|
Na podlagi
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in
58/03 - ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni
vestnik, št. 22/02 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine
Duplek na 14. redni seji, dne 21. septembra 2004, sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o ureditvenem načrtu
za center v Spodnjem Dupleku |
|
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za center v
Spodnjem Dupleku, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje,
projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge
492/02. |
|
|
2. člen |
|
|
Ureditveni načrt vsebuje: |
|
|
A. TEKSTUALNI DEL |
|
|
- Obrazložitev pogojev za posege v prostor |
|
|
- Odlok o ureditvenem načrtu |
|
|
- Izjave in mnenja k ureditvenem načrtu |
|
|
B. GRAFIČNE PRILOGE |
|
|
- Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Duplek M 1:5000 |
|
|
- Uradna katastrska kopija M 1:2880 |
|
|
- Navezava območja na cestno omrežje M 1:5000 |
|
|
- Ureditvena situacija M 1:1000 |
|
|
- Karakteristični vzdolžni in prečni prerez M 1:1000 |
|
|
- Urbanistični pogoji M 1:1000 |
|
|
- Prometna ureditev M 1:1000 |
|
|
- Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter
omrežja zvez M 1:1000 |
|
|
- Načrt gradbenih parcel M 1:1000 |
|
|
- Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in
objektov M 1:1000 |
|
|
- Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M
1:1000 |
|
|
II. MEJA IN OPIS
OBMOČJA OBDELAVE |
|
|
3. člen |
|
|
Območje leži v naselju Sp. Duplek jugozahodno od
regionalne ceste R3-710 (Maribor - Vurberk - Ptuj) in zahodno od
Žitečkega potoka. |
|
|
Velikost območja je približno 4,25 ha. |
|
|
Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele: |
|
|
352/2, 352/3, 352/4, 354/1, 354/2, 354/4, 354/5, 354/6,
354/7, 354/8, 354/9, 354/10, 354/11, 354/12, 354/13, 354/14, 354/15,
354/16, 354/17, 354/18, 354/19, 353/1, 353/2, 353/4, 353/5, 353/6,
353/7, 353/8, 353/9, 353/10, 963/25, 963/23, del 963/24 in del 963/26,
vse k.o. Spodnji Duplek. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
Območje je namenjeno površinam za stanovanja in poslovno
trgovske dejavnosti. |
|
|
Ureditveni načrt za obravnavano območje predvideva
naslednje funkcije: |
|
|
- stanovanjsko, |
|
|
- poslovno, |
|
|
- oskrbno in storitveno, |
|
|
- kulturno in |
|
|
- športno - rekreacijsko. |
|
|
IV. URBANISTIČNI
POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
5. člen |
|
|
Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo: |
|
|
- razporeditev predvidenih objektov in odprtih površin, |
|
|
- namembnost objektov in odprtih prostorov, |
|
|
- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite
predvidenih objektov in površine odprtih prostorov, |
|
|
- smeri dostopov in dovozov, |
|
|
- usmeritve za oblikovanje novih objektov, |
|
|
- ureditev utrjenih in zelenih površin. |
|
|
6. člen |
|
|
Rušitve: |
|
|
- Za rušenje je previden objekt večnamenske dvorane, ki
stoji na parc. št. 354/5, k.o. Sp. Duplek. |
|
|
7. člen |
|
|
FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI |
|
|
Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz
grafičnih prilog: "Ureditvena situacija", "Urbanistični pogoji" in
"Prometna ureditev", vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični
prilogi "Ureditvena situacija" in prilogi "Karakteristični vzdolžni in
prečni prerez". |
|
|
Pomen regulacijskih elementov iz grafične priloge št. 7
"Urbanistični pogoji": |
|
|
- dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni
gabarit objekta; |
|
|
- gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim
robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki
delov fasad; |
|
|
- gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne
smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v
notranjost; |
|
|
- omejitev vertikalnega gabarita po namembnosti ali višini
je mesto višinske spremembe oziroma spremembe namembnosti v primeru
enovitega objekta; |
|
|
- vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta. |
|
|
Objekt A - večnamenski objekt |
|
|
- Etažnost: P + 1 |
|
|
- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih
linij. |
|
|
- Parkiranje: Ob cesti. |
|
|
- Streha: Naklon do 35°. |
|
|
Objekti B - individualne stanovanjske hiše |
|
|
- Etažnost: P + M |
|
|
- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih
linij. |
|
|
- Parkiranje: V objektu ali na lastni parceli. |
|
|
Sklopi objektov C, D in F - bloki |
|
|
- Namembnost: V pritličju objektov je dovoljena gradnja
poslovne dejavnosti, manjših trgovinic in mirne storitvene dejavnosti V
nadstropju in mansardi so stanovanja ali poslovne dejavnosti.Vhodi v
stanovanja morajo biti ločeni od vhodov v poslovne prostore. |
|
|
- Etažnost: P + 1 + M (Osrednji del objektov je lahko tudi
nižji). |
|
|
- Parkiranje: Je predvideno ob notranji cesti, oziroma
zunanjih površinah in v garaži objekta. |
|
|
- Na željo investitorja so lahko garaže tudi v kletni
etaži. |
|
|
Objekti E - stanovanjski objekti |
|
|
- Etažnost: K + P + 3 + M |
|
|
- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih
linij. |
|
|
- Parkiranje: Ob prometnicah in v garaži objekta. |
|
|
Objekt G - poslovni objekt |
|
|
- Namembnost: Objekt je poslovni, v pritličju je dovoljena
gradnja trgovskih in storitvenih lokalov. |
|
|
- Etažnost: P + M |
|
|
- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih
linij. |
|
|
- Parkiranje: Na južni strani objekta ob dostopni cesti. |
|
|
Objekt H - trgovski objekt |
|
|
- Namembnost: Objekt je v pritličju trgovski, v nadstropju
so predvidena stanovanja. |
|
|
- Etažnost: P + 1 |
|
|
- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih
linij |
|
|
- Parkiranje: Obiskovalci in stanovalci na parkirišču na
vzhodni in zahodni strani objekta. |
|
|
Obstoječi objekti |
|
|
- Obstoječi objekti se lahko prenavljajo v okviru
gradbenih mej. Dovoljene so nadzidave objektov do etažnosti P + 1 + M. |
|
|
Fasade |
|
|
- Fasade so svetlih zemeljskih tonov, nekatere površine so
lahko vertikalno opažene z lesom. Poudarjeno morajo biti oblikovane
pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih
materialov. |
|
|
Strehe |
|
|
- Strehe morajo biti praviloma v naklonu do 35°, razen nad
sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi več - slemenske in več - kapne
strehe. Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme mora
potekati v smeri daljše stranice. Kritina mora biti na vseh objektih
temnih barv. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer
morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt. Celotna širina
frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine
strehe. |
|
|
Kleti |
|
|
- Po predhodno pridobljenih geotehničnih soglasjih so
dovoljene tudi vkopane ali pol - vkopane kleti. Pol - vkopane kleti
lahko gledajo 1,5 m iz zemlje. Pri poslovno stanovanjskih in poslovnih
objektih so dovoljene samo popolnoma vkopane kleti. |
|
|
Dostopi |
|
|
- Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi z
najbližje javne poti oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah.
Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno - varnostne
razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe. |
|
|
- Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir.
Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi
položna klančina. |
|
|
Ograje |
|
|
- Ograje ne smejo presegati višine 2,0 m. Oblikovanje
ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel s
krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi naravnimi gradivi. |
|
|
- Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in žičnim
jedrom (primerne avtohtone drevesne oziroma grmovne vrste). |
|
|
- Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s
predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena
s prometno - varnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov
vožnje. |
|
|
Ulična oprema |
|
|
- Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki
ipd.) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih
oseb, zastira značilnih pogledov ter ne ovira dostopa za interventna
vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav. |
|
|
- Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom
hiš. |
|
|
- Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti
najmanj 2,5 m nad pločnikom. |
|
|
- Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe
prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova
višina in pozicija usklajena s prometno - varstvenimi predpisi glede
zahtevanih preglednih kotov vožnje. |
|
|
Tabela 1: Normativi za določanje potrebnih odprtih površin
za stanovalce in izračunane potrebne površine |
|
|
Vsa nadaljnja ureditev odprtega prostora, izbira igral po
starostnih stopnjah, izbira opreme in rastlinskih vrst je stvar
projektne dokumentacije, ki pa mora upoštevati osnovni koncept, prikazan
v ureditveni situaciji z zasnovo zelenih površin. |
|
|
V. POGOJI ZA UREJANJE
PROMETA |
|
|
8. člen |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
Območje urejanja se bo na cestno omrežje navezovalo preko
obstoječega priključka na regionalno cesto R3-710 Maribor - Vurberk -
Ptuj. |
|
|
Cestno omrežje je treba dograditi z naslednjimi cestami
oz. cestnimi odseki: |
|
|
- cesta B - dograditi je treba že obstoječi cestni odsek v
obliko zanke, cesta se v dveh križiščih priključuje na obstoječo
osrednjo cesto A; |
|
|
- cesta C - izgraditi je treba cestni odsek vzporedno z
objektom G, ki se priključuje na osrednjo cesto A; |
|
|
- cesta D - izgraditi je treba cestni odsek z avtobusnim
postajališčem, ki se priključuje na osrednjo cesto A in v polnem T
križišču na regionalno cesto. |
|
|
Kot del cestnega omrežja so načrtovane tudi dovozne ceste
do parkirišč in do podzemnih garaž (rampe). |
|
|
V območju obravnave je prednostna osrednja cesta, to je
cesta A, le-ta pa se podrejeno priključuje na regionalno cesto.
Načrtovane ceste funkcionirajo kot parkirne ulice in se uredijo kot
dvosmerne in dvopasovne, z izjemo ceste D, ki je enosmerna. |
|
|
Hitrost v celotnem območju naj bo 30 km/h (območje omejene
hitrosti). |
|
|
Višinski poteki rekonstruiranih cest in novogradenj je
treba prilagajati izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta
odsekov novih cest se definira s koto priključitve na obstoječo cesto. V
območju križišč je treba zagotoviti preglednost (pregledni trikotnik). |
|
|
Znotraj območja urejanja je prepovedan promet za tovorna
vozila, razen za dostavo. |
|
|
Mirujoči promet |
|
|
Za parkiranje osebnih vozil so načrtovana: |
|
|
- zunanja parkirišča: pri objektu H in pri zdravstvenem
domu, |
|
|
- parkirni pasovi ob voziščih cest A, B in C, |
|
|
- dve eno - etažni podzemni garaži pod sklopi objektov E
in F. |
|
|
Podzemni garaži načrtovani pod gradbenimi mejami objektov
sta po potrebi lahko tudi večji. |
|
|
Parkirne površine morajo imeti 5% parkirnih mest, vendar
najmanj eno, namenjenih vozilom oseb z invalidnimi vozički. |
|
|
Dostava in intervencija |
|
|
Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in
policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno)
so speljane z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi (čez spuščeni
robnik). Intervencijske poti morajo biti utrjene, ureditve zelenih
površin pa ne smejo ovirati interventnih voženj. |
|
|
Dostavne poti so prav tako speljane z vozišča in preko
ploščadi. Dostavna pot preko ploščadi se lahko s talno ureditvijo loči
od ureditve ostale ploščadi. |
|
|
Peš in kolesarski promet |
|
|
Mrežo peš poti sestavljajo pločniki, dopolnjuje jih sistem
vzdolžnih in prečnih peš povezav ter večje ploščadi znotraj sklopov
zazidav. Vse površine namenjene pešcem morajo biti urejene tako, da
omogočajo neovirano gibanje invalidom. |
|
|
Kolesarji se v severnem delu osrednje ceste vodijo po
kolesarski stezi, drugje v območju obravnave pa po vozišču, ploščadih in
poteh. Ob vseh objektih je treba urediti odstavna mesta za kolesa.
Njihovo število je treba določiti glede na vrsto in obseg dejavnosti. |
|
|
Javni potniški promet |
|
|
Postajališče za medkrajevni in primestni avtobusni
potniški promet z dvema stojnima mestoma je treba zgraditi ob cesti D.
Postajališče funkcionira za obe smeri voženj avtobusov (proti Mariboru
in proti Vurberku). |
|
|
VI. POGOJI ZA UREJANJE
KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
9. člen |
|
|
Splošno |
|
|
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno
dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in
energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne
horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska
določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. |
|
|
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med
vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m,
minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče
doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj). |
|
|
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov
in naprav je razviden iz grafične priloge št. 8 "Situacija komunalne in
energetske infrastrukture ter omrežja zvez". |
|
|
Vodooskrba |
|
|
Za priključitev objektov na vodovodno omrežje je treba
zgraditi vodovodne cevovode v predvidenih prometnicah, minimalne
dimenzije DN 100, ki se krožno navežejo na obstoječ vodovodni cevovod
PEHD DN 110. |
|
|
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s
Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost z
razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Hidranti naj bodo podtalni,
ločeni od prometnih površin tako, da so dostopni ob vsakem času. |
|
|
Odvajanje onesnaženih voda |
|
|
Za predvidene objekte je treba dograditi kanalizacijo
mešanega sistema in jo dimenzionirati glede na predvideno zazidavo. Za
odvodnjo komunalnih odpadnih vod naj se načrtuje vodotesno
kanalizacijsko omrežje z navezavo na obstoječe kanalizacijsko omrežje in
na pravkar zgrajen kolektor ob Žitečkem potoku s končno dispozicijo
odplak na lokalni čistilni napravi. Izgradnja in ureditev predvidenega
centra naselja Sp. Duplek naj se uskladi z obratovanjem pravkar
izgrajenega povezovalnega kanala in lokalne čistilne naprave. |
|
|
Padavinske vode, ki ne bodo obremenjene z vodi škodljivimi
snovmi, naj se speljejo preko peskolovov v ponikovalnice ali v vodotok -
Žitečki potok. |
|
|
Padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirnih
površin je treba speljati preko peskolovov in lovilcev olj v mešan
kanalizacijski sistem. V kolikor bo kakovost vod primerna za izpust v
vodotok, se lahko speljejo v Žitečki potok. |
|
|
Vodnogospodarske ureditve |
|
|
Območje gradnje leži v poplavnem območju Žitečkega potoka
in reke Drave. |
|
|
Zaradi poplavne ogroženosti območja naj se objekti
praviloma načrtujejo brez kleti. V primeru izvedbe kleti je treba
poskrbeti za ustrezno poplavno varnost in protipolavno izvedbo le teh. |
|
|
Vsi objekti morajo biti skladno z Zakonom o vodah od meje
vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba projektirane brežine
Žitečkega potoka odmaknjeni vsaj 5 m. |
|
|
Elektrooskrba in javna razsvetljava |
|
|
Investitorji oziroma projektanti predvidenih objektov
dovoznih poti in komunalne ureditve se morajo seznaniti s točnimi
lokacijami obstoječih elektroenergetskih vodov. Podatke si morajo
pridobiti na Elektro Maribor d.d., PE Elektro Maribor okolica. Na mestih
približevanj oz. eventuelnih križanj predvidenih objektov je treba
upoštevati pogoje soglasodajalca Elektro Maribor d.d.. |
|
|
Napajanje predvidenih objektov bo izvedeno iz dveh
transformatorskih postaj: |
|
|
- predvideni objekti ureditvenega načrta B, C in D bodo
napajani iz obstoječe transformatorske postaje TP Duplek poslovni
center, za kar bo treba: |
|
|
- zgraditi ustrezen nizkonapetostni razvod od
transformatorske postaje do predvidenih objektov, |
|
|
- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za
izgradnjo nizkonapetostnega razvoda, |
|
|
- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, preko katerih
bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov; |
|
|
- ostali predvideni objekti ureditvenega načrta (A, E, G,
F) bodo napajani iz nove transformatorske postaje, z lokacijo razvidno
iz karte št. 8, za kar bo treba: |
|
|
- zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne moči, |
|
|
- vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje, |
|
|
- zgraditi ustrezen nizkonapetostni razvod od nove
transformatorske postaje do predvidenih objektov, |
|
|
- pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo, |
|
|
- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za novo
transformatorsko postajo, za -njeno vključitev v srednje - napetostno
omrežje in za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda, |
|
|
- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera
bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov in služnostne pogodbe
za dovozno pot do nove transformatorske postaje. |
|
|
V skladu z Energetskim zakonom si bodo morali investitorji
pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasja za priključitev
predvidenih posameznih objektov, v katerih bodo natančno določeni vsi
pogoji za priključitev posameznega objekta na distribucijsko omrežje. |
|
|
Parkirišča in dovozne poti morajo biti osvetljene s
primernimi svetilkami. Napajanje bo izvedeno iz obstoječe in predvidene
TP preko omrežja javne razsvetljave, ki naj poteka v isti trasi kot
nizkonapetostno omrežje. |
|
|
TK in CATV omrežje |
|
|
Obstoječo TK kanalizacijo, ki prečka lokacijo predvidenega
objekta, bo treba na odseku, ki je razviden v grafični prilogi karta št.
8, prestaviti in prilagoditi zazidavi. Pred izvajanjem del je treba TK
inštalacije na terenu zakoličiti. |
|
|
Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje
je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje ter kabelske
priključke do posameznih objektov. Načrtovani objekti se bodo lahko
vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet obstoječe telefonske
centrale Sp. Duplek, za kar je treba naročiti ustrezen projekt
priključitve pri pristojni gospodarski družbi. |
|
|
Na obravnavanem območju ni CATV omrežja. Vzporedno z
izgradnjo sekundarnega TK omrežja bi bilo smiselno položiti tudi CATV
kable. |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Ogrevanje objektov naj se načrtuje na utekočinjen naftni
plin. Uporaba energenta lahko kurilno olje na tej lokaciji ni primerna
zaradi poplavne ogroženosti območja. |
|
|
Celotni sistem oskrbe objektov z utekočinjenim naftnim
plinom iz rezervoarjev mora biti zgrajen v skladu z ustreznimi predpisi
o gradnji objektov za uporabo UNP. |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati
v skladu z veljavnim odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
|
Morebitne posebne odpadke je treba zbirati ločeno in jih
odvažati na za to določeno deponijo ali v predelavo. |
|
|
Na javnih površinah je treba zagotoviti zadostno količino
košev za odpadke. |
|
|
VII. POGOJI IZVEDBE
UREDITVENEGA NAČRTA ZA PREPREČEVANJE NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE |
|
|
10. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Vsi posegi v prostoru so dovoljeni, če v prostoru ne
povzročajo večjih motenj, kot je dovoljeno s predpisi, vendar: |
|
|
- pri gradnji naj se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo
nevarne spojine; |
|
|
- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih
površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo
spuščati v podtalje - z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili
Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja; |
|
|
- odvodnjavanje vod iz vseh utrjenih površin mora biti
urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje oz. v
potok, ampak jih je potrebno predhodno očistiti preko peskolovov in
lovilcev olj; |
|
|
- zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo, ki se
priključi na javni kanalizacijski sistem, kateri se zaključi v lokalni
čistilni napravi. |
|
|
Območje obravnave se nahaja na poplavnem območju.
Investitorji morajo ob načrtovanju objektov in še posebej kleti na
poplavnem območju predvideti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bi
prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bi
poslabšala poplavna varnost območja in da ne bi prišlo do drugih
škodljivih vplivov na okolje. |
|
|
11. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Po Odloku o varstvu zraka na območju Občine Maribor
(Medobčinski uradni vestnik, št. 10/92), leži obravnavano območje v III.
območju onesnaženosti zraka. |
|
|
V izogib kakršnemkoli povečanju onesnaženosti zraka je za
ogrevanje predvideti utekočinjen naftni plin. |
|
|
12. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju, je treba v območju urejanja zagotoviti pogoje za območje III.
stopnje varstva pred hrupom. |
|
|
13. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o
varstvu pred požarom. |
|
|
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je
potrebno upoštevati: |
|
|
- Pravilnik o požarnovarstvenih zahtevah, ki jih je
potrebno upoštevati pri izdelavi izvedbenega akta, pri projektiranju,
gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov, |
|
|
- Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov, |
|
|
- SIS DIN 14090 - Površine za gasilce ob zgradbah in |
|
|
- Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. |
|
|
O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. |
|
|
Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in
notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov je potrebno zagotoviti v
vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi (prednost imajo podzemni
hidranti). |
|
|
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti
projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. |
|
|
Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi
smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno
varnost (Požar - strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali
tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod
požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano
rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. |
|
|
Treba je zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob
zgradbah (SIS DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne
poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za
gasilska vozila. |
|
|
VIII. ETAPNOST
IZVAJANJA IN TOLERANCE V UREDITVENEM NAČRTU |
|
|
14. člen |
|
|
ETAPNOST |
|
|
Pogoj za izvedbo ureditvenega načrta je izvedba komunalne
in energetske infrastrukture ter cestnega omrežja. |
|
|
Preostale načrtovane posege je možno izvajati v več fazah,
ki so med seboj časovno neodvisne. Do izgradnje predvidenih objektov je
zemljišče možno uporabljati za potrebe parkiranja. Potrebno ga je
primerno urediti. |
|
|
15. člen |
|
|
TOLERANCE |
|
|
Tolerance glede
oblikovanja objektov |
|
|
Tolerance so možne v skladu s pogoji, ki so prikazani v
grafičnih prilogah 1Ureditvena situacija" in "Urbanistični pogoji". |
|
|
Za objekte z oznako C, D, F, in G je dovoljeno povečanje
vertikalnega gabarita za eno etažo, vendar je potrebno v projektni
dokumentaciji uskladiti potrebno število parkirnih mest. |
|
|
Tolerance so dovoljene pri gradbenih mejah in sicer 0,5 m. |
|
|
V uličnem nizu, kjer je več stavb je določena tudi
gradbena linija. Višja nadstropja lahko s svojo maso segajo preko
gradbene linije do 1,5 metra. |
|
|
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z
navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz
ureditvenega načrta v skladu z določili tega odloka. |
|
|
Tolerance glede infrastrukturnih ureditev |
|
|
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in
prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem ureditvenim
načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih, hidroloških, geoloških, vodnogospodarskih, lastniških
ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, gradbenotehničnega
ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne
smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje
objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne
smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati
negativnih vplivov na okolje. |
|
|
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve
usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu
ureditvenemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
|
16. člen |
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine
Duplek. |
|
|
17. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila
Odloka o zazidalnem načrtu za center v Sp. Dupleku (Medobčinski uradni
vestnik, št. 19/88), ki se nanašajo na območje obdelave tega
ureditvenega načrta. |
|
|
18. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem
uradnem vestniku. |
|
|
Župan |
|
|
Janez Ribič, s. r. |
|
|
Številka: 350-03-32/2004 |
|
|
Datum: 22. september 2004 |
|