Na podlagi 23. člena
ter v povezavi s 175. členom
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03) in 16. člena
Statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02, 100/03, 85/04 in 76/06) je
Občinski svet Občine Zreče na seji dne 15. 2. 2007 sprejel |
O D L O K |
o lokacijskem načrtu
sanacije gradnje počitniških hiš na območju Planine v KS Gorenje |
I. UVODNA DOLOČILA |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme lokacijski načrt za sanacijo gradnje počitniških hiš na območju
Planine v KS Gorenje, ki ga je izdelal IGRE d.o.o. Maribor pod št.
projekta 7U372. |
2. člen |
(sestavni deli
občinskega lokacijskega načrta) |
Vsebina lokacijskega
načrta iz prejšnjega člena: |
I. SPLOŠNI DEL:
|
– registracija
podjetja |
– potrdilo o
pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca |
– izjava odgovornega
prostorskega načrtovalca |
II.
ODLOK |
III.
KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA: |
+------------------------------------------------+-------------+ |
|– pregledna
situacija | M 1:5000| |
+------------------------------------------------+-------------+ |
|– prikaz iz
prostorskih sestavin dolgoročnega | M 1:5000| |
|plana Občine
Slovenske Konjice | | |
+------------------------------------------------+-------------+ |
|– situacija
obstoječega stanja | M 1:500| |
+------------------------------------------------+-------------+ |
|– ureditvena
situacija | M 1:500| |
+------------------------------------------------+-------------+ |
|– situacija
prometne, komunalne, energetske in | M 1:500| |
|teleprenosne
infrastrukture | | |
+------------------------------------------------+-------------+ |
|– geodetska
zazidalna situacija | M 1:500| |
+------------------------------------------------+-------------+ |
IV. SEZNAM PRILOG LN:
|
IV/1 POVZETEK ZA
JAVNOST |
IV/2 IZVLEČEK IZ
STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA |
2.1 Prostorski plan
občine |
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN
UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA |
3.1 Opis prostorske
ureditve |
3.2 Ureditveno
območje lokacijskega načrta |
3.3 Razlogi za
izdelavo lokacijskega načrta |
3.4 Načrt parcelacije
|
3.5 Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
3.6 Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN |
IV/4 SEZNAM
STROKOVNIH PODLAG, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE |
IV/5 SMERNICE IN
MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC |
Seznam nosilcev
urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OLN |
Analiza smernic
|
Smernice nosilcev
urejanja prostora |
Mnenja nosilcev
urejanja prostora |
IV/6 OCENA STROŠKOV
ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA NAČRTA |
Projekt je sestavni
del tega odloka in vsebuje: |
– tekstualni del
|
– program opremljanja
|
– smernice in mnenja
|
– grafične priloge |
II. UREDITVENO
OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(ureditveno območje
občinskega lokacijskega načrta) |
Ureditveno območje
lokacijskega načrta meri cca 5500 m2 in zajema parcele 213/1, 213/12,
213/13, 213/14, 213/15, 213/16, 213/17, 213/18, 213/19, 213/20 in del
parcele 217/1 vse k.o. Padeški vrh, Občina Zreče. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
4. člen |
(umestitev načrtovane
ureditve) |
Območje je v celoti
namenjeno bivalnim funkcijam. Objekti so locirani severno od obstoječe
ceste, od koder je predvideno napajanje območja počitniških hišic.
|
V območju so možni
sledeči posegi v gradbeno strukturo: sanacija objektov, rekonstrukcija,
nadomestna gradnja, odstranitev objektov, redna vzdrževalna dela na
objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno
korist v skladu z določili občinskega lokacijskega načrta. |
5. člen |
(dovoljeni posegi v
prostor) |
Ministrstvo za
obrambo: |
– pogoji za varen
umik ljudi in premoženja, |
– odmik med objekti
za požarno varnost (požarnovarnostni odmik po smernici SZPV 204),
|
– prometne in delovne
površine za intervencijo (SIST DIN 14090), |
– voda za gašenje
(Uradni list SFRJ, št. 30/91 – pravilnik o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov), |
– upoštevati požarna
tveganja za širjenje požara. |
|
Občina Zreče:
|
– tlorisna površina
(gabariti) se legalizirajo, |
– prizidki se
sanirajo v skladu z dovoljenjem, |
– strešne frčade se
poenotijo za vse objekte enako, |
– kolenčni zidi se
legalizirajo, |
– objekti se sanirajo
tako, da so delno vkopani in prilagojeni terenu, |
– oporni zidovi se
sanirajo v skladu z dovoljenji, |
– treba je izvesti
notranjo vertikalno komunikacijo, zunanja se sanira. |
|
Zavod za gozdove, OE
Celje: |
– v ureditveno
območje, ki ga obravnava OLN, je treba zajeti tudi del parcele 217/1 k.
o. Padeški vrh, preko katerega poteka dostopna prometnica do objekta na
parceli 213/19 in sosednih parcelah, vse k. o. Padeški vrh. Ureditev
mora zajeti tako ureditev planuma dostopne prometnice, kakor tudi
odkopnih in nasipnih brežin ob njej (cca 2 metra od roba prometnic) s
čemer bo zajeto celotno funkcionalno območje OLN (2. člen Zakona o
urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji);
|
– zaradi varnosti
objektov se v predvidenih prostorskih ureditvah načrtuje minimalni odmik
objektov od obstoječega gozdnega roba, vsaj za 1 drevesno višino
odraslega gozda, katere višina ocenjena na cca 20 metrov. V primeru
manjšega odmika se z lastnikom parcele, na kateri je gozd, sklene pisno
soglasje z dogovorom o ukrepanju in odgovornostih ob nastanku škodnega
primera (21. člen Zakona o gozdovih). |
– z dostopne
prometnice do objekta na parceli 213/19, k. o. Padeški vrh ter sosednjih
objektov mora tudi po dokončanih ureditvah ostati prost dostop do
gozdnih površin na parceli 217/1, k. o. Padeški vrh. Dostopna prometnica
mora biti izdelana tako, da je po njej možno nemoteno spravilo lesa po
tleh ali prevoz z gozdarskim kamionom. Kot manjša začasna deponija lesa
mora biti ohranjena razširitev prometnice v ovinku na parceli 217/1, k.
o. Padeški vrh, kjer je lahko v času, ko ne poteka gozdna proizvodnja v
soglasju z lastnikom parcele začasno parkirišče za osebna vozila (21. in
26. člen Zakona o gozdovih); |
– odkopno brežino
dostopne prometnice do objekta na parceli 213/19 in na sosednjih
parcelah, vse k. o. Padeški vrh je treba utrditi pred posedanjem
materiala, zaradi vplivov zime. V ta namen se na odprtih delih brežine
izdela mehanska utrditev z mrežo, v katero se zasadi avtohtone grmovnice
podobno, kot pri ozelenitvah betonskih sten v področju ureditve.
Utrditev mora biti v zemljo pritrjena tako, da ne bo možnosti poškodbe
zaradi spravila lesa preko brežine (8. člen Pravilnika o gozdnih
prometnicah, Uradni list RS, štev. 104/04); |
– odpadni gradbeni
material in viške odkopane zemljine iz urejanja v območje LN je treba
odpeljati na urejeno deponijo. Lokacija deponije se določi v okviru LN
(18. člen Zakona o gozdovih); |
– pri posegih v gozd
in gozdni prostor se je treba izogibati vseh dejanj, ki lahko gozd
razvrednotijo ali ga poškodujejo (29. in 30. člen Pravilnika o varstvu
gozdov), za vsak poseg je treba pridobiti soglasje ali v skladu z
veljavno prostorsko zakonodajo predpisano dovoljenje za poseg v prostor
(21. člen Zakona o gozdovih, 50. člen Zakona o graditvi objektov, 31.
člen Pravilnika o varstvu gozdov); |
– pri izgradnji in
urejanju objektov je treba upoštevati tudi naslednje projektne pogoje:
|
– skladu s predpisi o
urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor je treba pridobiti
tudi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje (v
nadaljevanju OE Celje). Soglasje Zavoda za gozdove, OE Celje se mora
pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov
zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi
objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni
ekosistem in funkcije gozdov (21. člen Zakona o gozdovih) |
– investitor ureditev
oziroma lastnik zemljišč mora tudi po izvedbi posega omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod
enakimi pogoji kot doslej |
– odvečen odkopni
material, ki bi nastal pri gradnji počitniških objektov ter
spremljajočih ureditev, se ne sme odlagati v gozd (18. člen Zakona o
gozdovih), ampak le na urejene deponije odpadnega materiala oziroma ga
vkoplje v zasip. Deponije gradbenega materiala je treba predvideti ob
izdelavi OLN in morajo biti v primeru, da se nahajajo v območju gradnje
znotraj ureditvenega območja OLN. |
– za izdelavo OLN so
podane še naslednje usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri OLN:
|
– pri izboru
avtohtonih grmovnic, s katerimi se bo izvajalo obsaditve saniranih
betonskih sten se vključi več grmovnih in drevesnih vrst, ki so odporne
na moker sneg. Z večjimi količinami le tega lahko pride do lomljenja in
puljenja grmovnic, kar bo posledično imelo negativne učinke na izgled
sanacije |
– pri razporeditvi
zasaditev je treba upoštevati možnost dostopa ter kasnejšega podiranja
oziroma odstranjevanja drevja, ki bi potencionalno ogrozilo posamezne
objekte. V izboru drevesnih vrst se uporabi večji delež listavcev,
zaradi mehanske stabilnosti pa predvsem drevesne vrste z globljim
koreninskim sistemom |
– ob dostopni
prometnici do parcele 213/19 ter sosednjih parcel, vse k. o. Padeški vrh
je treba na odseku, ki poteka ob vodotoku, ki poteka ob vodotoku,
upoštevati zadostne pretočne dimenzije struge za primer večjih vod. Še
posebej je treba to upoštevati pri dostopu prometnice na lokalno cesto.
V tem delu je treba predvideti prostor za izdelavo morebitnega peskolova.
Vse kanale za odvod meteornih vod z dostopne prometnice, kakor tudi
odvode z mulde ob sanirani betonski steni je treba utrditi vse do iztoka
v prvotno strugo potoka, pri tem pa upoštevati tudi morebitno erozijo ob
višjih pretokih vod. Zaradi možnosti nabiranja listja na vtokih
morebitnih propustov je treba namestiti rešetke |
– upoštevati je treba
tudi že izdelane strokovne podlage s področja gozdarstva(zakoni,
raziskave, študije ipd): |
– Zakon o gozdovih
(Uradni list RS, št. 30/93, 67/02), |
– Pravilnik o
gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št.
5/98), |
– Pravilnik o varstvu
gozdov (Uradni list RS 92/00), |
– Gozdnogospodarski
načrt gozdnogospodarskega območja Celje z veljavnostjo 2001–2010
(potrjen z Odlokom o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega
območja Celje (Uradni list RS, št. 70/03), |
– Gozdnogospodarski
načrt gozdnogospodarske enote Zreče z veljavnostjo 2001–2010.
|
– V območje urejanja
OLN je potrebno vključiti vse parcele, kjer se izvajajo posegi v
prostor. Celostno obravnavanje območja urejanja zagotavlja nemoteno
gospodarjenje z gozdovi na preostalih površinah in sosednjih parcelah.
Spravilo lesa v drugih smereh namreč ni možno. |
– Pri izboru
drevesnih in grmovnih vrst se predvidi uporaba večjega števila
avtohtonih drevesnih vrst listavcev, ki bi zaradi pojava mokrega lesa in
žleda zmanjšale možnost lomljenja zarasti. Delež smreke bo zaradi
plitvega koreninskega sistema in statične nestabilnosti minimalen.
|
|
Kulturnovarstvene
smernice: |
– Nova gruča z
obstoječo pozidavo tvori oblikovno enotno gručo – arhitekturno poenotiti
obstoječi heterogeni in vidno izpostavljen zaselek. |
– Gabariti
novogradenj se prilagajajo obstoječim (max. višina enaka najvišjemu
obstoječemu objektu), prilagajanje oblikovni tradiciji objektov z možno
sodobno interpretacijo. |
– Zasaditev rahlja
grajeno strukturo zaselka, drevesni zaslon kot vizualna zaščita pred
izpostavljenimi objekti |
|
Smernice za elektro
napeljavo: |
– Grafično prikazati
obstoječe vode. |
– Upoštevati
obstoječe pravilnike (Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo
nadzemnih elektroenergetskih vodov, Uradni list SFRJ, št. 51/73),
Tipizacija elektroenergetskih kablov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV
(tipizacija DES, januar 1981). |
– Pri gradnji
zakoličiti obstoječe vode in zagotoviti nadzor. |
– Napajanje objektov
ostane izvedeno na osnovi obstoječih soglasij za priključitev št.
513037, št. 513038, št. 522854 in 513035 z obstoječimi priključki.
|
– V karto obstoječih
vodov dodati obstoječe nizkonapetostne vode. |
|
Naravovarstvene
smernice: |
Varstvo na območju
naravne vrednote Bohoriščnica s pritoki |
– Potok (pritok
Bohorinščice) naj ohrani svoj prvotni potek struge. |
– Na bregove struge
se ne odlaga gradbenega materiala. |
– Ni dovoljena
klasična regulacija, zasipavanje ali kanaliziranje potoka. |
– Dovozna cesta ne
sme segati v varovalni pas potoka 5 m. |
– Ne sme se sekati
obrežne vegetacije; zgolj selektivna odstranitev posamičnih dreves, da
se ne poveča osvetlitev potoka. |
– Odstraniti
obstoječi betonski oporni zid ali zniža na max. višino 2 m; v tem
primeru se ga obloži s kamnom in za zeleni s popenjavkami. |
|
Varstvo Ekološko
pomembnega območja Pohorje |
– Višina zemljišča
mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča, z namenom čim manjših
višinskih razlik na parcelah. Višje ležeče parcele z vidika urejanja
terena ne smejo negativno vplivati na nižje ležeče parcele. |
– Treba je preveriti
potrebo po ohranjanju obstoječih opornih zidov, sicer se jih odstrani
ali zniža. |
– Premostitev
višinskih razlik se izvede v obliki travnih brežin, izjemoma škarp.
Treba je ohraniti morfoloških značilnosti terena. |
– Treba je v največji
meri ohranjati obstoječe drevja in jih vključiti v krajinsko zasnovo
naselja. |
– Za zasaditev se
uporablja avtohtone vrste drevnine. |
– Parcele se ne
obrobljajo z žično ograjo ali obrobo. |
– Posegi v gozd niso
dovoljeni. |
– Gradbena dela
potekajo izven vegetacijske dobe in gnezdenja. |
– Preprečiti je treba
iztok naftnih derivatov in odpadnih olj iz strojev. |
|
Varstvo Natura 2000
Pohorje |
– Ob objektih se ne
namešča razsvetljave, ki razpršuje svetlobo v nebo. |
– V bližini gnezdišč
ogroženih vrst raven hrupa ne sme presegati 55 dBA podnevi in 45 dBA
ponoči. |
6. člen |
(drugi dovoljeni
posegi) |
V območju je razen
prikazanih in opisanih objektov dovoljeno: |
– Dovoljeni so
posegi, ki se nanašajo na dela manjšega obsega, kot so zasaditvena dela,
bioinženirska dela, utrjevanje manjših površin, ki ne presegajo 20 m2 na
enoto počitniškega objekta skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).
Vsi ti posegi pa ne smejo vzpostavljati ali simulirati stanja, ki je
privedel v sanacijske ukrepe. |
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
7. člen |
(merila in pogoji za
posege v prostor) |
Območje, namenjeno
zazidavi počitniških hiš, leži znotraj Ekološko pomembnega območja (v
nadaljevanju EPO), na severnem robu neposredno meji na posebno varstveno
območje območje Natura 2000, na vzhodnem delu zajema del hidrološke in
ekosistemske naravne vrednote. Celotno območje je vključeno v predlagani
regijski park in leži znotraj območja pričakovanih naravnih vrednot. S
kulturnovarstvenega vidika leži zaselek na območju nacionalne
prepoznavnosti 60 Južno Pohorje (območje kompleksnega varstva kulturne
dediščine, OKV), ki je obvezno izhodišče veljavnega prostorskega plana
občine. |
Glede na naravna in
varstvena izhodišča je treba gručo sedmih počitniških objektov
arhitekturno in krajinsko arhitekturno prilagoditi zatečenim naravnim
ter ustvarjenim vrednotam. V ta namen je treba zagotoviti naslednje
oblikovne in infrastrukturne pogoje: |
– arhitekturne
elemente objektov je treba (tudi s sodobnimi elementi) prilagoditi
merilu in strukturi stavbne tradicije na območju, |
– zmanjšati vizualno
in percepcijsko izpostavljenost objektov, višinskih razlik in
infrastrukturnih posegov (cesta, zidovi ...) |
– zmanjšati vizualno
in strukturno izpostavljenost podpornih zidov, |
– ohraniti naravne
vrednote na območju obdelave, |
– ohranjati obstoječo
vegetacijo, |
– zmanjšati višinske
razlike med parcelami na minimum, |
– preprečiti vnos
gradbenih in škodljivih snovi v okolje. |
|
Oblikovanje objektov
|
Objekti se bodo
prilagajali (tudi s sodobnimi oblikovalskimi prijemi) lokalni
tipologiji. Predvideni so naslednji sanacijski ukrepi: |
– Obstoječa tlorisna
površina počitniških objektov se legalizira. |
– Izzidki objektov se
sanirajo z dodajanjem lesenih elementov v enotnih barvah na fasadah, da
dobijo objekti pravokotno tlorisno gabaritno obliko. |
– Strešna kritina
mora biti enotna. Na objektih mora biti enotna strešna kritina tip
Bramac clasik ali ekvivalentni tip kritine po kvaliteti, teksturi in RAL
lestvici. |
– Strehe s strešnimi
frčadami se morajo poenotiti. Dovolijo se samo strešna okna v liniji
strešine (npr.: tip velux). |
– Nujna je sanacija
odprtih vertikalnih komunikacij. Izzidki objektov se sanirajo z
dodajanjem lesenih vertikalnih elementov okoli vertikalnih komunikacij v
enotnih barvah na fasadah, da dobijo objekti enotno pravokotno tlorisno
gabaritno obliko. |
– Prizidki (garaže)
se morajo sanirati v skladu s smernicami občine Zreče. Prizidki se
morajo odstraniti ali pa zasuti z zemljino in služijo kot klet, dostopna
iz počitniškega objekta. V primeru rušitve prizidkov – garaž je potrebno
območje zasuti z zemljino in intenzivno ozeleniti, da podporni zidovi za
objekti ne bi bili še bolj vizualno izpostavljeni. |
– Kolenčni zidovi se
legalizirajo. |
– Oporni zidovi se
sanirajo z bioinžinirskimi deli in izrazito ozelenijo. Zidovi višji od 2
m se porežejo in znižajo na maksimalno višino 2 m. V primeru zahteve
geotehničnega poročila po ohranjanju previsokih zidov se sanacija izvaja
tako, da se višina 2 m dosega z načinom zniževanja krone nasipov (višja
kota), nasutjem materiala pete nasipa (nižja kota) in s kaskadnim
reševanjem utrjevanja brežin, da je odprta in vidna višina opornega zidu
max. 2 m. Ne glede na tip sanacije podpornih zidov je potrebno zidove
intenzivno zasaditi s popenjavkami in grmovnicami. |
– Sanacija
arhitekturnih elementov je skladno s pravilnikom in programom priprave
določena v grafičnih prilogah in se preverja v izvedbenem aktu
pridobitve gradbenega dovoljenja. Projekt sanacije objektov in okolja je
nujen zaradi spremembe konstrukcijskih ali podpornih elementov in
zahtevnosti sprememb. |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|objekt |ukrepi
|učinek | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
1 |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med | |
| |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi
in | |
| |izstopajočih balkonskih |horizontalnimi
razmerji | |
| |elementih. Zasajanje betonskih |objektov.
Uvajanje | |
| |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih
(lesenih) | |
| |kritina tip Bramac clasic ali |arhitekturnih
elementov | |
| |ekvivalentni tip kritine po |za
poenotenje | |
| |kvaliteti, teksturi in RAL |arhitekturnih
prvin. | |
|
|lestvici. Strešna frčada se |Zmanjšanje negativnih | |
| |sanira v strešna okna v liniji |vizualnih
vplivov. | |
| |strešine. Prizidki se morajo
| | |
| |odstraniti ali pa zasuti z
| | |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
| |objekta.
| | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
2 |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med | |
| |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi
in | |
| |izstopajočih balkonskih |horizontalnimi
razmerji | |
| |elementih. Zasajanje betonskih |objektov.
Uvajanje | |
| |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih
(lesenih) | |
| |kritina tip Bramac clasic ali |arhitekturnih
elementov | |
| |ekvivalentni tip kritine po |za
poenotenje | |
| |kvaliteti, teksturi in RAL |arhitekturnih
prvin. | |
| |lestvici. Strešna frčada se |Zmanjšanje
negativnih | |
| |sanira v strešna okna v liniji |vizualnih
vplivov. | |
| |strešine. Prizidki se morajo
| | |
|
|odstraniti ali pa zasuti z |
| |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
|
|objekta. | | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
3 |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med | |
| |Trespa) ob izstopajočih |vertikalnimi
in | |
| |balkonskih elementih. Zasajanje |horizontalnimi
razmerji | |
| |betonskih zidov med objekti. |objektov.
Uvajanje | |
| |Enotna strešna kritina tip Bramac|enotnih
(lesenih) | |
| |clasic ali ekvivalentni tip |arhitekturnih
elementov | |
| |kritine po kvaliteti, teksturi in|za
poenotenje | |
| |RAL lestvici. Prizidki se morajo |arhitekturnih
prvin. | |
| |odstraniti ali pa zasuti z |Zmanjšanje
negativnih | |
| |zemljino in služijo kot klet, |vizualnih
vplivov. | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
| |objekta.
| | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
4 |Leseni fasadni element (Esal ali |Večje ravnovesje med | |
| |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi
in | |
|
|izstopajočih balkonskih |horizontalnimi razmerji | |
| |elementih. Zasajanje betonskih |objektov.
Uvajanje | |
| |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih
(lesenih) | |
| |kritina tip Bramac clasic ali |arhitekturnih
elementov | |
| |ekvivalentni tip kritine po |za
poenotenje | |
| |kvaliteti, teksturi in RAL |arhitekturnih
prvin. | |
| |lestvici. Prizidki se morajo |Zmanjšanje
negativnih | |
| |odstraniti ali pa zasuti z |vizualnih
vplivov. | |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
| |objekta.
| | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
5 |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med | |
| |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi
in | |
|
|izstopajočih balkonskih |horizontalnimi razmerji | |
| |elementih. Zasajanje betonskih |objektov.
Uvajanje | |
| |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih
(lesenih) | |
| |kritina tip Bramac clasic ali |arhitekturnih
elementov | |
| |ekvivalentni tip kritine po |za
poenotenje | |
| |kvaliteti, teksturi in RAL |arhitekturnih
prvin. | |
| |lestvici. Strešna frčada se |Zmanjšanje
negativnih | |
| |sanira v strešna okna v liniji |vizualnih
vplivov. | |
| |strešine. Prizidki se morajo
| | |
| |odstraniti ali pa zasuti z
| | |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
| |objekta.
| | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
6 |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med | |
| |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi
in | |
| |izstopajočih balkonskih |horizontalnimi
razmerji | |
| |elementih. Zasajanje betonskih |objektov.
Uvajanje | |
| |zidov med objekti. Leseni |enotnih
(lesenih) | |
| |elementi ob podpornem zidu na |arhitekturnih
elementov | |
| |skrajnem vzhodnem robu gruče. |za
poenotenje | |
| |Zmanjšanje betonskih elementov |arhitekturnih
prvin. | |
| |prizidkov za oblikovanje |Zmanjšanje
negativnih | |
| |enostavnih arhitekturnih |vizualnih
vplivov. | |
| |elementov. Enotna strešna kritina|
| |
| |tip Bramac clasic ali
| | |
| |ekvivalentni tip kritine po
| | |
| |kvaliteti, teksturi in RAL
| | |
| |lestvici. Strešna frčada se
| | |
| |sanira v strešna okna v liniji
| | |
| |strešine. Prizidki se morajo
| | |
| |odstraniti ali pa zasuti z
| | |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
|
|objekta. |
| |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|počitniška hiša
7 |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med | |
|
|Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in | |
| |izstopajočih balkonskih |horizontalnimi
razmerji | |
| |elementih. Zmanjšanje betonskega |objektov.
Uvajanje | |
| |balkona na južni strani. Lesene |enotnih
(lesenih) | |
| |obloge ob zahodnem stopnišču. |arhitekturnih
elementov | |
| |Enotna strešna kritina tip Bramac|za
poenotenje | |
| |clasic ali ekvivalentni tip |arhitekturnih
prvin. | |
| |kritine po kvaliteti, teksturi in|Zmanjšanje
negativnih | |
| |RAL lestvici. Strešna frčada se |vizualnih
vplivov. | |
| |sanira v strešna okna v liniji
| | |
| |strešine. Prizidki se morajo
| | |
| |odstraniti ali pa zasuti z
| | |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
| |dostopna le iz počitniškega
| | |
| |objekta.
| | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
|skupne
površine |Zasajanje betonskih podpornih |Povečanje sonaravnih
| |
|(odprte
brežine, |zidov in v okviru tehničnih |prvin na območju | |
|dostopne
ceste) |možnosti dodatno nasutje dovoznih|obdelave. Izboljšanje | |
| |poti. Zasaditev avtohtone |mikroklimatskih
pogojev. | |
| |drevnine in grmovnic na brežinah.|Zmanjšanje
negativnih | |
| |Zatravljanje z nastilom in |vizualnih
vplivov. | |
| |kolidnimi delci na odprtih |Zmanjšanje
enovitih | |
| |brežinah. V okviru geotehničnih |višin podpornih
zidov in | |
| |zmožnosti in varnosti ljudi in |večja
členjenost | |
| |premoženja se zmanjšujejo |utrjenih brežin
z | |
| |podporni zidovi na ciljno netto
|vegetacijo. | |
| |višino 2 m (višina betonskega
| | |
| |elementa, ki je odprta in
vidna).| | |
| |Takšna višina se dosega z
načinom| | |
| |zniževanja krone nasipov (višja
| | |
|
|kota), nasutjem materiala pete
| | |
| |nasipa (nižja kota) in s
| | |
| |kaskadnim reševanjem utrjevanja
| | |
|
|brežin. Prizidki se morajo | | |
| |odstraniti ali pa zasuti z
| | |
| |zemljino in služijo kot klet,
| | |
|
|dostopna le iz počitniškega | | |
| |objekta.
| | |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+ |
Ureditev zunanjih
površin |
Gruča počitniških
objektov bo prilagojena lokalni arhitekturni tipologiji in intenzivno
zasajena z avtohtonimi drevesnimi, grmovnimi in pokrivnimi rastlinskimi
vrstami. Višinske razlike zaradi podpornih zidov bodo zmanjšane na
minimum, obenem pa bodo prehodi v relief čim mehkeje zaobljeni in
bioinženirsko obdelani. |
Treba je izvesti
gradbeno konstrukcijske in arhitekturno oblikovalske posege in zasaditev
vegetacije za zmanjšanje vizualne izpostavljenosti gruče počitniških hiš
in pripadajoče infrastrukture na območju. Pri izboru rastlinskih vrst je
treba upoštevati ekološke značilnosti prostora in cilje sanacije.
|
|
Sanacija obstoječih
podpornih zidov |
Podporni zidovi na
obravnavanem območju so predimenzionirani ter zaradi specifične
umestitve v strmo brežino vizualno izjemno moteči. Zahtevana je ustrezna
sanacija s poudarkom na njihovi ozelenitvi in omilitvi neugodnih
pogledov. Podporne zidove se sanira glede na: |
– višino zidu,
|
– širino odmika zidu
od cestišča, |
– lokacijo ob
cestišču (nad in pod cestiščem). |
Oporne zidove se
zmanjša na višino 2 m, če to dopuščajo geotehnično poročilo.
Alternativno se takšna višina (višina betonskega elementa, ki je odprta
in vidna) dosega z načinom zniževanja krone nasipov (višja kota),
nasutjem materiala pete nasipa (nižja kota) ali s kaskadnim reševanjem
utrjevanja brežin |
Glede na ta merila se
izvede sanacijo z ustreznim ozelenjevanjem na vrhu zida, ozelenitvijo
armirane mreže s substratom, ki je fiksirana v ustreznem naklonu vzdolž
zidu ter ozelenitvijo baze zidu, kjer je to primerno. |
Izbor gradiv in
rastlin mora ustrezati lokalnim ekološkim razmeram (izbor avtohtonih
rastlin). Za zasaditev ob zidovih se uporabi vzpenjalke in manjše
grmovnice. Drevesa se zasadi na robovih naselja, in sicer tam, kjer je
dovolj raščenega terena in je možen ustrezen odmik od cestišča.
|
Ozelenitev podpornih
zidov pomembno izboljša neugodni učinek predimenzioniranega zidu.
Ozelenitev podpornega zidu v obcestnem prostoru ne sme omejevati
preglednosti na cestišču. |
Sanacija obstoječih
podpornih zidov se izvede na enega od štirih načinov ali s kombinacijo
različnih tipov sanacije: |
– tip 1: ozelenitev
podpornega zidu ob objektu |
– tip 2: nižanje zidu
na maksimalno višino 2 m. |
|
Tip1: ozelenitev
podpornega zidu ob objektu |
Obstoječe stanje
|
Betonski podporni
zidovi ob objektih so visoki do 4 m. Večinoma so obrnjeni proti jugu,
zato so to tople in sončne lege. Za zidovi je raščen teren, medtem ko ob
bazi zidu zasajevanje ni mogoče. Zidovi so predimenzionirani in vizualno
moteči. |
|
Predlagana sanacija
|
Podporni zid se
sanira na način, da se vzdolž zidu na zgornji strani zasadi rastline, ki
s svojo povešavo rastjo prerastejo robove zidu in s tem vizualno členijo
in omilijo njegov neustrezen izgled. V primerih, da pride do nasutja
zemljine na območjih prizidkov – garaž je potrebno zasaditi tudi vznožje
zidov s popenjavkami in grmovnicami. Substrat za zidom se ustrezno
pripravi in zagotovi dobro dreniranje s plastjo drobljenca. Po zasaditvi
rastlin se površino zastrte z lesnimi sekanci. |
Primerne rastline za
ozelenitev so avtohtone rastline, ki so toploljubne, svetloljubne in
primerne za suha rastišče. Med vzpenjalkami so za zasaditev primerni
bršljan (Hedera helix), srobot (Clematis vitalba), kovačnik (Lonicera
caprifolium) in divji hmelj (Humulus lupulus). Za zasaditev posamičnih
grmovnic so primerne naslednje avtohtone rastlinske vrste: češmin
(Berberis vulgare), rdeči dren (Cornus sanguinea), navadni glog
(Crataegus monogyna)rumeni dren (Cornus mas), trdoleska (Euoynimus
europaeus), rakitovec (Hippophae rhamnoides), kalina (Ligustrum
vulgare), črni trn (Prunus spinosa), japonski šipek (Rosa rugosa) ter
kosteničevje (Lonicera xylosteum). Med drevesi so za utrjevanje brežin
najustreznejše naslednje avtohtone vrste: maklen (Acer campestre), beli
gaber (Carpinus betulus), jerebika (Sorbus aucuparia), bukev (Fagus
sylvatica). |
|
Tip 2: zniževanje
netto višine zidu na max višino 2 m |
Obstoječe stanje
|
Betonski podporni
zidovi ob oziroma nad cestiščem so visoki od 3.9 – 4,0 m. Zidovi so
predimenzionirani in vizualno moteči. |
|
Predlagana sanacija
|
Sanacija se izvede z
zniževanjem zidu na maksimalno višino 2 m. V primeru, da takšen princip
zaradi geotehničnih priporočil in naravovarstvenih smernic ni mogoč, se
uporablja princip kaskadnega utrjevanja brežin ali opcijsko z
zniževanjem krone nasipov (višja kota prečnega prereza) in nasutjem
materiala pete nasipa (nižja kota prečnega prereza). Takšen princip
ohranja geološko in pedološko trdnost brežin z enakovredno bruto višino
podpornih zidov, ki pa so razdeljeni na več manjših zidov, ki ne
presegajo višine 2 m in imajo vmesne pasove za bioinženirkse zasaditve.
|
|
Tolerance –
namembnost |
Lokacijskimi načrt
določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov,
potek infrastrukture. |
Kot tolerance so
dovoljene: |
– po višini se
dopušča toleranca ±0,5 m, |
– odmik od gradbene
linije ni dovoljen, dovoljeni so le manjši odmiki fasadnih elementov in
tlorisni odmiki v dimenzijah do ±0,3 m, |
– gradnja prizidka za
namembnost garaže ali carporta, vetrolovov in nadstreškov ni možna.
|
Spremembe, dovoljene
s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije lokacijskega načrta.
|
Spremembe morajo biti
v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. |
V. POGOJI PROMETNEGA,
KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA |
8. člen |
(merila in pogoji za
komunalno urejanje) |
Prometno omrežje
|
Dovozne ceste morajo
upoštevati naravovarstvene in kulturno varstvene zahteve ter smernice
Zavoda za gozdove Slovenije, OE Celje, podane za dovozno cesto do
parcele 213/19, k. o. Padeški vrh. Dovozna cesta ne sme segati v
varovalni pas potoka in obenem mora zmanjšati geološko-strukturne,
krajinske in vizualne vplive na okolje. |
|
Vodovodno in
hidrantno omrežje |
Gruča počitniških hiš
se priključuje na obstoječe vodovodno omrežje. Priključek na krajevno
mrežo je za posamezne objekte izveden preko jaškov v objektih, kjer je
vodomer z zaporno armaturo in izpustom. Koridor z obstoječim vodovodnim
vodom poteka po južni od severovzhodne strani območja proti jugozahodu.
|
|
Kanalizacijsko
omrežje |
Na območju
lokacijskega načrta ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.
Predvideno je ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Načrtovani
posegi upoštevajo varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih
2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. |
Do izgradnje javne
kanalizacije je potrebno komunalne odpadne vode pred izpustom v
površinski odvodnik očistiti na individualnih čistilnih napravah
(Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode,
Uradni list RS, št. 105/02). Za odvajanje komunalnih odpadnih voda je
potrebno predvideti vodotesno kanalizacijo. Izpust iz individualnih
čistilnih naprav je urejen skladno z odvajanjem meteornih vod.
|
Za odvod padavinskih
voda s streh in povoznih površin je potrebno predvideti sistem meteorne
kanalizacije, ki se priključuje preko peskolovov in lovilcev olj v
odprti meteorni odvodnik in deloma uporablja sistem ponikovanja
meteornih vod peskolovov in lovilcev olj. na iztoku meteornih vod v
površinski vodotok je potrebna AB iztočna glava v območju iztoka in
predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.
|
V kanalizacijo je
dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje
(Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00). |
|
Električno omrežje
|
Gruča počitniških hiš
je priključena na obstoječe električno omrežje. Koridor po katerem so
speljani obstoječi komunalni vodi poteka po južni strani gruče hiš, od
zahodne meje parcele 213/12, do vzhodne meje parcele 213/19. Objekti se
priključujejo na obstoječe NN omrežje preko razdelilnika do merilnih
fasadnih omaric RE s priključno močjo cca 15 kW, kjer so vgrajeni
enofazni števci in glavna varovalka. Podzemni vodi so zaščiteni v
alkaten ceveh ustreznega premera. |
|
Telekomunikacijsko
omrežje |
Gruča počitniških hiš
je že priključena na telefonsko omrežje. Priključitev na
telekomunikacijsko omrežje je razvidno iz grafičnih prilog. |
|
Ogrevanje
|
Gruča počitniških hiš
se ogreva individualno. Uporablja se lahko individualni viri energentov
plin, elektrika oziroma kurilno olje. Viri energentov za ogrevanje
(plinski ali oljni rezervoar) morajo biti projektirani in izvedeni
ustrezno z zakonodajo. |
|
Splošno |
Vse trase komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru
vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri
izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je treba upoštevati, da gredo
morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo
(dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe ...)
v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se
mora vzpostaviti zatečeno stanje. |
Izgradnja skupne
komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod,
komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi
dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk gredo v proporcionalni
strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta. Vsi
pogoji za izgradnjo javne infrastrukture ob upoštevanju zasebnih
interesov se določijo z urbanistično pogodbo med občino Zreče in
skupnostjo investitorjev. |
VI. UKREPI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
9. člen |
(merila in pogoji za
varovanje okolja) |
Vsi ukrepi za
varovanje okolja morajo biti izvedeni skladno z načrtom krajinske
arhitekture, skladni s smernicami Zavoda za varstvo naravne dediščine,
smernicami Zavoda za gozdove Slovenije OE Celje, kot tudi skladno s
priporočili podanimi na prostorski konferenci, smernicami Zavoda za
varstvo kulturne dediščine OE Celje ter v skladu z normativi varovanja
okolja. |
|
Hrup |
Na območju, ki ga
obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale
prekomerni hrup. |
|
Zrak |
Predvidena dejavnost
v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir je
predviden plin. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z
veljavnimi predpisi. |
|
Vode |
Vsi predvideni posegi
v prostor so skladni s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni
list RS, št. 67/02) in od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od
zgornjega roba brežine ali eventuelnih protipoplavnih ukrepov,
odmaknjeni več kot 5 m. |
Na območju OLN niso
načrtovani posegi v vodno zemljišče, kot tudi ne premostitve vodotokov.
|
Na poplavnem območju
so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1,
Uradni list RS, št. 67/02). |
Na območju OLN je
predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod
padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih
fekalnih vod je treba predvideti sistem meteorne kanalizacije.
|
Odvajanje odpadnih
voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način
in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju
varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št.
67/02). |
Odvajanje in čiščenje
odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list
RS, št. 105/02 ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
|
|
Okolje |
V ureditveno območje
spada tudi del parcele 217/1 k.o. Padeški vrh, preko katere poteka
dostopna cesta do objekta na parceli 213/19 k.o. Padeški vrh in
sosednjih parcelah. Del dostopne ceste se uredi skladno z
naravovarstvenimi in bioinženirskimi smernicami ter smernicami Zavoda za
gozdove, OE Celje. |
Počitniški objekti
morajo biti odmaknjeni vsaj eno drevesno višino odraslega gozda od
obstoječega gozdnega roba (na lokaciji je ta razdalja 20 metrov). V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno soglasje lastnika parcele,
kjer se nahaja gozd. Soglasje določa načine ukrepanja in odgovornosti ob
nastanku škodnega primera. |
Z dostopne ceste do
objekta na parceli 213/19 k.o. Padeški vrh mora biti omogočen dostop do
gozdnih površin na parceli 217/1 k.o. Padeški vrh. Dostopna prometnica
mora biti izdelana tako, da je po njej možno nemoteno spravilo lesa po
tleh ali prevoz z gozdarskim tovornjakom. Kot manjša začasna deponija
lesa se ohrani razširitev dostopne prometnice v ovinku na parceli 217/1,
k. o. Padeški vrh. |
Brežine dostopne
ceste je pred vplivi posedanja zaradi vplivov zime treba trditi z
bioinženirsko armaturno mrežo. Utrditev ne sme onemogočati spravila lesa
preko brežin. |
|
Odpadki |
Skupina investitorjev
je na dostopni mikrolokaciji, znotraj mej OLN, v neposredni bližini
obstoječe prometnice, dolžna zagotoviti prostor za ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov, skladno z določili občine Zreče o ravnanju s
komunalnimi odpadki. |
Zbirno mesto mora
ustrezati naslednjim predpisom: |
– funkcionalnim,
estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem,
|
– ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih prometnih površinah, |
– vzdolžni nagib
dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini
oziroma max. 4% v klančini. |
– med zbirnim in
odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, |
– širina dostopa do
zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega
nameščenega zabojnika, |
– kadar so med
zbirnim in odjemnim mestom vrata, so ta široka vsaj 0,3 m več, kot je
širok najširši nameščeni zabojnik, |
– zbirna mesta morajo
biti primerno utrjena, |
– zbirno mesto mora
biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnikov. |
Gradbene odpadke je
treba odvažati na urejeno deponijo za tovrstne odpadke. Deponija za
gradbene odpadke ni na območju OLN. Ravnanje z odpadki mora biti skladno
z zakonodajo na tem področju in aktualnimi občinskimi predpisi.
|
|
Požarna varnost
|
V OLN so upoštevani
prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi v skladu z 22. členom Zakona o
varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01). |
Dovozi do posameznih
objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz
gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
|
Minimalni odmiki med
obstoječimi in predvidenimi objekti in deli objektov zagotavljajo
požarno varnost in znašajo minimalno 7 m. |
Zagotovljene so
prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090,
površine za gasilce na zemljišču). |
Požarno vodo je
potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem
vodovodnem omrežju. |
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO |
10.
člen |
Z urbanistično
pogodbo (ZureP-1, 73. člen) se določi, da morajo investitorji vse ali
del v OLN določenih gradenj izvesti v določenem roku po njegovi
uveljavitvi, ali da morajo zgraditi v lokacijskem načrtu določene
objekte, ki so v javno korist, oziroma, da mora v določenem roku
zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo na območju
OLN, v skladu s programom opremljanja zemljišč. Če urbanistična pogodba
zajema finančne obremenitve investitorja, ki bi jih sicer morala
prevzeti občina, se obremenitve lahko odštejejo investitorju od
predpisanih dajatev občini, kar se določi s to pogodbo. |
Graditelji na območju
zazidave morajo obvezno naročiti geološke preiskave terena zaradi
nosilnosti tal, geomehanskih ukrepov, višine talne vode in njenega
varovanja. |
Pri izvajanju posegov
v prostor se morajo upoštevati pogoji, ki so sestavni del tega OLN.
Lokacijski načrt je pravna podlaga za izdajo lokacijske informacije in
izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov. |
VIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
11. člen |
Poleg zahtev iz
drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci OLN
upoštevati: |
– Pri izdelavi
tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec
upoštevati določila OLN. |
– V okviru izdelave
tehnične dokumentacije in izvedbe mora investitor in izvajalec poleg
obveznih vsebin projektne dokumentacije pridobiti načrt krajinske
arhitekture v fazi PGD, PZI in PID. |
– Pred pričetkom del
mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in
energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti
pod pogoji upravljavcev. Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja OLN
spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega
načrta, je potrebno le-tega novelirati. Investitor in izvajalci morajo
vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo
ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične
pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in Občino Zreče. |
IX.
KONČNE DOLOČBE |
12. člen |
Lokacijski načrt je
stalno na vpogled na Občini Zreče. Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-05-16/2004-2 |
Zreče, dne 15.
februarja 2007 |
|
Župan |
Občine Zreče
|
mag. Boris Podvršnik
l.r. |