavljati. |
|
|
Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne
smejo segati v varovano območje komunalnih vodov, krošnje dreves ne
smejo ovirati tovornega pometa. Vse zelene površine je potrebno
projektirati tako, da jih je možno tudi vzdrževati (košnja trave,
zalivanje). Grmovnice morajo biti dostopne za vzdrževanje. |
|
|
15. člen |
|
|
(centralno krožno
križišče) |
|
|
Centralno krožno križišče se oblikuje kot centralna
identifikacijska točka bodoče industrijske cone. V središču je dovoljena
postavitev dominantne instalacije, ki mora biti centralno zasnovana.
Središče dominantne instalacije mora biti v središču krožnega križišča.
Maksimalna višina je 18 metrov. Instalacija ne sme preveč omejevati
pogledov preko krožnega križišča. |
|
|
Instalacija mora nositi sporočilnost celotne industrijske
cone ali Škofje Loke. Dominantna instalacija ne sme ovirati prometne
funkcije krožnega križišča. Na osrednjem območju krožnega križišča ne
sme biti reklamnih sporočil. Dopustna je postavitev uniformiranih
modularnih smerokazov. |
|
|
Fazno je izvedba dominantne instalacije lahko kasnejša od
izvedbe krožnega križišča. |
|
|
16. člen |
|
|
(most preko Traškega
grabna) |
|
|
Most mora premoščati Traški graben tako s cestiščem, kot
tudi s kolesarsko stezo in hodnikom. Na območju, kjer most posega v
območje potoka je potrebno urediti brežine. Nasipavanje retenzijskih
površin ali zasipavanje ni dovoljeno. |
|
|
Pod mostno konstrukcijo je dopustno speljati komunalne
vode. |
|
|
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je
potrebno na območjih, kjer se z novogradnjo posega v strugo vodotoka,
predvideti biotehnično zaščito Traškega grabna, sanacijo s posegom
prizadetih površin ter predvideti stabilizacijo struge in zavarovanje
brežin v kolikor se to izkaže za potrebno. |
|
|
17. člen |
|
|
(podvoz ceste pod
železnico) |
|
|
Podvoz pod železnico mora dolgoročno omogočiti izvedbo
drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice. Preko podvoza, poleg
železniške trase je na južni strani dopustno speljati peš pot in
kolesarsko stezo. |
|
|
18. člen |
|
|
(brežine ob Traškem
grabnu) |
|
|
Brežino Traškega grabna je dopustno krajinsko
preoblikovati tako, da se omogoči optimalno izpeljavo ceste ter peš in
kolesarske poti ter hkrati ohranja stabilnost brežin. Pretočnost
vodotoka se ne sme spremeniti. Preoblikovano področje mora biti
krajinsko urejeno in ozelenjeno. Zasaditev take vegetacije, ki bi
zmanjševala pretočnost vodotoka ni dopustna (na primer grmovnice, ki se
kasneje tudi redno ne vzdržujejo in obrezujejo). |
|
|
Brežine, klančine, nasipe in druga izpostavljena pobočja
je treba varovati pred erozijo in jih ozeleniti. Za zavarovanje je treba
uporabljati takšne tehnične elemente, ki omogočajo zatravitev ali
zasaditev z grmovnicami. |
|
|
Ob izvajanju odstranitve zemljine oziroma ureditve ob vseh
delih neposredno ob Traškem grabnu mora biti prisoten geomehanik, ki
mora preveriti sestavo tal in ob nezadostni stabilnosti predlagati
ustrezne ukrepe. |
|
|
19. člen |
|
|
(izkopni material) |
|
|
Rušitvenih in izkopnih materialov ni dopustno deponirati
na območju LN, razen vgrajevanja (izravnava zemljišča) na območju
industrijske cone, skladno z veljavnim prostorskim aktom. |
|
|
IV. RUŠITVE STAVB IN
UKINJANJE CEST |
|
|
20. člen |
|
|
(rušitve stavb) |
|
|
Odstrani se stavbe: |
|
|
– stanovanjska hiša Trata 3 |
|
|
– in pomožni objekti prikazani na karti "ureditvena
situacija". |
|
|
21. člen |
|
|
(režim objektov, ki se
odstranijo) |
|
|
Na vseh objektih, ki se odstranijo, so do rušitve dopustna
le redna vzdrževalna dela. |
|
|
22. člen |
|
|
(ukinjanje cest) |
|
|
Pot ob železnici je povezana na novo peš in kolesarsko
omrežje. Cesta Godešič – KŽK z nivojskim križanjem železnice se od
železnice severno ukine. Nadomesti jo nova južna in severna cesta. |
|
|
Ukine se skrajno zahodnih 50 metrov ceste Trata-Meja v
vasi Trata pri križišču s Termom. Nadomesti jo nova navezava na južno
cesto. |
|
|
V. KOMUNALNO UREJANJE |
|
|
23. člen |
|
|
(komunalni vodi) |
|
|
Komunalna infrastruktura poteka vzdolž vseh cestnih
povezav, praviloma pod hodnikom za pešce in kolesarsko stezo. Komunalna
infrastruktura je prikazana na karti "zbirni načrt komunalnih vodov", ki
je sestavni del tega LN. |
|
|
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in
lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter
ustreznejše oskrbe in racionalnejšega etapnega izvajanja. S spremembami
mora soglašati upravljavec prizadete javne infrastrukture. |
|
|
24. člen |
|
|
(javna razsvetljava) |
|
|
Javne ceste v območju LN je potrebno osvetliti s
kvalitetno in funkcionalno javno razsvetljavo. Predvidi se enoten tip
cestnih svetilk. Javna razsvetljava obravnavanih cest se izvaja iz
prižigališča P, nameščenega v neposredni bližini ene izmed
novopredvidenih transformatorskih postaj, kot ločen odcep iz
transformatorske postaje. Instalacije JR se vodijo v zemeljskem kablu. |
|
|
25. člen |
|
|
(elektrika) |
|
|
Zgradi se nov SN kabelski razvod elektroenergetskega
omrežja za potrebe novih transformatorskih postaj, ki poteka pod
cestami. |
|
|
Obstoječe SN kablovode položene prosto v zemljo se na
območjih pod prometnicami in utrjenimi površinami ustrezno prestavi v
kabelsko kanalizacijo. |
|
|
26. člen |
|
|
(telekomunikacijski
vodi) |
|
|
Za priključevanje novih naročnikov je potrebno zagotoviti
navezavo na obstoječe TK omrežje Telekoma Slovenije, od krožnega
križišča na cesti Škofja Loka-Jeprca do lokalne
komutacijsko-distributivne enote na ustrezni lokaciji v območju IC. TK
omrežje se zgradi v 4-cevni kabelski kanalizaciji, ki poteka pod
cestami. |
|
|
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne
infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave je potrebno le-te
označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. Ta
dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d. |
|
|
V območju podvoza južne ceste pod obstoječim železniškim
tirom železniške proge Ljubljana – Jesenice se obstoječe SVTK kable
prestavi v betonsko kabelsko koritnico, ki se vgradi v železniški nasip
nad cestnim nadvozom. Na končnih točkah, kjer se koritnica naveže na
obstoječo traso, se zgradijo prehodni kabelski jaški. Pogoje za
zagotavljanje varnosti železniškega prometa in motenj elektronskega
prometa ter izgradnje drugega železniškega tira poda pristojna služba. |
|
|
27. člen |
|
|
(vodovod) |
|
|
Javno vodovodno omrežje za potrebe napajanja in
zagotavljanja pitne in požarne vode za Industrijsko cono Trata, poteka
pod cestami načrtovanimi s tem LN. |
|
|
Obstoječ javni vodovod O 400 mm se na območju kjer preči
bodočo industrijsko cono Trata obnovi in prestavi v celoti. |
|
|
Vodovodni sistem je krožno zasnovan in ustrezno
dimenzioniran ter poteka vzdolž zahodne in južne ceste. Napajanje
vodovodnega sistema za potrebe industrijske cone Trata se zagotovi na
primarnem vodovodu O 125 mm Trata – Godešič in na primarnem vodovodu O
400 mm Trata – Gorenjska predilnica. |
|
|
Na celotni trasi vodovoda se ustanovi služnost za
vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda. |
|
|
28. člen |
|
|
(kanalizacija) |
|
|
Odpadne komunalne vode iz industrijske cone Trata se
odvodnjavajo v obstoječo javno fekalno kanalizacijo. |
|
|
Meteorni kanalizacijski sistem onesnaženih padavinskih vod
poteka po celotni trasi cest in se preko zadrževalnikov, lovilcev olj in
maščob izpušča v Traški graben. |
|
|
Vsi propusti za odvajanje zalednih vod morajo biti
ustrezno hidravlično dimenzionirani. Območja iztoka meteorne
kanalizacije v Traški graben morajo biti tehnično urejena na način, da
ne povzročajo erozije pobočja in da zagotavljajo nemoten pretok potoka.
Iztoki morajo biti oblikovani tako, da so čim manj opazni. |
|
|
Neonesnažene meteorne vode se ponikajo v ustreznih
ponikovalnih poljih. |
|
|
Odvod odpadne vode v obstoječo javno kanalizacijo med
gradnjo ne sme biti moten. Odpadna voda v kanalizaciji zaradi gradnje ne
sme zastajati. |
|
|
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne
infrastrukture) tangirajo obstoječe kanalizacijsko omrežje je potrebno
le-to označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. |
|
|
29. člen |
|
|
(plin) |
|
|
Javno primarno plinovodno omrežje za potrebe napajanja
porabnikov Industrijske cone Trata za ogrevanje, pripravo sanitarne
tople vode in kot energent v proizvodnem procesu se priključuje na
visokotlačno plinovodno cev in prečka Traški graben, nato pa poteka
vzdolž cest načrtovanih s tem LN oziroma poteka vzdolž južne ceste. |
|
|
Obstoječe plinovodno omrežje v vasi Trata je potrebno ob
gradnji ceste varovati in po potrebi ustrezno zaščititi. Pri gradnji je
potrebno upoštevati vse predvidene obremenitve, način gradnje, strukturo
tal, material plinovoda, debelino stene cevi in globino plinovoda. |
|
|
Na celotni trasi plinovoda se ustanovi služnost za
vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi plinovoda. |
|
|
VI. VAROVANJE OKOLJA |
|
|
30. člen |
|
|
(zaščita podtalnice in
vodotokov) |
|
|
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve: |
|
|
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega
kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih
neprepustnih manipulacijskih površin, |
|
|
– dno temeljev objektov mora biti najmanj 2m višje od
najvišjega znanega nivoja podtalnice, sicer je potrebno s študijo
dokazati neškodljivost posega, |
|
|
– med gradnjo mostu se v strugo ne sme nasipavati
gradbenega materiala, |
|
|
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje
kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov, |
|
|
– pretočnost vodotokov se ne sme zmanjšati, |
|
|
– na območju prečkanja Traškega grabna je treba urediti
brežine, nasipavanje retenzijskih površin ali zasipavanje pa ni
dovoljeno, |
|
|
– posegi in ureditve ob Traškem grabnu ne smejo poslabšati
stabilnosti pobočji, tako med gradnjo kot v uporabi, |
|
|
– pred gradnjo je potrebno predvideti ukrepe za
zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin,
ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno
stopnjo stabilnosti terena oziroma pobočij, |
|
|
– redno je treba strokovno čistiti struge Traškega grabna
in skrbeti za njegove urejene brežine. |
|
|
31. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
V času gradbenih del je potrebno upoštevati naslednje
ukrepe in omejitve: |
|
|
– preprečevati je potrebno nekontroliran raznos gradbenega
materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi, |
|
|
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in
gradbenih strojev ter naprav, |
|
|
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje
nezaščitenih površin, pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje
raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega
materiala, |
|
|
– čim prej je potrebno usposobiti traso bodoče ceste za
vožnjo transportnih vozil, v kolikor pa to ni mogoče, je potrebno
izbrati protiprašno urejene transportne poti, in se izogibati prevozov
po javnih prometnih površinah skozi poseljena območja, |
|
|
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od
stanovanjskih območij, |
|
|
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in
delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor. |
|
|
32. člen |
|
|
(varstvo tal in
rastlin) |
|
|
V času gradbenih del je potrebno upoštevati naslednje
ukrepe in omejitve: |
|
|
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete
čim manjše površine tal, |
|
|
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo
prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne
površine, |
|
|
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in
manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje
odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter
drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela, |
|
|
– kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav
potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih
površin, morajo biti te površine utrjene oziroma zavarovane pred iztokom
v tla in podtalje, v času povečanih količin mokrih padavin pa tudi
urejeno zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod. |
|
|
33. člen |
|
|
(zaščita pred
vibracijami) |
|
|
Za zaščito pred vibracijami je treba v bližini bivalnih
območij predvsem: |
|
|
– načrtovati ustrezno zbitost spodnjega ustroja cestišča, |
|
|
– načrtovati take obrabne plasti cestišča, da je vibracij
čim manj (DBM 8s asfaltna prevleka), |
|
|
– razvrstiti jaške in pokrove tako, da vozila ne bodo
vozila preko njih, |
|
|
– odvodnjavanje in kanalizacijski sistem mora biti
zasnovan tako, da bodo v najmanjši možni meri povzročale kakršnekoli
motnje cestnega telesa in podlage, |
|
|
– ustrezno projektirati dilatacijo mostu, |
|
|
– ter po potrebi zagotoviti vse ostale ukrepe, ki
zmanjšujejo izvor vibracij. |
|
|
Redno je treba pregledovati cestišče, dilatacije mostu ter
sistema odvodnjavanja in kanalizacije. Pokrovi in rešetke jaškov morajo
biti na ustreznem mestu. Redno je treba sanirati poškodbe cestišča. |
|
|
34. člen |
|
|
(zaščita pred hrupom) |
|
|
Za zaščito pred hrupom je treba v bližini bivalnih območij
predvsem: |
|
|
– načrtovati ustroj zgornje plasti cestišča, ki zagotavlja
najmanjši možen hrup (DBM 8s asfaltna prevleka), |
|
|
– po potrebi zagotoviti vse ostale ukrepe, ki zmanjšujejo
izvor hrupa. |
|
|
Kolikor bodo meritve hrupa v času gradnje ali obratovanja
ceste pokazale preobremenitev okolja s hrupom, je potrebno zagotoviti
izvedbo potrebnih protihrupnih ukrepov. Za najbolj obremenjene
stanovanjske objekte je v skladu s prostorskim planom in tem odlokom
(Trata 2 oba vhoda ter Trata 14) predvidena sprememba namembnosti. |
|
|
35. člen |
|
|
(ukrepi v času
gradbenih del) |
|
|
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v
času gradnje so: |
|
|
– gradbiščni transporti se bodo odvijali po gradbišču in
obstoječi cestni mreži, |
|
|
– transportne poti naj potekajo čim dlje od stanovanjskih
objektov, |
|
|
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni
transport je pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo
vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje, |
|
|
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup naj bo
primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni, |
|
|
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih
jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda, |
|
|
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi
izključiti, |
|
|
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti
prašenje v območju bivalnih objektov, |
|
|
– na njive v okolici posega oziroma gradbišča se ne sme
niti začasno niti trajno odlagati gradbenega in drugega odvečnega
materiala, |
|
|
– v času intenzivne rasti kmetijskih pridelkov na njivah
neposredno ob gradbišču je potrebno prašenje čim bolj omejiti, predvsem
je potrebno stroje in delovno površino močiti z vodo, da se intenzivnost
prašenja čim bolj zmanjša, |
|
|
– dela na gradbišču zahodno od mostu čez Traški graben se
smejo izvajati le ob delavnikih med 6. in 18. uro. Na drugih območjih LN
pa tudi izven tega časovnega okvirja. |
|
|
36. člen |
|
|
(spremljanje stanja
okolja) |
|
|
V času pripravljalnih zemeljskih del je potrebno opraviti
prve meritve hrupa in kakovosti zraka pri gradbišču najbližjih objektih
z varovanimi prostori. V primeru, da rezultati meritev kažejo na
prekomerno obremenitev okolja, je potrebno z gradbenimi deli nadaljevati
šele po uvedbi začasnih omilitvenih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno,
da mejne vrednosti na območju najbližjih stanovanjskih objektov ne bodo
presežene oziroma bodo skladne z dovoljenjem za začasno povečanje
čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času. |
|
|
Monitoring kakovosti zraka v času gradnje obsega nadzor
nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na gradbišču in izvajanje meritev
skupne mase prašnih usedlin in vsebnosti težkih kovin v prašnih
usedlinah v času največje intenzivnosti gradbenih del. Monitoring se
izvaja pri objektu Trata 2. Potrebni sta najmanj dve enomesečni meritvi. |
|
|
Monitoring hrupa v času gradnje obsega meritve obremenitve
s hrupom zaradi vira hrupa in oceno obremenitve s hrupom in ga je
potrebno izvajati po programu monitoringa hrupa, kot določeno v
okoljevarstvenem dovoljenju. Monitoring se izvaja pri objektu Trata 2 in
Trata 14. Meritve obsegajo kratkotrajne meritve hrupa v značilnih
časovnih intervalih v času intenzivnih gradbenih del. Potrebne so
najmanj dvakratne meritve. |
|
|
Na zahtevo Zavoda za gozdove se mora v času gradnje
izvajati spremljanje vplivov na gozd ob Traškem grabnu. Zavod za gozdove
je o pričetku del potrebno obvestiti vsaj 10 dni pred pričetkom del. |
|
|
Obratovalni monitoring se izvaja za hrup in sicer se v
okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa zagotovi tudi meritve
celotne obremenitve s hrupom. |
|
|
VII. ETAPNOST |
|
|
37. člen |
|
|
(etapnost) |
|
|
Gradnja po tem lokacijskem načrtu se izvaja etapno tako,
da se v prvi etapi zgradi južna dostopna cesta, v drugi etapi severna in
vzhodna cesta in v tretji etapi zahodna cesta. V kolikor se bi te
usmeritve v času izvajanja investicije spremenile, o tem občinski svet
odloči s sklepom. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
38. člen |
|
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
|
Investitorji in izvajalci del določenih z LN morajo poleg
zahtev in drugih določb tega odloka: |
|
|
– v najkrajšem času odpraviti vse morebitne negativne
posledice, ki bi nastale kot posledica izvajanja del po tem LN, |
|
|
– organizirati promet v času izvajanja del tako, da bo
možno varno izvajanja del in da bodo zastoji v prometu zaradi izvajanja
del po tem LN čim manjši, |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljena varnost in čim manj motena raba sosednjih objektov in
zemljišč. |
|
|
IX. ODSTOPANJA |
|
|
39. člen |
|
|
(odstopanja) |
|
|
Gradnja objektov, ki niso posebej opredeljeni, znotraj
območja LN ni dopustna. |
|
|
Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih
razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč
najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega
ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji. |
|
|
Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki
jih ta odstopanja zadevajo. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
40. člen |
|
|
(razveljavitev drugih
prostorskih aktov) |
|
|
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo na območju veljati
tista določila drugih odlokov, ki se nanašajo na območje veljavnosti LN. |
|
|
41. člen |
|
|
(vpogled) |
|
|
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri: |
|
|
– Oddelku za okolje in prostor, Občina Škofja Loka, |
|
|
– Upravni enoti Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor. |
|
|
42. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 35013-0003/2005 |
|
|
Škofja Loka, dne 15. junija 2006 |
|
|
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r. |
|
|
|