Na podlagi 14. in 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 19.
člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet
Občine Trebnje na 27. redni seji Občinskega sveta Občine Trebnje dne 29.
7. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu |
za kamnolom Vrhpeč |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) OPPN ureja
prostor kamnoloma Vrhpeč, investitorja Cestnega gradbenega podjetja
d.d., Ljubljanska cesta 47, Novo mesto. |
Pripravljalec prostorskega akta je Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210
Trebnje. |
OPPN je
izdelal K.A.B. d.o.o. projektiranje in urbanizem, |
Glavni trg 2, Novo
mesto. Številka načrta je OPPN–2/2007; datum februar 2008. |
(2) Namen OPPN je, da
določi urbanistične in krajinske rešitve predvidene prostorske ureditve,
lokacijske in tehnične pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
objektov ter druge pogoje, zahteve in ukrepe za izvedbo načrtovane
prostorske ureditve. V okviru OPPN se določi podrobnejša zasnova sedanje
in bodoče namenske rabe z organizacijo dejavnosti v prostoru, zasnova
prometa in komunalne opreme območja, še zlasti pa pogoje eksploatacije
in v tej zvezi sanacije območja |
(3) Celotna površina
kamnoloma meri 54,37 ha. Geološke raziskave so pokazale, da ob
povprečnem letnem odkopu 60.000 m3 obstajajo zaloge materiala apnenca za
nadaljnjih 34 let izkoriščanja
oziroma obratovanja kamnoloma. |
(4) OPPN obravnava
izkoriščanje kamnoloma Vrhpeč v dveh fazah. Prva faza izkoriščanja
zajema prostor kamnoloma opredeljenega v trenutno veljavnem prostorskem
aktu občine za kamnolom, oziroma pridobivanje mineralnih surovin. Za
izkoriščanje tega dela kamnoloma ima investitor veljavno dovoljenje za
izkoriščanje. Sam obstoječi kamnolom in jalovišče zavzemata nekaj manjši
prostor kot je določen z odločbo. Prva faza obsega 21,11 ha. Poleg
osnovnega platoja je izdelanih še pet etaž s tem, da sta zgornji dve
etaži že končni in v postopku sanacije – ozelenitve. Druga faza
izkoriščanja predstavlja širitev kamnoloma na zahodni oziroma
jugozahodni del prostora, v skupni izmeri 33,26 ha. Razvoj kamnoloma je
predviden s širitvijo v zahodnem delu prostora z doslednim formiranjem
etaž od zgoraj navzdol in pridobivanjem od zgoraj navzdol ter sprotno
sanacijo izkoriščenih delov kamnoloma. |
(5) Območje OPPN
vključuje naslednje parcele: 752/1, 752/2, 752/3, 753/1, 753/2, 754/1,
754/2, 805/1, 805/2, 806/1, 806/2, 806/3, 806/4, 806/5, 809, 810, 811/1,
811/2, 812, 813/1, 813/2, 813/3, 814/1, 814/2, 815, 816 del, 817/1,
817/2 del, 818, 819/1, 819/2, 820, 821/1, 821/2, 822/1 del, 822/2 del,
823/1, 823/2, 823/9, 824/1, 824/3, 824/4, 824/5, 827/2, 827/3, 827/4,
828/1, 828/2, 829, 834/1, 836, 838, 839/1, 839/2, 840/1, 840/2, 843/1,
843/2, 843/3, 843/4, 844/1, 844/2, 844/3, 844/4, 847/1 del, 847/3 del,
847/5, 848, 849/1, 849/2, 850/1, 850/2, 850/3, 850/4, 852, 869, 870/1,
870/2, 870/4, 870/28, 870/30, 870/31, 870/32, 870/33, 870/34, 870/35,
870/56, vse k.o. Lukovek, ter poti 4226/1 del, 4228/1, 4228/2, 4229/1,
4229/2, 4229/3, 4230/1, 4230/2, 4246, 4247/1, 4247/2, 4247/3, 4247/4,
4247/5, 4247/6, 4247/7, 4248/1, 4248/2, 4250, vse k.o. Lukovek. |
Kanala za
odvodnjavanje jalovišč, ki se izvajata pod železniško progo, se iztekata
na parcelah 734 in 738 obe k.o. Lukovek. |
Dostopna cesta v
kamnolom s severne strani poteka po parcelah 4226/4, 820, 4228/2 821/2,
4230/2, 824/4, 824/5, 827/4, 827/4, 827/2, 840/1, 4247/5, 4247/1,
4247/4, 4247/6, 4247/2 4277/3 znotraj OPPN vse k.o. Lukovek ter po
parcelah izven območja OPPN 268/1, 4224/1, 267/1, 268/2, 275/1, 284, |
4224/5, 322, 323,
324/2, 324/1, 325/1, 325/2, 329/5, 329/6, 329/8, 335/1, 335/7, 335/9,
335/8, 267/3, 311/5, 4225/2, 311/3, 311/6, 425/3, 311/4, 317/4, 317/3,
310, 4223/3, 4222, 726, 731, 728,725 in 724 vse k.o. Lukovek. |
2. člen |
(sestavni deli
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) OPPN je
sestavljen iz tekstualnega in kartografskega dela. |
(2) Tekstualni del
obsega: |
1. Odlok |
2. Poročilo k odloku |
3. Priloge: |
– izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano
prostorsko ureditev povzetek za javnost |
– prikaz stanja
prostora |
– strokovne podlage,
na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
– smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in
utemeljitev prostorskega akta |
– povzetek za javnost |
– okoljsko poročilo. |
(3) Kartografski del
obsega: |
1. Izsek iz
hierarhično višjega prostorskega akta |
2.1. Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim |
stanjem |
2.2. Geodetska
podlaga |
3.1. Območja varovanj |
3.2. Sanacija
kamnoloma |
4. Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno dobro |
5. Ureditvena
situacija |
6. Načrt parcelacije |
7. Detajli. |
(4) OPPN je izdelan v
digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so
izdelana samo v analogni obliki. |
Digitalna zasnova je
shranjena v podatkovnem formatu DWG-AutoCad – verzija 2005, obenem pa
zaščitena pred nedovoljeno uporabo, spreminjanjem in uničenjem s strani
nepooblaščenih. |
3. člen |
(Strokovne
podlage) |
Pri izdelavi OPPN so
bile upoštevane naslednje strokovne podlage: |
1. Programska zasnova
za občinski lokacijski načrt za kamnolom Vrhpeč. |
2. Lokacijska
dokumentacija za betonarno ter rekonstrukcijo drobilnice in klasirnice
apnenca (izdelovalec: Linea Mitja Žagar s.p., Trebnje, števila projekta:
299/2002, datum izdelave: januar 2002). |
3. Poročilo o
izvedenih vrtalnih delih (kaptažna vrtina KVP- 1/02) in rezultatih
črpalnega poskusa v kamnolomu Vrhpeč – pod vrhom Svete Ane (Gradišče)
(Izdelovalec: Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, številka projekta:
K-II-30d/c-2/1119-a, datum izdelave: marec 2002). |
4. 20kV DV in TP
Vrhpeč kamnolom (Izdelovalec: Elektro Ljubljana d.d., PE Novo mesto,
številka projekta: ELR4- 929/2002, datum izdelave: april 2002). |
5. Poročilo o
arheološkem vrednotenju na območju širitve kamnoloma Vrhpeč – Sveta Ana
(izdelovalec: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna
enota Novo mesto, datum izdelave: julij 2006). |
6. Idejni rudarski
projekt za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji
kamnoloma tehničnega kamna – apnenca Vrhpeč II. faza, (izdelovalec:
Minervo Control d.o.o., Ljubljana, številka projekta: 02/07-PB, datum
izdelave: januar 2007). |
7. Študija posledic
širitve kamnoloma Vrhpeč na podzemne vode in tok reke Temenice
(izdelovalec: Geologija d.o.o., Idrija, številka projekta:
1452-018/2007, datum izdelave: april 2007). |
8. Okoljsko poročilo
za OPPN za kamnolom Vrhpeč, Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov
izvedbe OPPN na varovana območja narave, (izdelovalec: Oikos d.o.o.,
Domžale, številka projekta: 519-a, datum izdelave: maj 2007). |
9. Elaborat
“Kapacitetna študija optimalne rešitve lokalnega priključka na
R3-651/1198 v km 4+240, kamnolom Vrhpeč «, ki je izdelan v skladu s
projektnimi pogoji DRSC št. (347- 09-10246/2005-03, z dne 1. 8. 2006,
MzP, DRSC, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje
Novo mesto, Ljubljanska cesta 47, 8000 Novo mesto. Elaborat je izdelal
dr. Tomaž Maher, univ. dipl. inž., marca 2008. |
10. Pogoji in
smernice soglasodajalcev ter ostala gradiva, ki so jih v postopku
sprejemanja OPPN zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora. |
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE, |
KI SE NAČRTUJE Z
OPPN |
4. člen |
(ureditveno
območje OPPN) |
(1) Pridobivanje
materiala se izvaja v etažah določene višine in širine. Odpiranje
nahajališča in pripravo predstavljajo sledeča dela: |
– priprava dostopnih
poti na posamezne etaže |
– posek gozda in
čiščenje podrasti |
– odstranjevanje
humusa in površinske jalovine. |
(2) Odkopavanje
oziroma drobljenje kamninskega materiala se izvaja večinoma z vrtanjem
in miniranjem in v določenem deležu, kjer to naravne danosti
dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi potresne varnosti, z mehaničnim
pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem ali razbijanje z bagrom s
hidravličnim kladivom. |
(3) Ureditveno
območje se deli na naslednje funkcije sklope: |
1. površine, na
katerih so načrtovani trajni posegi ali objekti, vključno s površinami,
potrebnimi za njihovo nemoteno rabo |
– obstoječ in
predviden pridobivalni prostor |
– obstoječe in
predvidena jalovišča (deponije) |
2. površine, na
katerih so predvideni posegi in objekti, potrebni le za čas obratovanja
kamnoloma so organizirani na območju osnovnega platoja, in sicer: |
– začasni objekti
(kontejner za garderobo, upravni prostor, kemično stranišče, skladišče
za rezervne dele in ročno delovno opremo ter manjše skladišče za
rezervne dele in ročno delovno opremo, vse obstoječe) |
– parkirišče za redno
vzdrževanje strojev in vozil |
– stalna delovna
oprema |
– drobilno sejalna
naprava (primarni drobilec, sekundarni drobilec, sejalnica vhodne
kamenine, sejalnica drobljene kamenine) |
– betonarna s silosi
za cement, zvezdasta dozirna naprava za kamnite agregate, naprava za
doziranje dodatkov za betone |
– tehtnica za tovorna
vozila |
– kaptažna vrtina z
napravo za črpanje vode in kovinsko cisterno |
– trafo postaja |
3. objekti in naprave
gospodarske infrastrukture |
– dostopne poti |
– ceste |
– železnica. |
Celotna površina
kamnoloma meri 54,37 ha. Potek meje ureditvenega območja je razviden iz
kartografskih prilog. |
5. člen |
(namenska raba
prostora območja OPPN) |
(1) Namenska raba
prostora območja OPPN: |
|
Osnovna namenska raba Podrobnejša namenska raba Oznaka
6. Območje prometne 6.2 Območje lokalnih cest LC
infrastrukture
6.5 Območje železniških
prog
8. Območje energetske 8.1 Območja za oskrbo z EE
infrastrukture električno energijo 20KV
8.2 Daljnovodi, kablovodi DV, KV
9. Območja komunalne in9.1 Območja za oskrbo z OV
okoljske infrastrukturevodo
9.5 Območje za ravnanje z OR
odpadki
9.6 Območje za odlaganje OO
odpadkov
11. Območja mineralnih 11.1 Območja nadzemnega LN
surovin pridobivalnega prostora
13. Območja gozdov -
2. Območja ohranjanja 2.1.1 Naravna vrednota NVDP
narave državnega pomena (Temenica
– ponori pri Dolenjih
Ponikavah, evid. št. 239)
2.3.1 Posebna varstvena PosVO
območja (Vrhtrebnje – Sv.
Ana (S13000057)
2.3.2 Ekološko pomembna EPO
območja (Temenica, 62300)
OBMOČJE PRIČAKOVANIH
NARAVNIH VREDNOT:
Karbonati koda: 62300
5. Območja varstva 5.2 Kulturna dediščina LAS
kulturne dediščine razglašena za spomenik
lokalnega pomena
(Arheološko najdišče Sv.
Ana, EŠD 8626)
8. Varovalni in varovalni pas regionalne IL
varstveni pasovi ceste III. reda, št. R3-
(območij gospodarske 651, na odseku 1198
infrastrukture, Trebnje – Novo mesto
površinskih voda in (Bučna vas))
vodne infrastrukture,
območij za potrebe
obrambe, območij
varstva pred naravnimi
nesrečami) |
|
(2) Namenska raba
prostora območja OPPN je razvidna iz kartografskega dela. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(zahteve, ki
izhajajo iz vplivnih območji kamnoloma) |
Glede na vplivna
območja in povezave s sosednjimi območji, ki jih ima lahko kamnolom s
svojim obratovanjem znotraj območja in na širše okolje, se z OPPN
določajo lokacijski in tehnični pogoji, ukrepi in zahteve: |
1. tehnologije
izkoriščanja kamninskega materiala, |
2. rekultivacije
območja in biološke obnove tal, oblikovanja saniranega kamnoloma, |
3. organizacije
dejavnosti na osnovnem platoju, |
4. ukrepi varstva pri
delu in varstva zaposlenih, |
5. ureditvijo prometa
in cest. |
7. člen |
(pridobivalni
prostor) |
(1) Izkoriščanje
kamninskega materiala bo potekalo z doslednim pridobivanjem oziroma
formiranjem etaž od zgoraj navzdol in sprotno sanacijo izkoriščenih
delov. Parametri etaž so naslednji: |
– višina etaž: 10 m, |
– minimalna širina
etaže od 6–8 m |
– naklon kopa kot
celote je ?k ? 50°. |
(2) Izbrana višina
etaž je trenutno optimalna višina, ki zagotavlja relativno normalno delo
in varnost tako za zaposlene kot za okolico in okolje. Glede na ugodno
smer in pad plasti je stabilnost etaž in kopa zagotovljena. Z izbrano
višino etaž so zmanjšani neželeni vplivi na okolico ter izboljšani
pogoji za končno sanacijo. Z izbrano višino etaže je skrajšana dolžina
minskih vrtin in s tem tudi potreba po razstrelivu. Posledično so s tem
tudi zmanjšani neželeni učinki miniranja. Etaže do višine 10 m so tudi z
varnostnega stališča primernejše pa tudi iz stališča poznejše sanacije
in rekultivacije. Končna oblika kamnoloma je prikazana v grafičnih
prilogah na situaciji v merilu 1:1000. Naklon kopa kot celote zagotavlja
stabilnost kamnoloma kot celote. |
(3) Etaže so
poimenovane od spodaj navzgor in so označene po kotah etažne ravnine.
Etaže so označene enotno za obe fazi, in sicer: |
– osnovni plato na
koti okoli +286 m označen z E 286, |
– prva etaža na koti
okoli +295 m označena z E 295, |
– druga etaža na koti
+305 m označena z E 305, |
– tretja etaža na
koti +315 m označena z E 315, |
– četrta etaža na
koti +325 m označena z E 325, |
– peta etaža na koti
+335 m označena z E 335, |
– šesta etaža na koti
+345 m označena z E 345, |
– sedma etaža na koti
+355 m označena z E 355, |
Vrh kamnoloma v
zahodnem delu je na koti + 365 m. |
Ob vrhnji etaži E 365
se izvede žična ograja višine 2,00 m. ali nasip višine 1,00 m. |
(4) V vzhodnem delu
kamnoloma (I. faza izkoriščanja) je izdelanih poleg osnovnega platoja še
pet etaž s tem, da sta zgornji dve etaži že končni in v postopku
sanacije – ozelenitve. V zahodnem delu kamnoloma sta, poleg osnovnega
platoja, izdelani dve etaži od načrtovanih treh. V drugi fazi
izkoriščanja bodo formirane še etaže, šteto od zgoraj navzdol, E 355, E
345, E 335, E 325 ter nadaljevalo z etažami prve faze E 315, E 305, E
295 in osnovni plato E 286. Minimalna širitev je predvidena v osrednjem
delu na sedlu, ki bo omogočila sanacijo osrednjega dela južne brežine
sedanjega kamnoloma ter povezavo etaž vzhodnega in zahodnega dela. Vse
etaže so praviloma prehodne in imajo najmanj en dostop. |
(5) Glede na
velikost, klimatske pogoje in položaj kamnoloma in jalovišča v bregu,
zadostuje naravno zračenje. |
(6) Padavinske vode,
ki ne poniknejo v maso, se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri
odprtega kamnoloma in osnovne etaže E 286 in dalje proti severu po
urejenem odvodnem kanalu ob severnem robu kamnoloma preko usedalnikov do
propustov ter do ponikalnic reke Temenice severno od kamnoloma. Za
preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok je v odvodnem kanalu
predvidena ureditev usedalnika večjih dimenzij, ki bo sposoben zajeti
tudi večje pritoke meteorne vode. Usedalnik bo potrebno redno čistiti,
še posebno pa po vsakem večjem deževju. |
8. člen |
(jalovišča) |
(1) Za prvo fazo
izkoriščanja je namenjeno obstoječe jalovišče na severni strani
železniške proge. Jalovišče je praktično že zapolnjeno, tako, da se bo
za drugo fazo izkoriščanja moralo uporabljati novo jalovišče. |
(2) Na jalovišču I.
faze je potrebno odstraniti kopasto nasuti material, izvesti naklon 1:2
in rekultivirati tla. |
(3) Jalovišče II.
faze se nahaja na zahodnem delu prostora OPPN. Daljnovod deli jalovišče
na vzhodni in zahodni del. |
Skupna površina obeh
delov jalovišča meri okoli 4,5 ha. Zgornja kota vzhodnega dela jalovišča
je okoli +320 m, zahodnega dela pa okoli +325 m. Tu se bo deponiralo
okoli 260.000 m3 materiala. |
(4) Zaradi
preprečevanja slučajnega kotaljenje večjih kosov gline ali kamnitega
materiala ter ogrožanja železnice je potrebno na severni strani
jalovišča, ob poljski poti nad železnico, izdelati varovalno oviro
(potek ograje razviden iz kartografskih prilog). |
(5) Nasipavanje se
izvaja v plasteh od spodaj navzgor. Stabilnost oziroma varnost pred
plazenjem in porušitvijo jalovišča se zagotavlja z naklonom brežine
jalovišča, odvodnjavanjem jalovišča in ozelenitvijo novonastalih
površin. Naklon brežine jalovišča naj bo 1:2 (26,50), oziroma najmanj
nasipni kot, ki je ocenjen na okoli 30°. |
(6) Za odvajanje
padavinske vode se uredijo lovilni jarki, drenaže, zbirni jarki ter
požiralniki severno od železniške proge (kartografska priloga). Telo
jalovišča se odvodnjava z drenažnimi cevmi, ki se položijo na očiščena
tla. Naklon drenažnih cevi naj znaša najmanj 5%, da je doseženo hitro
odvajanje vode. Drenažne cevi se spelje v zbirne jarke, ki potekajo po
obodu (ob bokih in vznožju) posameznega dela jalovišča. Zbirni jarki
jalovišča se zaključijo s tremi zadrževalniki nato čez prepusta pod
železniško progo do ponikovalnic severno od železnice. Na zgornjem delu
jalovišča se izdelajo lovilni jarki, ki prestrežejo padavinske vode iz
zaledja in jih usmerijo na zgornji ponikovalnik. |
(7) Pred pričetkom
odlaganja jalovine se s terena odstraniti humus, ki se deponira ob
robovih pridobivalnega prostora ali na deponiji humusa. Končne brežine
jalovišča se zopet humusirajo in zatravijo. |
(8) Preostali del
jalovine (440.000 m3), zlasti v kasnejšem času eksploatacije, se bo
sproti uporabljalo za nasutje v izkoriščenih delih etaž za boljše
zadrževanje vlage in uspešnejšo biološko sanacijo. |
9. člen |
(deponije humusa) |
(1) Odstranjevanje
humusa in površinske jalovine je faza dela, ki jo je potrebno enako
opraviti na celotni površini izkrčenega prostora. |
(2) Humus se ali
odrine na robove pridobivalnega prostora ali pa deponira. Deponije
humusa so predvidene ob južnem robu kamnoloma in sicer začasne na
površini okoli 1 ha ter za daljši čas v južnem delu jalovišča ob odcepu
ceste v kamnolom na površini okoli 0,5 ha, vendar ločeno od jalovine. |
10. člen |
(osnovni plato) |
(1) Osnovni plato se
nahaja na parcelah 870/30, 850/1 in 843/2, k.o. Lukovek. Obsega površino
7534 m2. |
(2) Dostop do
osnovnega platoja vodi preko javne ceste parcelne št. 4228/1 ter
obstoječe dovozne ceste, ki poteka po zemljišču parcelne št. 4247, k.o.
Lukovek. Zaradi bližine železniške proge Metlika–Ljubljana se zaščiti
dovozna cesta z nizko odbojno varovalno ograjo od km 91+615 do km 91+673
železniške proge. |
(3) V okviru platoja
so zgrajeni: |
1. betonarna, |
2. drobilnica in
klasirnica apnenca, |
3. barmac. |
(4) Zaradi odvajanja
padavinskih voda naj ima osnovni |
plato E 286 rahli
vzpon proti jugu in sicer generalno do 0,2%. |
(5) Na območju
osnovnega platoja bo zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov, katere bo
Komunala Trebnje odvažala enkrat tedensko na centralno deponijo Trebnje.
Zbirno mesto z zabojniki za odpadke mora biti vedno dostopno za
specialna komunalna vozila. |
(6) Elektroenergetsko
napajanje objektov je predvideno iz obstoječe trafo postaje TP
Vrhpeč–Kamnolom, kjer je montiran transformator moči 630 kVA, preko NN
ločenih kablovodov do betonarne in drobilnice. |
(7) Za potrebe
tehnološke in sanitarne vode se predvidi ločena rezervoarja oziroma
cisterne s kapaciteto 30 oziroma 50 m3. Redno vodooskrbo s sanitarno
vodo se izvaja preko javnih vodovodnih distributerjev. Tehnološko vodo
se črpa iz lastne kaptažne vrtine. |
(8) Za dispozicijo
fekalnih odplak (sanitarni kontejner) se predvidi dvoprekatna nepretočna
greznica neposredno ob sanitarni ploščadi. Redna praznjenja in čiščenja
greznice bo izvajalo javno podjetje z odvozom na deponijo. |
(9) Tehnološke
odpadne vode, ki se zajemajo na betonski ploščadi betonarne in ploščadi
za pranje vozil se odvajajo preko usedalnika in lovilca olj. |
(10) Meteorne vode se
z drobilnice odvajajo neposredno v teren. Za višek vod iz čistilnega
sistema betonarne se predvidi ponikovalnica, kamor so disponirane tudi
meteorne vode s platoja sanitarne ploščadi. |
11. člen |
(betonarna) |
(1) Tehnologija
betonarne je montirana v sklopu krožne ploščadi s premerom 36,00 m, na
izhodiščni koti 286.50, v skrajnem vzhodnem delu platoja. |
(2) Betonarna se deli
na: |
1. Betonsko ploščad |
Na polovičnem,
betonskem delu ploščadi so nameščeni: |
– mešalec za pripravo
mokrih in suhih betonskih mešanic volumna 1,8m3, s kapaciteto cca 60
m3/h, |
– silosa za cement,
kapacitete 2 x 200 t, |
– cisterne za
tehnološko vodo, volumna 25 m3 ter |
– ostala spremljajoča
tehnologija (tehtnice, dozatorji itd.) |
2. Deponijo agregatov |
Boksi za posamezne
agregate so zvezdasto razporejeni v razpoložljivem polkrogu (30, 35
oziroma 50°). Višina pregradnih sten med boksi obsega v stičišču višino
7,50 m, kjer je nameščena naprava za doziranje agregatov v mešalec. |
3. Krožno cesto |
Celotna ploščad je
obdana s krožno makadamsko komunikacijo NPP 6.00 m, kjer se s
priključnimi radii 10 oziroma 8 m priključuje na obstoječo interno
prometnico v območju. Betonski del ploščadi je obdan z betonsko muldo,
povezano z usedalnikom. |
4. Ploščad čistilnega
sistema |
Skrajni severni del
ploščadi betonarne je spojen s ploščadjo čistilnega sistema, kjer so: |
– ploščad za pranje
vozil dimenzij 10.50 x 8.00 m, |
– usedalnik, |
– lovilec olj ter |
– zadrževalni bazen
volumna 3 m3, v katerem se izvaja recikliranje tehnološke vode s ponovim
vračanjem v tehnološki proces. |
5. Sanitarno ploščad |
Sanitarna ploščad je
locirana neposredno ob vstopu v kompleks betonarne dimenzij 8.50 x 8.50
m, z identično izhodiščno koto kot ploščad betonarne. V sklopu ploščadi
sta nameščena dva tipska kontejnerja za potrebe upravnih prostorov ter
pomožnih delovnih (sanitarnih) prostorov. Sanitarni kontejner je za
potrebe vodooskrbe vezan na cisterno sanitarne vode (5 m3), za
dispozicijo fekalnih in odpadnih vod je namenjena greznica neposredno ob
ploščadi. |
12. člen |
(drobilnica in
klasirnica apnenca) |
(1) Drobilnico in
klasirnico apnenca sestavljajo: |
1. Vsipno korito |
V okviru
rekonstrukcije je nameščeno jekleno korito volumna 15 m3 na betonski
ploščadi 3,50 x 2,00 m. |
2. Kladivni mlin |
Kladivni mlin je
nameščen v okviru betonske ploščadi dimenzij 5,40 x 3,00 m. |
3. Vibracijsko sito |
Vibracijsko sito
ločuje frakcije, ki padajo na sito s pomočjo zbirnega korita in
presipnih cevi vsaka na svoj transportni trak, ki vodi do določene
deponije: |
– deponije frakcij od
0–4 mm: ki meri 230 m3, |
– deponije frakcij od
4–8 mm: ki meri 150 m3, |
– deponije frakcij od
8–16 mm: ki meri 150 m3, |
– deponije frakcij od
16–32 mm: ki meri 150 m3. |
(2) Za potrebe
elektro stikalnih ter krmilnih naprav je v sklopu tehnološkega
postrojenja zgrajen upravni objekt, ki je pritlični objekt tlorisih
dimenzij 6,50 x 3,50 m, lociran neposredno ob obstoječem primarnem
drobilcu. Objekt je klasično zidan ter po vertikalni zaključen z ravno
streho. Obdelava fasadnih ploskev je predvidena v ometu grobe strukture. |
13. člen |
(določila za
enostavne objekte) |
V območju OPPN je
dopustna tudi gradnja enostavnih objektov na osnovi
veljavnih zakonov in podzakonskih aktov. Investitor pa mora
pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti soglasje
pristojnega organa oziroma službe, če leži zemljišče na
katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt v območju, ki je s
predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne
infrastrukture ali v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno
kot varovano območje. |
14. člen |
(ploščad za redno
vzdrževanje strojev in vozil) |
(1) Ploščad za redno
vzdrževanje strojev in vozil (hidravličnega bagerja ali nakladalnika) se
locira ob dostopni poti v kamnolom. Uredi se ob smiselni uporabi določil
Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in
mesta za vzdrževanje vozil (Uradni list RS, št. 33/96). |
(2) Ploščad bo
dimenzij 8 x 5 m z odvodom meteorne vode v standardni troprekatni
lovilec olj in maščob z izpustom. Ploščad naj bo narejena iz betona MB
220 armiranega z armaturno mrežo
Ř
10 mm 20 x 20 cm. Debelina plošče je 20 cm. Površino se izdela s
posebnim vodotesnim betonom ali s posebno polimercementno maso na primer
Hidrotes AN (KEMA Puconci), tako da bo za vodo in olje neprepustna. |
Možna je tudi
obdelava s poliesterskim premazom. |
(3) Ploščad mora biti
nekoliko na terenom tako, da ne pride do nanašanja drobnega peska in
mulja iz okolice. Površina naj bo v naklonu do 2% v smeri žleba,
pokritega s kovinsko rešetko od koder se tekočine stekajo v lovilec olj
(detajl št. kartografskih prilog). Lovilec olj in maščob naj bo tipski v
treh prekatih. Meteorne vode iz tretjega prekata naj se stekajo v
odvodni kanal ob ploščadi. Maščobe iz lovilca olj je potrebno vsaj en
krat mesečno pregledati in po potrebi izprazniti in sicer po
pooblaščenem zbiralcu. Izpust v odvodni kanal mora biti pred
usedalnikom, ki preprečuje odnašanje drobnih delcev in mulja v odtok. Za
ravnanje z zbiralcem olj in maščob mora investitor določiti odgovorno
osebo, ki mora voditi dnevnik v katerega vpisuje redne preglede in
čiščenja oljnega lovilca. |
(4) Ob ploščadi je
potrebno namestiti (detajl št. Kartografskih prilog) zabojnik za
čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna sredstva, onesnažena z
nevarnimi snovmi (klasifikacijska šifra odpadka 15 02 02*), zabojnik za
zaoljeno embalažo, ki vsebuje nevarne snovi (klasifikacijska šifra
odpadka 15 01 10*), posodo za začasno shranjevanje eventualno onesnažene
zemljine z nenamernim izpustom olj ali goriv. |
15. člen |
(zbiranje in
predelava gradbenih odpadkov) |
(1) Investitor ima
dovoljenje za zbiranje in predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov iz
skupine 17 klasifikacijskega seznama odpadkov Pravilnika o ravnanju z
odpadki – Priloga 1, in
sicer: |
|
+---------------+------------------------+----------+----------+
|Klasifikacijska| Naziv odpadka | Količina | Postopek |
| številka | | odpadka |predelave |
| | | (ton) | (*) |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170101 |Beton | 6000 t | R5 |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170102 |Opeka | 6000 t | R5 |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170103 |Ploščice, keramika in | 6000 t | R5 |
| |strešna opeka | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170107 |Mešanica betona, opeke, | 6000 t | R5 |
| |ploščic in keramike, ki | | |
| |niso zajeti v 170106 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170302 |Bitumenske mešanice, ki | 1000 t | R5 |
| |niso zajeti v 170301 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170508 |Tolčenec izpod | 600 t | R5 |
| |železniških tirov in | | |
| |pragov, ki ni zajet v | | |
| |170507 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170604 |Izolirni materiali, ki | 600 t | R5 |
| |niso zajeti v 170601 in | | |
| |170603 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170802 |Gradbeni materiali na | 600 t | R5 |
| |osnovi gipsa, ki niso | | |
| |zajeti v 170801 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170904 |Mešani gradbeni odpadki | 6000 t | R5 |
| |in odpadki pri rušenju | | |
| |objektov, ki niso | | |
| |zajeti v 170901 in | | |
| |170903 | | |
+----------------------------------------+----------+----------+
|SKUPAJ (v vseh predelovalnih enotah – | 32.800 | |
|kamnolomih) | ton/leto | |
+----------------------------------------+----------+----------+
* R5 Recikliranje / pridobivanje drugih anorganskih
materialov |
|
(2) Skupna količina
gradbenih odpadkov se nanaša na predelavo in zbiranje gradbene odpadke v
vseh kamnolomih, ki so v lasti investitorja. |
16. člen |
(sanacija in
rekultivacija kamnoloma) |
(1) V skladu z
določili Zakona o rudarstvu se izkoriščanje kamnoloma lahko izvaja le na
podlagi rudarskega projekta za zapiranje rudnika oziroma izvajanje del
sanacije. Določilo o opustitvi izkoriščanja se razume kot opustitev
izkoriščanja posamezne etaže ali celo samo dela etaže. Le na ta način je
sprotna sanacija izvedljiva. |
(2) Sanacija
kamnoloma se izvaja takoj po končanem odkopavanju posamezne etaže in
sicer tako, da se ob urejeno brežino navozi zemlja in humus, se poravna
in zatravi ter ob primernem letnem času zasadi avtohtono grmičevje in
drevje. Po končanem odkopavanju naslednje etaže se postopek ponovi na
tej etaži in tako do osnovne etaže. Vsa dela se izvajajo izključno od
zgoraj navzdol. Spodnji del brežine se lahko izoblikuje tudi z
nasipanjem bodisi z materialom iz kamnoloma ali materialom z jalovišča. |
(3) S ciljem sanacije
se lahko izvaja tudi zasipavanje kamnoloma in sicer se v kamnolom lahko
odlaga neonesnažena jalovina ali inertni odpadki, ki nastajajo pri
izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma.
Za zasipavanje se lahko uporabi tudi zemeljske izkope in umetno
pripravljena zemljina. Nasipavanje se izvaja v plasteh debeline do 0,5
m, ki jih je potrebno poravnati ter nekoliko potlačiti z buldožerjem ali
bagrom ali pa manjšim valjarjem. Za tako zasipavanje ne veljajo določila
veljavnih Pravilnikov o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98,
spremembe in dopolnitve 45/00, 20/01) in Pravilnika o odlaganju odpadkov
(Uradni list RS, št. 5/00) in zato ni potrebno posebno dovoljenje. Tako
zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja. |
(4) Na območjih, kjer
posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec
dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje
ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja
okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. |
(5) Brežine kamnoloma
bodo predstavljale novo pobočje grebena, ki bo premaknjen severno za
okoli 100 m (na zahodnem delu nekoliko več, na vzhodnem pa manj).
Delovne brežine, ki so lahko v naklonu do 75° je v končni fazi
oblikovati v naklonu 70° ali manj. Brežine etaž z naklonom okoli 70°
bodo ostale v glavnem nezaraščene. Horizontalne prehode je potrebno
oblikovati v loku tako, da ni ostrih lomov. Zlasti je potrebno biti
pozoren pri prehodih v naravni teren, da so ti čim manj izraziti. |
(6) Biološka obnova
se usmeri v ponovno vzpostavitev prvotne kulture to je gozd in travniki.
Rekultivacija je izvedljiva le v ravnih in položnejših delih to je na
etažnih ravninah kamnoloma in na brežinah jalovišča. |
(7) Na pripravljena
tla se navozi ali nasuje najmanj 30–50 cm zemlje in humusa. Te površine
je potrebno takoj zatraviti s primerno travno deteljno mešanico. V
primernem letnem času zasaditi avtohtone vrste dreves in grmovnic v
skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Na celotnem območju
naj bo saditev mešana. Naravna in umetna ozelenitev naj potekata
vzporedno. |
Sadijo naj se: |
– drevesne vrste –
bukev (fagus sylvatica), bor (pinus sylvestris), smreka (picea), vrba
(salix alba) |
– grmičevje – navadna
kalina (Ligustrum vulgare), navadna krhlika (Fran rhamnus gula), česmin
(Berberis vulgaris), dren rdeči (Cornus sanquinea), dren rumeni (Cornus
mas), robida (Rubus sp.), leska (Corilus avellana), srobot (Clematis
vitalba) |
– zelišča – krivček
(Epimedium alpinum), črni teloh (Helleborus niger), gozdna lakota
(Galium sylvaticum), orlova praprot (Pteridium aguillinum), osat
(Cirsium sp.), navadni jagodnjak (Fragorisa vesca) |
– trave – navadna
šošuljica (Cala magrostis sp.), gozdna glota (Brachipodium sylvatica),
gorska bilnica (Festuca drymea). |
(8) Izbiro
rastlinskih vrst in nadzor nad izvajanjem del opravi gozdarski
strokovnjak. |
(9) Sanacija naj se
izvaja sproti ter tako spremlja rezultate le-te in opravlja eventualne
potrebne popravke. |
(10) Po enakem načelu
se rekultivirajo brežine jalovišč. |
Glede na relativno
položen naklon brežine, ki je 1:2, bo le-to možno v celoti zatraviti ter
zasaditi avtohtono grmovje in posamična drevesa. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
17. člen |
(komunalna
infrastruktura) |
(1) Vodovodno
omrežje: |
Na območju kamnoloma
Vrhpeč ni vodovoda v upravljanju Komunale Trebnje, zato priključitev na
javni vodovod Trebnje ni možna. |
(2) Kanalizacija |
Padavinske vode, ki
ne proniknejo v maso se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri odprtega
kamnoloma in osnovne etaže E 286 in dalje proti severu po urejenem
odvodnem kanalu ob severnem robu kamnoloma preko usedalnikov do
propustov ter do ponikalnic reke Temenice severno od kamnoloma. |
Za preprečevanje
odnašanja drobnih frakcij se v odvodnem kanalu uredi usedalnik večjih
dimenzij, ki bo sposoben zajeti tudi večje pritoke meteorne vode.
Usedalnik je potrebno redno čistiti, še posebno pa po vsakem večjem
deževju. Izpust v odvodni kanal mora biti pred usedalnikom, ki
preprečuje odnašanje drobnih delcev in mulja v odtok. |
Za ravnanje z
zbiralcem olj in maščob mora investitor določiti odgovorno osebo, ki
mora voditi dnevnik v katerega vpisuje redne preglede in čiščenja
oljnega lovilca. |
(3) Odpadki |
Na območju kamnoloma
je potrebno predvideti zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov, katere
bo Komunala Trebnje odvažala enkrat tedensko na centralno deponijo
Trebnje. Zbirno mesto z zabojniki za odpadke mora biti vedno dostopno za
specialna komunalna vozila. |
18. člen |
(ceste) |
(1) Na cestah in
dostopnih poteh mora biti zagotovljena opremljenost s prometno
signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozori na spremenjene
razmere za varno odvijanje prometa. |
(2) Obravnavano
območje OPPN Vrhpeč se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste III.
reda št. R3-651, na odseku 1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas), od km
4,275 do km 4,530, na levi strani v smeri stacionaže državne ceste. |
(3) Izvede se
rekonstrukcija obstoječega priključka na R3-651, odsek 1198 Trebnje–Novo
mesto (Bučna vas) v km 4+240 z izvedbo zavijalnega pasu. Sedanji
priključek se rekonstruirata in uredi pravokotno na R3-651 odsek
Trebnje–Novo mesto – izvede se zavijalni pas iz smeri Trebnja v dolžini
cca 25 m, – na priključku se izvedejo 15 m uvozno izvozni radii, ki
omogočajo varen promet za kamione s priklopnikom, |
– v območju
priključka je niveleta priključne ceste 3%-3,5%, |
– širina regionalne
ceste se v območju priključka spremeni na naslednji profil: |
vozna pasova 2 x 2,75
m + razširitev za merodajno vozilo zaradi R = 44 m |
srednji vozni pas 1 x
2,75 + razširitev za merodajno vozilo |
bankina/berma 2 x
1.00 m |
– zagotovi se
preglednost priključka, |
– v območju
priključka se omeji hitrost na 40 km/uro in izvede ustrezna prometna
signalizacija. |
Rekonstrukcija se
izvaja po posebnem projektu skladno z 28. členom Zakona o javnih cestah
(Uradni list RS, št. 29/97) in zahtevam DRSC. Pri tem se upošteva
stališče DRSC, da je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno zaradi
neugodnega poteka ceste (dvojna krivina) pred priključkom sorazmerno
podaljšati območje obdelave in tako pred začetkom levozavijalnega pasu
ustrezno voditi oziroma usmerjati promet. |
(4) Če bi zaradi
gradbenih del na območju kamnoloma prišlo do onesnaženja državne ceste
in ostalega dela prometnih površin, jih mora posamezen izvajalec del
takoj očistiti na svoje oziroma investitorjeve stroške. Redno čiščenje
državne ceste in ostalih cestnih površin je obvezno med vso gradnjo in
takoj po dokončanju del. |
(5) Za varnost
prometa na državni cesti in zavarovanje delovišč v skladu s predpisi o
varstvu pri delu je odgovoren izvajalec del. Izvajalec del mora zaradi
izvajanja del upoštevati Zakon o varnosti cestnega prometa. |
(6) Gradbena dela ne
smejo ovirati prometa na državni cesti. |
Zaradi preglednosti
na državni cesti mora biti ves material od zunanjega roba vozišča
državne ceste oddaljen vsaj 3,0 m ali tudi več, če to zahteva
preglednost na tej državni cesti, in odložen ter shranjen, tako da je
zagotovljena varnost prometa na njej. |
(7) Posamezen
izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh
del pri gradnji ter je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki
bi nastala na državni cesti ali bi bila povzročena uporabnikom te ceste
zaradi tehnologije izvajanja del. |
(8) Če bi bili zaradi
gradnje uničeni mejniki cestnega sveta, jih je investitor dolžan na
svoje stroške po pooblaščeni, usposobljeni in registrirani organizaciji
za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje. |
(9) Izvede se
dostopna cesta v kamnolom s severne strani z navezavo kamnoloma na
spremljajoče ceste na AC, in sicer deviacijo JP-1 (del AC programa) v
dolžini cca 1000 m. |
Trasa poteka od
kamnoloma preko obstoječega rekonstruiranega nivojskega nezavarovanega
cestnega prehoda v km 91+677 proge Ljubljana–Novo mesto–Metlika–drž. m.
čez železniško progo. Izvede se zavarovanje nivojskega železniškega
prehoda. Cesta se na to ureja po obstoječih JP 926821 |
v dolžini 706 m do
1-5 Deviacije JP (del AC programa), delno poteka po tej, na to poljskih
poteh v dolžini 288 m do deviacije JP-1, ki poteka ob AC. |
|
Predvidi se naslednji
profil: vozna pasova 2 x 2,50 m +
razširitev za merodajno vozilo
bankina/berma 2 x 0,50 m |
|
Po pogojih Dars št.
402-25-/08-PDP/VD-093 se predvidi: |
– Ureditev deviacije
JP-1 se v celotnem poteku ob AC do vzhodnega priključka na avtocesto in
izvede z ustreznimi elementi horizontalnega in vertikalnega poteka, ki
omogočajo kamionski promet; |
– Upoštevati tudi
prilagajanje obstoječe in projektirane infrastrukture ob AC in dodatne
ureditve po pogojih Dars; |
– Deviacija 1-1 se
podaljša za 75 m ter uredi križišče z deviacijo javne poti JP-1 in
ustrezno prometno signalizacijo; |
– Zagotoviti
preglednost in ustrezno prometno signalizacijo v križišču z deviacijo
1-5; |
– Vse ureditve se
izvajajo po posebnem projektu ter jih je potrebno uskladiti s
projektnimi rešitvami PGD, PZI avtoceste, odsek Ponikve–Hrastje; |
– V projektu je
potrebno upoštevati Uredbe o DLN (Uradni list RS, št. 85/06), varovalni
pas AC, bodočo širitev AC za en prometni pas (min. 7 m od roba cestnega
telesa ter druge pogoje Darsa. |
Lastnik kamnoloma je
dolžan zgraditi povezovalno cesto na vzhodni priključek avtoceste in
potrebne deviacije po pogojih in predhodnem soglasju Dars v enem letu po
dokončanju izgradnje avtoceste. |
Vsi stroški bremenijo
investitorja. |
19. člen |
(dostopne poti na
etaže) |
(1) Osnovno vodilo je
izkoristiti vse možnosti že obstoječih poti. |
(2) Dostopna pot na
vrh kamnoloma, ki vodi po obstoječi poti z južne strani po sedlu nad
kmetijo Krevs, je namenjena kot zasilna pot za dovoz vrtalne opreme in
opreme za prerivanje materiala in odstranjevanje zemlje in humusa. |
(3) Druga dostopna
pot na vrh se izdela z zahodne strani po obstoječi poljski poti, ki se
podaljšala ob predvidenem zgornjem robu izkopa in se priključi na prej
navedeno pot. Ta pot nadomešča vse obstoječe poljske ali gozdne poti
znotraj pridobivalnega prostora, ki bodo z izkoriščanjem kamnoloma
odpravljene. |
(4) Dostopne poti na
etaže in eventualne medetaže so za zahodni del z zahodne strani po
obstoječih gozdnih poteh. Za odvoz materiala se poti primerno uredi
oziroma razširiti. |
(5) Poti se izdela z
naklonom do 20% (približno 1:5). Izjemoma, če ni druge možnosti je
naklon krajših poti lahko tudi večji vendar praviloma ne več kot 30%.
Širina poti mora biti najmanj 4 m od tega na čvrstem raščenem terenu (v
zaseku) najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter
zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali
vozila. |
Zaščita je praviloma
narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m (kartografske
priloge). |
(6) Etažne poti so
praviloma speljane znotraj pridobivalnega prostora. Pri tem so v
največji možni meri izkoriščene že obstoječe poti, ki jih bo večinoma
potrebno le nekoliko urediti in razširiti. |
(7) Predvidene
transportne razdalje v zahodnem delu so okoli 1 km. Na poteh je potrebno
izdelati izogibališča na vsakih 200 m. Za izdelavo poti je v čim večji
meri potrebno uporabiti obstoječe gozdne poti, ki jih je le urediti za
prevoz z kamioni. |
20. člen |
(železnica) |
(1) Lokacija
ureditvenega območja OPPN je od KM 91+250 do KM 92+300, levo železniške
proge Ljubljana–Metlika (gledano proti Ljubljani). Nove etaže so
predvidene od KM 91 + 900 do KM 92+300. |
(2) Nivojski cestni
prehod v km 91+677 proge Ljubljana–Novo mesto–Metlika–drž. m. ni
zavarovan, Ob izvedbi dostopne ceste v kamnolom s severne strani z
navezavo kamnoloma na spremljajoče ceste se uredi z zavarovanjem
obstoječega nivojskega nezavarovanega cestnega prehoda v km 91+677 proge
Ljubljana–Novo mesto–Metlika–drž. m. |
(3) Predvidene ceste
morajo biti oddaljene min. 8.00 m od osi skrajnega obstoječega tira,
objekti višine do 15.00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12.00 m od osi
skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter
višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira, |
(4) Novo jalovišče je
nad žel. progo in je zato predvidena varovalna ovira za primer
kotaljenja kamna ali gline. |
(5) Odvodnjavanje
jalovišča je predvideno z drenažami in ponikovalnimi kotanjami severne
od železniške proge. Vode je potrebno zajeti in kontrolirano odvesti na
nižje ležeči teren (na drugo stran žel. proge). Izvedeta se kanala pod
železniško progo in sicer v km 92+022 na parcelah 813/2 in 734 in 92+255
na parcelah 753/1, 738 in 4246 vse k.o. Lukovek. |
(6) Za vsak objekt v
208 metrskem varovalnem progovnem pasu železnice, oziroma 206 m naselju
(merjeno od osi tira na vsako stran žel. proge) je potrebno upoštevati
veljavni Zakon o varnosti v žel. prometu (ZVZeIP, Uradni list RS, št.
61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih
objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem
pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št.
2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira,
gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh
morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi
v prihodnosti elektrificirane žel. proge. |
(7) Za vsak objekt,
ki bo lociran v železniškem varovalnem progovnem pasu, si bodo morali
investitorji pridobiti soglasje h gradnji od Slovenskih železnic d.o.o. |
(8) Pred izdajo
soglasja h gradnji se v žel. varovalnem progovnem pasu ne sme pričeti z
nobenimi gradbenimi deli. |
21. člen |
(energetska
infrastruktura) |
(1) Preko območja
urejanja potekajo 20 kV vodi, na parc št. 4247 k.o. Lukovek pa je TP
Vrhpeč Kamnolom 2I/0,42 kV. |
Potek vodov je
razviden iz grafičnih prilog. |
(2) Najmanj 7 dni
pred pričetkom posega v prostor je potrebno zagotoviti zakoličbo
obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav ter nadzor nad izvedbo del
s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. V primeru del v
bližini 20 kV vodov in naprav je potrebno naročiti varnosten izklop.
Investitor je odgovoren za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih
del. |
(3) Za ureditev
križanj je potrebno: |
– vse tangence na
območju urejanja projektno obdelati, |
– tangirane vode in
naprave prestaviti (trase morebitnih prestavitev je potrebno uskladiti z
Elektro Ljubljana d.d.), |
– prestavljene vode
predhodno nadomestiti z novimi, s čemer bo zagotovljeno nemoteno
napajanje obstoječih odjemalcev. |
(4) Umetno
osvetljevanje |
Stalna razsvetljava
kamnoloma in jalovišča ni predvidena a se možnost umetnega osvetljevanja
dopušča v kolikor bo potreba po tem. Pri tem se razsvetljavo kamnoloma
lahko glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) razvršča med razsvetljavo
nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb,
skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti
(razsvetljava proizvodnega objekta). |
Območje posega je
predvideno na robu naravnega okolja. Zato neustrezna
izvedba osvetljevanja lahko vpliva na živalstvo, predvsem na ptice,
žuželke in netopirje (vpliv na selitve, biološki ritem – glej vplivi
posega na živalstvo in rastlinstvo). |
Omilitveni ukrepi in
priporočila za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja: |
– Upravljavec
razsvetljave kamnoloma, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost
površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti
delovnega mesta na prostem za več kot 10%. |
– Osvetljenost
delovnih mest v kamnolomu lahko presega standardne osvetljenosti
delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec kamnoloma kot
delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu,
na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa
na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti. |
– Za razsvetljavo, se
morajo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor, je enak 0%. |
– Upravljavec
razsvetljave mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera
razsvetljava ugasnjena. |
– Razsvetljave ni
treba ugasniti v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli,
močnem dežju ali sneženju). |
– Prepovedana je
uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali
premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko
odbijale proti nebu. |
– Razsvetljava mora
biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih
prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo
vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter
stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo
pogosto in daljši čas. Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih
varovanih prostorov so določene glede na oddaljenost okna od najbližjega
roba površine, ki je osvetljena z razsvetljavo. Ker je najbližji
varovani prostor od območja kamnoloma oddaljen več kot 20 m, znaša mejna
vrednost za osvetljenost od večera do 24. ure uporablja 2 lx, mejna
vrednost za osvetljenost od 24. ure do jutra pa 0,2 lx. Osvetljenost na
oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske
odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. |
– Uporabijo se naj
svetila, ki oddajajo nizke vrednosti UV svetlobe. |
– Razsvetljava naj bo
načrtovana tako, da bo mogoče določeno število svetil, ki niso
tehnološko potrebna, ločeno izklopiti. |
22. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
Obstoječe TK omrežje
poteka po zračni telefonski liniji ob železniški progi. Iz
predmetne linije je izveden tudi telefonski |
priključek za objekt
v kamnolomu. |
V. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
23. člen |
(1) Predhodni
arheološki pregledi in vrednotenje na območju širitve kamnoloma so
potrdili obstoj arheološkega najdišča, za katerega se domneva, da gre za
sledi prazgodovinskega naselja. |
Zaradi ogrožanja in
uničenja arheološkega najdišča bo potrebno na platoju na zemljiščih
parc. št. 823/2, 823/9 in 822/1, k. o. Lukovek, (EŠD 27968) izvesti
arheološka izkopavanja na površini okoli 40 x 40 metrov. Za izvedbo
arheoloških raziskav in arheološkega izkopavanj je potrebno pridobiti
soglasje ministra skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
|
Znotraj
registriranega arheološkega najdbišča Vrhpeč – Arheološko najdišče Sv.
Ana (EŠD 8626) širitve pridobivalnega prostora niso možne, ampak zgolj
sanacija obstoječega stanja. |
Med eksploatacijo je
treba preprečevati negativne vplive (hrup, prah, tresljaji) na enoto
kulturne dediščine Vrhpeč –Cerkev sv. Ane (EŠD 2603) ter omogočiti njeno
delovanje kot sakralnega objekta, ki je vpet v turistično ponudbo
širšega prostora. S posebnimi ureditvami je treba preprečiti poglede z
območja cerkve neposredno v območje delovanja kamnoloma. |
Sanacijo obstoječega
kamnoloma (pred cerkvijo sv. Ane) je potrebno izvesti takoj. |
Za poseganje v južni
rob kamnoloma je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne službe za
varstvo kulturne dediščine. |
(2) V sodelovanju s
pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije naj se
pripravi način sporočanja in ukrepanja ob morebitnem odkritju arheološko
pomembnih elementov. |
(3)
Zaradi vsebinske in krajinske občutljivosti prostora naj bo
eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Etaže kamnoloma naj
postopno in mehko prehajajo v naravni teren. Naklon brežin naj se
spreminja, kjer je to mogoče. Sanacija in rekultivacija naj se izvajajo
sproti, od zgoraj navzdol, z avtohtonimi vrstami habitatnega tipa
bukovih gozdov (Luzulo Fagetum). |
VI. REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
24. člen |
(splošne usmeritve
za varovanje okolja) |
Morebitne pritožbe
prebivalstva v povezavi s transportom in miniranjem naj se preuči in,
kolikor je to mogoče, upošteva. |
Redno naj se izvajajo
vzdrževalna dela na okoliških cestah. |
Nosilec izvedbe je
investitor, ukrepi naj se izvajajo celoten čas izvajanja OPPN, uspešnost
pa naj spremljajo investitor in lokalna skupnost. |
Na posebnih
varstvenih območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim
večji možni meri: |
– ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst; |
– ohranja ustrezne
lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; |
– ohranja ali
izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja povezanost
habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno
povezanost, če je le-ta prekinjena. |
– Pri izvajanju
posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom,
se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. |
– Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenjskim ciklom živali tako, da se: |
– živalim prilagodi
tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim'manjši
možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo
umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev,
razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, – Na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in
rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
25. člen |
(ohranjanje
narave) |
(1) Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih
varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v
strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni
prostorski načrt za kamnolom Vrhpeč« (ZRSVN, OE Novo mesto, september
2007), ki so priloga odloku in se hranijo na sedežu občine Trebnje. |
(2) Zaradi varovanja
habitata črtastega medvedka je potrebno gozdni rob ustrezno vrstno in
slojevito strukturirati. |
(3) Z namenom
varovanja naravne vrednote Temenice (evid. st. 239) se izvedejo
naslednji posegi: |
– z obstoječega
jalovišča I. faze naj se odstrani kopasto nasuto jalovino, da bo
preprečeno plazenje in spiranje zemljine ter kamninskega materiala na
naravno vrednoto, da bo vsaj delno vzpostavljeno prvotno stanje terena; |
– ob nasipu železnice
naj se vzpostavi prvotna travna brežina, ki naj bo v primernem naklonu.
Brežino naj se dodatno utrdi in zasadi z avtohtonimi grmovnimi in
drevesnimi vrstami; |
– spodnji rob
jalovišča naj se umakne od gozdne meje (od gozdne poti) vsaj za 5
metrov; |
– padavinske vode naj
se predhodno očisti oziroma spelje preko usedalnikov, da bo preprečeno
spiranje najfinejših frakcij na naravno vrednoto, |
– razstreljevanje naj
bo po količini in načinu miniranja v največji možni meri omiljeno. |
– v primeru, da se
zazna kakršne koli spremembe na reki Temenici (fosilna struga, ponori,
podzemni tok), naj se dela ustavijo ter skupaj s pristojnimi službami
preučijo nadaljnje možnosti eksploatacije kamnoloma na območju
ohranjanja narave; |
– na podlagi
ugotovitev študije »Študija posledic širitve kamnoloma Vrhpeč na
podzemne vode in tok reke Temenice« naj se pri širitvi kamnoloma
upošteva naslednje varnostne ukrepe: |
– miniranje hribine
naj se izvaja ob strogem spoštovanju z rudarskim projektom predvidenih
omejitev; |
– pri delih naj se
predhodno ugotavlja kompaktnost hribine oziroma nastopanje kraških
pojavov – večjih razpok in kavern v območju nad predvidenim podzemnim
tokom reke Temenice. |
Ta ukrep naj bi se
izvajal sproti z napredovanjem spodnje etaže kamnoloma. Glede na
dejstvo, da bo osnovna etaža (osnovni plato) na koti + 286 m v večjem
obsegu dosegljiva šele v zadnji fazi izkoriščanja II. faze kamnoloma, je
možno ta preizkus izvesti na skrajnem dosegljivem delu na zahodni strani
platoja in pozneje eno etažo višje (E 295). Vrtine bi bile zavrtane v
mreži 50 x 50 m, in sicer po sistemu vrtanja na prah. Globina vrtanja
naj bi bila 30 m, to je nekako do kote +250-260 m. V primeru večjih
razpok ali kavern, bi se v tistem območju gostota vrtin povečala tako,
da bi bilo možno omejiti praznino; |
– v obstoječo vrtino
v kamnolomu KVP-1/02 naj se vgradi sonda za zvezno merjenje gladine
podzemne vode. Podatke se arhivira digitalno in 1-krat letno pregleda
ter izdela poročilo. |
(4) Če investitor
odkrije potencialno naravno vrednoto, mora o tem takoj obvestiti
pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave. |
(5) Zaradi ohranjanja
ekološko pomembnega območja Temenica (62300) naj bo eksploatacija
usmerjena v končno podobo reliefa. Etaže
kamnoloma naj postopno in mehko prehajajo v naravni teren. Naklon brežin
naj se spreminja, kjer je to mogoče. |
Sanacija
in rekultivacija naj se izvajajo sproti, od zgoraj navzdol, z
avtohtonimi vrstami habitatnega tipa bukovih gozdov
(Luzulo Fagetum). |
Na območju ekološko
pomembnega območja je potrebno pri izvajanju predvidenih posegov,
izkoriščanju in sanaciji kamnoloma upoštevati tudi naslednje konkretne
varstvene usmeritve: |
– zaradi vsebinske
občutljivosti prostora in vizualno izpostavljenega in prepoznavnega
griča Gradišče – Sv. Ana predvsem s severne strani, naj bo eksploatacija
usmerjena v končno podobo reliefa; |
– večjo pozornost naj
se posveti prehodom kamnoloma v naraven teren, ki naj bojo postopni in
»mehki«; |
– sanirano območje
naj bo kar se da nevpadljivo in naj se vklaplja v okoliski krajinski
vzorec. Naklon brežin naj se, če je Ie mogoče spreminja in s tem razgiba
teren, ki ga bo sicer zaradi značilnosti kamninske podlage in strmine
težko rekultivirati; |
– sanacijo in
zasajevanje naj se izvaja sproti in sicer od zgoraj navzdol, tako da
bodo učinki vidni čim prej. Pri sanaciji naj se uporablja avtohtone
grmovne in drevesne vrste, ki so značilne tudi za habitatni tip (9110)
Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum, znotraj posebnega varstvenega območja
Natura 2000; |
– v primeru, da se
pri zemeljskih delih odkrije kakršne koli kraške pojave (jama, brezno,
zasiganost), naj se o tem takoj obvesti pristojni Zavod RS za varstvo
narave, OE Novo mesto, ki bo podal nadaljnje usmeritve za delo; |
(6) Varstvena
priporočila za ravnanje na območju pričakovanih naravnih vrednot
|
V primeru najdbe
mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON. Vsak,
ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali
del jame, je dolžan o tem obvestiti Institut za raziskovanje krasa
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (8. in 9. člen ZVPJ). |
26. člen |
(varstvo pred
hrupom) |
(1) Potrebno je
upoštevati določila Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, še
posebej določila o mejnih, kritičnih in koničnih ravneh. Območje
kamnoloma se uvršča v IV.stopnjo varstva pred hrupom. Najbližje
naseljene stavbe se uvrščajo v III. stopnjo varstva pred hrupom (4. člen
Uredbe). |
(2) Lastnik vira
hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti
prve in občasne meritve ravni hrupa. |
(3) Ukrepi za varstvo
pred hrupom: |
– uporaba tehnično
brezhibnih delovnih strojev; |
– izvedba občasnih
meritev hrupa pri najbližjih objektih; |
– izvedba morebiti
potrebnih zaščitnih ukrepov. |
Nosilec izvedbe je
investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas izvajanja plana, uspešnost
spremljata Rudarski inšpektor in investitor. |
27. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Upoštevati je
potrebno določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih
vrednostih snovi v zraku. |
(2) Prevozne poti
morajo biti speljane po terenu s katerega je odstranjen humusni
material. |
(3) Pri samih delih v
kamnolomu je treba izvajati ukrepe proti zapraševanju kot so odsesavanje
vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih, močenje
makadamskih poti in kamnine ter čiščenje asfaltnih površin. |
(4) Zagotovi naj se
pokrivanje kamionov v primeru voženj zelo drobnih frakcij suhega
materiala ter takojšnje čiščenje razsutega tovora po cestah. |
(5) Sanitarno vodo
naj se v kamnolom dovaža s cisterno. |
Tehnološke vode se
črpa iz lastne vrtine. |
28. člen |
(varstvo plodne
zemlje) |
Deponirani humusni
material se uporabi za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov
nahajališča. S humusom je potrebno skrbno ravnati, tako da se ohrani
njegova biološka aktivnost in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine
3-4 m, z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter
obvezno zatravitvijo površine s travnimi mešanicami in deteljo. |
29. člen |
(varstvo
vegetacije) |
(1) Posek gozda se
opravi kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca
Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Trebnje. Golosek praviloma
potrebno opraviti na celotni površini, ki je določena z letnimi načrti
napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora. |
(2) Posek je potrebno
opraviti v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in
podrast pa odstraniti iz kamnoloma. Sečnja drevja in spravilo lesnih
sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju
sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih
sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94). |
(3) Ob končnem robu
poseka je le-tega potrebno izvesti tako, da se zavaruje gozdni rob.
Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. Gozdni rob se
izdela v trikotnem profilu (detajl kartografskih prilog). Pri tem je
treba paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves. V tem pasu je
potrebno odstraniti visoko drevje, pustiti pa podrast. |
(4) Po izvedbi posega
mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdovi in dostop do sosednjih
gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. |
(5) V skladu z 21.
členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02) mora
investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za
poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa
priložiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. |
(6) Drevje se lahko
poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (3. člen
Zakona o graditvi objektov). |
(7) Drevje,
predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno
označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove –
Krajevna enota Trebnje po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter
po detajlni zakoličbi meje območja urejanja. |
(8) Morebitne štore
ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme
odlagati v gozd (prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih), ampak le na
urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno
vkopati v zasip. |
(9) Po končani
gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih
površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v
prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna
škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh. |
(10) V času
pogozdovanja obstaja možnost, da bo mladje objedala divjad. Zaradi tega
naj se zaščitna ograja postavi tako, da bo onemogočen dostop divjadi na
terase. Prostor neposredno pred čelno fronto napredovanja etaže naj bo
očiščen podrasti, da ne bo privlačen za živali. |
(11) Z namenom
varovanja bukovih gozdov Luzulo Fagetum je potrebno: |
– plastovito
oblikovati gozdni rob, |
– ohraniti vsej 10
metrski pas gozda na zahodnem in južnem robu kamnoloma, |
–
postopno sanirati izčrpani del pridobivalnega prostora z avtohtonimi
vrstami rastišča Luzulo Fagetum. |
30. člen |
(varstvo voda) |
(1) Odvajanje
odpadnih voda iz kamnoloma Vrhpeč mora biti urejeno v skladu s pogoji,
določenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z
javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 47/05 in 41/07). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno
priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov
za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
|
Z jalovino ni
dovoljeno zasipavati ponorov na severni strani železniške proge,
material se da s pridom uporabiti na trgu ali pri sanaciji kamnoloma. |
Odpadne padavinske
vode z območja kamnoloma Vrhpeč je treba pred izpustom v zemljo,
očistiti v usedalnikih ter tako zadržati oziroma preprečiti odnašanje
drobnih frakcij v podzemni tok ponikalnic reke Temenice, Lukovskega in
Dobravskega potoka. Temenica ponika severozahodno od kamnoloma, Lukovski
in Dobravski potok pa ponikneta južno od naselja Jezero. Podzemni tok
navedenih vodotokov poteka pod kompleksom kamnoloma in privre na površje
v Zijalu na južni strani kamnoloma kot Temenica. |
Usedalnike je treba
redno čistiti in tako preprečevati zasipavanje podzemnega toka vodotokov
Temenice, Lukovskega in Dobravskega potoka s peščenim materialom. |
(2) Ukrepi za
zmanjšanje nevarnosti so posredno določeni že v postopkih za
razstreljevanje in pregledih po razstreljevanju ter postopkih za
uničevanje oziroma odstranjevanje zatajenih nabojev (Pravilnik o
tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v
rudarstvu Uradni list SFRJ, št. 26/88). |
(3) Na območju
kamnoloma ni dovoljeno skladiščenje goriv ali maziv, ker za to ni
predvidenih urejenih skladiščnih prostorov. |
(4) Na zalogi morajo
imeti zadostne količine absorpcijskega sredstva in krp za čiščenje
platoja v primeru izpusta olja ali goriv. |
(5) Zagotovljeno mora
biti redno vzdrževanje strojev, ki se jih uporablja pri izkoriščanju
materiala, tako da je tveganje za onesnaženje čim manjše. |
(6) Za eventualno
rabo vode v tehnološke namene si mora investitor pridobiti vodno
dovoljenje v skladu s 125. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS,
št. 67/02). |
VII. REŠITVE IN
UKREPE ZA OBRAMBO TER VARSTVO |
PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO |
Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
31. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Ob izvajanju del
v kamnolomu mora biti zagotovljena ustrezna gasilna oprema in viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) V smislu Zakona o
varstvu pred požari je organizacija dolžna izdelati protipožarni načrt.
Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor
tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara. |
(3) V skladu z
Odlokom o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št.
26/93) je določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje
grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja
tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih
sredstev. |
(4) Pri pripravi
projektne dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji za: |
– zmanjšanje možnosti
nastanka požara |
– pravočasno
odkrivanje in obveščanje o požaru |
– varen umik ljudi in
premoženja |
– omejevanje širjenja
ognja in dima ob požaru |
– učinkovito in varno
gašenje požara ter reševanje |
– zagotovitev
prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila. |
32. člen |
(varstveni ukrepi
pri vrtanju, razstreljevanju, odrivanju, |
odkopavanju,
nakladanju, transportu, razkladanju in predelavi) |
(1) Pri delu je
potrebno spoštovati določila: |
– Pravilnika o
zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih
ukrepih za dela pri raziskovanju in iz koriščanju mineralnih surovin na
površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03); |
– Zakon o eksplozivih
(ZE – UPB 1 Uradni list RS, št. 100/05); |
– Pravilnik o
evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo pravne osebe in podjetniki
(Uradni list RS, št. 82/03) |
– Pravilnik o
strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi (Uradni list RS, št.
82/03 in 95/04) |
– Pravilnika o
zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih
ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za izkoriščanje
mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje
razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03); |
– Zakon o prevozu
nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99). |
– Zakon o varnosti v
železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) ter upoštevati pogoje
Slovenskih železnic d.o.o. |
(2) Splošni varnostni
ukrepi pri razstreljevanju: |
– z razstrelilnimi
sredstvi smejo delati samo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to
delo določi tehnični vodja, |
– pred pričetkom
razstreljevanja mora odgovorni vodja miniranja pregledati delovišče in
okolico ter zlasti ugotoviti ogroženo področje, |
– vodja miniranja
mora poskrbeti, da se v času polnjenja minskih vrtin v neposredni
bližini ne zadržujejo druge osebe in ne izvajajo druga dela, |
– o času
razstreljevanja je potrebno obvestiti krajane na krajevno običajni ali
drugače dogovorjeni način, |
– vodja miniranja je
odgovoren za razmestitev stražarjev, ki morajo biti poučeni o svojih
zadolžitvah, |
– ob miniranju je
treba obvezno izvajati predpisane zvočne signale, |
– ob sproženju min je
potrebno izvesti zaporo prometa na cesti v kamnolom. Zapora mora biti
izvedena z ustrezno signalizacijo s prometnimi znaki in fizično z
letvami. |
(3) Miniranje mora
biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov in
sicer pred: |
– razmetom miniranega
materiala, |
– zračnim udarnim
valom (detonacijo), |
– potresom, ki
nastane pri miniranju, |
– varnost pred
strupenimi in dušljivimi učinki miniranja ter varnost pred toplotnimi
učinki miniranja. |
(4) Miniranje naj se
izvaja z manjšimi polnitvami in z milisekundnim proženjem detonacij. |
(5) Splošna meja
ogroženega področja za ljudi znaša 150–200 m in za objekte 100–150 m. V
ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s
prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon
se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja
najmanj 100 m. |
(6) Investitor naj
opravi meritve vibracij zaradi miniranja pri najbližji stanovanjski
hiši. |
33. člen |
(varstveni ukrepi
pri delu) |
(1) Pri delu v
kamnolomu morajo biti zagotovljeni: |
– splošni varnostni
ukrepi pri delu z delovnimi stroji, |
– posebni ukrepi
varstva pri delu morajo biti zagotovljeni za nakladanje, transport,
razkladanje, predelavo, |
– prva pomoč v skladu
s Pravilnikom o opremi in postopku za prvo pomoč in o organizaciji
reševalne službe za primer nesreče pri delu (Uradni list SRS, št.
21/71), |
– zavarovanje
kamnoloma med obratovanjem, |
– zavarovanje
prostora po končnem izkoriščanju. |
(2) Če bi se, zlasti
v zimskem času, moralo delati v temi, je potrebno skladno z določili
Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih
ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in
izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in
izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št.
111/03), doseči zahtevano osvetljenost območjih, na katerih se dela, in
osvetljenost delovne opreme. |
VIII. NAČRT
PARCELACIJE |
34. člen |
(1) Območje OPPN
vključuje naslednje parcele k.o. Lukovek: |
|
Faza Parcele št. (vse k.o.
Lukovek)
Prostor Zemljišča 821/1, 821/2, 824/3, 824/4,
obstoječega 824/5, 827/2, 827/3, 827/4,
kamnoloma – 828/1, 839/1, 840/1, 840/2,
I. faza 843/1, 843/2, 843/3, 844/4,
850/2, 850/3, 850/4, 869,
870/1, 870/2, 870/4,
870/28, 870/30, 870/31,
870/32, 870/33, 870/34,
870/35, 870/56
Poti 4228/2, 4230/1, 4230/2,
4247/1, 4247/2, 4247/3,
4247/4, 4247/5, 4247/6,
4247/7, 4248/1, 4248/2,
4250
Predlagani Zemljišča 752/1, 752/2, 752/3, 753/1,
pridobivalni 753/2, 754/1, 754/2, 805/1,
prostor – 805/2, 806/1, 806/2, 806/3,
II. faza 806/4, 806/5, 809, 810,
811/1, 811/2, 812, 813/1,
813/2, 813/3, 814/1, 814/2,
815, 816 del, 817/1, 817/2
del, 818, 819/1, 819/2,
820, 822/1 del, 822/2 del,
823/1, 823/2, 823/9, 824/1,
828/2, 829, 834/1, 836,
838, 839/2, 843/4, 844/1,
844/2, 844/3, 847/1 del,
847/3 del, 847/5, 849/2,
850/1
Poti 4226/1, 4228/1, 4228/2,
4229/1, 4229/2, 4229/3,
4246
Sanacija Zemljišča 848, 849/1, 852
Predlagani
pridobivalni
prostor –
I. faza |
|
(2) V kartografskih
prilogah so prikazane meje površin in objektov za vsako fazo posebej. |
(3) Za območje
kamnoloma se po tem OPPN izvaja nova parcelacija. |
(4) Odstopanja od
določb parcelacije tega OPPN so možna zaradi tehnoloških
zahtev, vendar znotraj območji izključne rabe. |
|
IX. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER |
DRUGI POGOJI IN
ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA |
35. člen |
(1) Območje urejanja
se deli na dve fazi. |
(2) V prvi fazi
izkoriščanja bo imel kamnolom na zahodni strani štiri etaže in sicer od
zgoraj navzdol E 315, E 305, E 295 in osnovni plato E 286. Na vzhodni
strani, kjer je izkoriščanje v glavnem podrejeno sanaciji jugovzhodne
brežine sedanjega kamnoloma in kjer je širitev močno omejena zaradi
varovanega vrha Sv. Ane in cerkve na vrhu, je predvideno devet etaž, in
sicer E 365, E 355, E 345, E 335, E 325, E 315, E 295 in osnovni plato E
286. Na določenem delu v prvi fazi na jugovzhodnem delu |
sedanjega kamnoloma
dolžini okoli 80 m, ni možno formirati spodnje etaže E 295, ker ni
prostora. Tu bo stena ostala višja, in sicer okoli 20 m. Vzhodni del
prve faze je dokončen. V tem delu ni možna širitev zato je v tem delu
obvezno sprotno izvajanje sanacije. V zahodnem delu je predvideno
nadaljevanje druge faze, zato je v tem delu le pripraviti pogoje za
sanacijo, ki se bo izvedla v primeru, da širitve ne bo. |
(3) V drugi fazi
izkoriščanja se bo kamnolom širil predvsem na zahodno oziroma
jugozahodno stran od sedanjega kamnoloma, kjer bodo formirane še etaže
od zgoraj navzdol E 355, E 345, E 335, E 325 ter nadaljevalo z etažami
prve faze E 315, E 305, E 295 in osnovni plato E 286. Minimalna širitev
je predvidena v osrednjem delu na sedlu, ki bo omogočila sanacije
osrednjega dela južne brežine sedanjega kamnoloma ter povezavo etaž
vzhodnega in zahodnega dela. Vse etaže so praviloma prehodne in imajo
najmanj en dostop. |
X. VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ |
OD FUNKCIONALNIH,
OBLIKOVALSKIH |
IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
36. člen |
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko,
prometno, ekonomsko, geološko, geološko, hidrološko, geomehansko ali
tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod
pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost
objektov in ljudi. V takih primerih je smiselno preveriti usklajenost
predvidene gradnje in določil predmetnega odloka skozi postopek izdaje
projektnih pogojev in soglasij pristojnih služb k obravnavani gradnji.
Enako se obravnavajo tudi drugi posegi v prostor, ki niso eksplicitno
navedeni v tekstualnem in kartografskem delu predmetnega OPPN. |
(2) Dopustna so: |
– večja odstopanja:
namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se
lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem lokacijskega
načrta, |
– manjša odstopanja:
spremembe karakteristik cest, platojev in komunalnih vodov, namembnost
dela posameznega območja, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka,
sprememba parcelacije. |
(3) Dovoljena
odstopanja od določil odloka: |
– sprememba izvedbe
etaž in lega etaž do ±10 m, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja; |
– poteki cest in
poti, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju
s splošnimi določili odloka. |
(4) Ta odstopanja so
možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa
morajo biti spremembe v skladu s pogoji pristojnih organov in
organizacij, ki so pridobljeni k temu lokacijskem načrtu. |
(5) Dopustna so
odstopanja gabaritov pri objektih in ureditvah betonarne ter deponiji
agregatov, če to narekuje sprememba ali dopolnitev tehnoloških procesov.
Dopustne so tudi spremembe namembnosti in spremembe vrste rabe za
dejavnosti, ki bi dopolnjevale obstoječo dejavnosti. |
XI. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV |
PO PRENEHANJU
VELJAVNOSTI |
PODROBNEGA NAČRTA |
37. člen |
(1) Po izkoriščanju
oziroma ob zapiranju kamnoloma je predvidena odstranitev začasnih
objektov in strojne opreme, končno oblikovanje reliefa ter končna
rekultivacija območja z avtohtono vegetacijo. |
(2) Poleg zahtev iz
drugih določb odloka mora investitor oziroma izvajalec prostorskega
posega: |
– v najkrajšem možnem
času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi
delovanja kamnoloma, |
– promet organizirati
tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev, |
– celotno področje
kamnoloma zavarovati bodisi z zemeljskimi nasipi ali z ograjo ter
postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa
nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino, |
– upoštevati in
izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju okolja. |
(3) Po končanem
izkoriščanju bo na nivoju osnovne etaže nastala relativno velika ravna
površina (cca 7 ha) primerna za druge dejavnosti. Ta dejavnost lahko
predstavlja širitev obstoječe ali sorodne dejavnosti in gradnjo skladišč
ter manipulativnih površin. |
XII.
ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE |
IN ZA PRIDOBITEV
ZEMLJIŠČ |
38. člen |
(1) Na območju
ureditve predmetnega OPPN se ne uveljavlja predkupna pravica Občine
Trebnje. |
(2) Pristojne
inšpekcijske službe opravljajo nadzor nad izvajanjem določil odloka
predmetnega OPPN. |
(3) Na podlagi tega
OPPN se med investitorjem in občino sklene pogodbo v skladu z veljavno
zakonodajo, ki bo vsebovala tudi obveznosti o dodatnem vzdrževanju
lokalnih cest in ostale infrastrukture izven območja OPPN. |
(4) Pri izdelavi
projektno tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati vse smernice in
mnenja, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta. |
XIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN OBČINE |
V ZVEZI Z
OPREMLJANJEM ZEMLJIŠČ |
S KOMUNALNO
INFRASTRUKTURO |
39. člen |
Na podlagi tega OPPN
ne bo potrebna gradnja dodatne komunalne infrastrukture znotraj območja
OPPN. Obveznosti investitorja glede gradnje, rekonstrukcij in
vzdrževalnih del na cestni in komunalni infrastrukturi bodo opredeljene
v pogodbi navedeni v 38. členu tega odloka. |
XIV.
NADZOR |
40. člen |
Inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem odloka predmetnega OPPN opravlja Ministrstvo
za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in prostor,
Enota Novo mesto ter Rudarski inšpektorat RS. |
XV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
41. člen |
(prenehanje
veljavnosti odloka) |
Z uveljavitvijo tega
odloka prenehajo veljati za to območje določila Odloka o prostorsko
ureditvenih pogojih za območje občine Trebnje /planske celote 1,3,4,5/
(Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/9,
24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05, 65/06), Obvezna razlaga Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote
1,3,4,5/ (Uradni list RS, št. 113/07) in Obvezna razlaga 13., 28., 29.,
30., 38.a in 39. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za
območje Občine Trebnje – planske celote 1,3,4,5 (Uradni list RS, št.
108/08). |
42. člen |
(vpogled) |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Trebnje, Upravni enoti Trebnje in naročniku
Občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
43. člen |
(uveljavitev) |
Odlok začne veljati v
osmih dneh od objave v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-15/2009 |
Trebnje, dne 29.
julija 2009 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic
l.r. |