Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni
list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 21. člena
Statuta Občine Tolmin
(Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine
Tolmin na 13. seji dne 8. marca 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Čiginj (ČG05) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
in podlaga odloka) |
(1) S tem
odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12) sprejme Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Industrijska cona Čiginj (ČG05), ki ga je pod
št. 12460 izdelala družba Projekt d.d. Nova Gorica (v nadaljnjem
besedilu: Odlok o OPPN). |
(2) V
besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki,
so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Odlok o
OPPN ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskega
prostorskega načrta podrobneje določa: |
– območje
podrobnega prostorskega načrta; |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev; |
– načrt
parcelacije; |
– etapnost
izvedbe prostorske ureditve; |
– rešitve
in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine; |
– rešitve
in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave; |
– rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom; |
– pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro; |
– vplive
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora; |
– dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev. |
|
3. člen |
(sestava
načrta) |
(1) Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN)
sestavlja tekstualni in kartografski del. |
(A)
Tekstualni del sestavlja besedilo odloka in besedilo tehničnega dela
OPPN. |
(B)
Kartografski del sestavljajo: |
1. Izsek
iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju M=1:5000. |
2. Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M=1:500. |
3. Zazidalna situacija, prerezi M=1:500. |
4. Gospodarska javna infrastruktura M=1:500. |
5. Načrt
parcelacije M=1:1000. |
6. Zasnova
zelenega sistema M=1:500. |
7. Karakteristična pogleda iz zahodne in južne strani M=1:200. |
8. Prerez
uprava, prerez hala M=1:100. |
9. Prerez
3-3, Prerez 2-2, Prerez 1-1 M=1:250. |
10. Vizualizacija predvidenih objektov v prostoru. |
(2) Priloge: |
– smernice
in mnenja; |
– strokovna podlaga: idejna rešitev obvozne ceste Čiginj – Volče (Ipod,
projektiranje in inženiring d.o.o. Nova Gorica); |
– strokovna podlaga: Ureditev odvodnje površinskih voda območja OPPN
industrijske cone Čiginj (Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št.: S-768/14,
maj 2014); |
– strokovna podlaga: Geološko geomehansko poročilo OPPN industrijska
cona Čiginj (Geologija d.o.o. Idrija, št.: 2882-199/2013-01, maj 2014); |
– strokovna podlaga: Prometna analiza, štetje prometa z napovedjo
prometne obremenitve (Ipod, projektiranje in inženiring d.o.o. Nova
Gorica, št.: 480/14-PU, junij 2014); |
– strokovna podlaga: Požarna ureditev industrijske cone Čiginj (Lozej
d.o.o. Ajdovščina, št.: 44/14- ZPV, maj 2014); |
– strokovna podlaga: Zunanja ureditev z zelenim sistemom (Krajinsko
arhitekturno in gradbeno projektiranje Ana Likar s.p., marec 2015). |
|
II.
OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
(območje
OPPN) |
(1) Območje OPPN sovpada z enoto urejanja prostora ČG 05 iz Občinskega
prostorskega načrta. |
(2) Območje OPPN obsega površine zemljišč katastrske občine Volče, kot
je razvidno iz kartografskega dela načrta. Meja ureditvenega območja
OPPN na severovzhodnem delu poteka pod vznožjem vzpetine Mengore, na
jugovzhodnem, južnem in jugozahodnem delu meji na območje kmetijskih
površin, na zahodnem delu meji na območje parkirnih površin (ČG 02) in
severozahodnem delu na območje zelenih površin (ČG 01). |
(3) Območje OPPN je razdeljeno v dve fazi: |
– I. faza
obsega osrednji jugovzhodni del celotnega območja, kjer se načrtuje
izgradnjo javne infrastrukture in razvoj obstoječe proizvodne
dejavnosti. I. faza obsega zemljišča s parc. št. 714/2, 715/2, 716/2,
717/1, 717/2, 718, 719/3, 719/4, 720/2, 721/2, 722/2, 724/2 (delno),
739/4 (delno), 713/1 (delno), 1734 in 1735/1, vse k.o. Volče. |
– II. faza
obsega severozahodni del območja, kjer se v obstoječem stanju nahajajo
kmetijske površine in se do nadaljnjega ohranjajo. II. faza obsega
zemljišča s parc. št. 710 (delno), 711/1 in 711/2 (delno), vse k.o.
Volče. |
(4) Predmet OPPN je I. faza. |
(5) Na
območje izven OPPN posega izvedba odseka dostopne ceste, v obsegu
rekonstrukcije križišča na lokalni cesti (Volče – Kozaršče), tj. na
zemljišča s parc. št. 713/1, 713/2, 715/1, 1735/1, 1735/2, 1678/1 (vse
delno), vse k.o. Volče. Ob dostopni cesti se na vzhodni strani izvede
parkirišče za vzdolžno parkiranje tovornih vozil, katerega poseg sega
izven območja na zemljišče s parc. št. 1735/1 (delno) k.o. Volče. |
(6) Na
območje izven podrobnega načrta posega za potrebe II. faze izvedba
srednje napetostnega (SN) električnega kabla na obstoječ SN daljnovod,
tj. na zemljišča s parc. št. 176/1, 175/4, 618/1 (vse delno), vse k.o.
Čiginj ter zemljišča s parc. št. 1678/1, 1735/1 in 1735/2 (vse delno),
vse k.o. Volče. |
(7) Območje OPPN z natančnim potekom meje in ureditve izven območja OPPN
so prikazane na grafičnih načrtih. |
|
III.
ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
5. člen |
(rešitve
in pogoji glede funkcije in oblikovanja območja podrobnega načrta) |
(1) Območje OPPN je v Občinskem prostorskem načrtu opredeljeno kot
območje osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti«, s
podrobnejšo namensko rabo »IP – površine za industrijo«, ki so namenjene
industrijskim dejavnostim. Namenjeno je industrijskim, proizvodnim in
spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Spremljajoče
storitvene dejavnosti so: trgovina, vzdrževanje in popravila motornih
vozil, promet in skladiščenje, strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
(2) Namenska raba zemljišč pobočja severno od načrtovanih objektov, tj.
od linije, ki je vzporedna z linijo načrtovanega meteornega odvodnika in
je od nje oddaljena 5 m, do severne meje območja, se v prihodnje
spremeni iz območja proizvodnih dejavnosti v območje gozdov. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura razen SN elektro voda, potrebnega
za II. fazo, je že na območju. Navezave na javno infrastrukturo se
načrtujejo znotraj območja OPPN. |
(4) Urejevalno območje se prometno navezuje na obstoječe prometno
omrežje na jugozahodni strani, kjer se navezuje z novo ureditvijo na
lokalno cesto. |
(5) Z OPPN
se določa pogoje za izgradnjo javne gospodarske infrastrukture na
območju, na katerem se bodo priključevali novo načrtovani objekti in
dograditve obstoječih objektov. |
|
6. člen |
(rešitve
in pogoji glede funkcije in oblikovanja objektov in naprav) |
(1) Na
območju so ob izpolnjevanju ostalih pogojev, določenih v tem odloku,
možne: nove gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna
dela, odstranitve objektov in spremembe namembnosti v okviru dopustnih
dejavnosti. |
(2) Na
celotnem območju OPPN so dopustne gradnje nove in vzdrževanje ter
rekonstrukcija obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge
gospodarske infrastrukture, priključkov na infrastrukturo ter urejanje
zelenih in utrjenih površin. |
(3) Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru
dopustnih dejavnosti. Dopustni enostavni in nezahtevni objekti so:
majhna stavba, pomožni objekt v javni rabi, ograja, rezervoar, vodnjak,
vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in
podobno, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za
akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje ter pomožni
objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov ter prefabrikati. |
(4) Novi
objekti morajo biti oblikovani kot kvalitetna arhitektura z uporabo
sodobnih materialov in načinov gradnje, dovoljena je masivna in montažna
gradnja. Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na
predvideno velikost in povezanost stavbnih mas naj se volumni objektov
členijo tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih in
vertikalnih gabaritih. Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev
fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov
naj bo enostavno in poenoteno. Strešne konstrukcije bodo prekrite s
strešnimi paneli v odtenku sive barve, barvno skladnem z barvo fasad. |
(5) Fasade
upravne stavbe, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot
glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se
zagotavljajo kakovostni ambienti. Fasade so lahko kombinacija betonske,
ometane ali steklene fasade s kamnitimi ali kovinskimi panelnimi
oblogami v pritličju. |
(6) Fasade
skladiščnega objekta B in vidno izpostavljene fasade poslovno
skladiščnega objekta C so predvidene iz kovinskih panelov dveh različnih
odtenkov sive barve, postavljenih navpično, ki skupaj z vertikalnimi
steklenimi površinami ustvarjajo efekt manjših stavbnih mas in enotnih
gabaritov objektov. |
(7) Fasade
poslovno skladiščnega objekta A so lahko kombinacija betonske, ometane
ali kovinske panelne fasade. |
(8) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno, barvno in po
izboru materialov usklajeni z osnovnimi objekti na parceli. |
(9) Za
gradnjo stavb bo potrebno izvesti izkopna dela pobočja, pri čemer je
potrebno upoštevati ustrezne varovalne ukrepe, ki jih predpišeta
geomehanik in statik v času izdelave projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(10) Utrjene površine na posameznih zemljiščih, namenjene parkiriščem in
manipulaciji, naj bodo tlakovane, asfaltirane ali betonirane. Izvedba
utrjenih površin mora biti z ustreznim naklonom in odvodnjavanjem v
meteorni sistem. |
(11) V
območju OPPN so dopustni objekti in deli objektov po enotni
klasifikaciji: |
12203 –
Druge upravne in pisarniške stavbe; |
12410 –
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, ter z
njimi povezane stavbe; |
12420 –
Garažne stavbe; |
12510 –
Industrijske stavbe; |
12520 –
Rezervoarji, silosi in skladišča; |
23020 –
Energetski objekti (dovoljeni samostojni fotovoltaični sistemi, skladno
z določili Občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin); |
24203 –
Odlagališča odpadkov (zbirno mesto za komunalne odpadke, ki nastanejo ob
proizvodnem procesu na obravnavanem območju); |
24205 –
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča). |
(12) V
območju OPPN so dopustni spremljajoči deli objektov po enotni
klasifikaciji: |
12301 –
trgovske stavbe; |
12304 –
stavbe za storitvene dejavnosti; |
12630 –
stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo. |
(13) Na
urejevalnem območju II. faze OPPN je v I. fazi dopustna gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti kot
tudi namenski rabi IP – površine za industrijo. |
|
7. člen |
(rešitve
in pogoji glede funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih javnih
površin) |
(1) Znotraj območja OPPN so zelene površine v sklopu zemljišč objektov.
Na območju ni javnih zelenih površin. |
(2) Znotraj dvoriščnega dela se ohranja obstoječi zeleni sistem:
obstoječe vednozelene grmovnice, drevesa in vzpenjalke. Nova zasaditev
se izvaja po robovih območja obdelave ter tako skuša doseči povezanost z
okoliškim prostorom in zmanjšati vizualni vpliv grajenega v obstoječi
krajini. Načrtuje se zasaditev vseh prostih površin, pod katerimi ne
poteka infrastruktura. |
(3) V
severnem delu, kjer se nahaja gozd, je treba ohraniti čim več obstoječe
vegetacije. Obstoječi nasip z drevesi in grmovnicami v skrajnem
severozahodnem delu območja se v celoti ohrani, tako nasip kot tudi
zasaditev. |
(4) Nova
zasaditev površin se izvede s funkcionalnimi drevesi avtohtonih vrst
listavcev in vednozelenimi grmovnicami, striženimi in oblikovanimi v
višjo živo mejo. |
(5) Tik ob
severnem nizu obstoječega parkirišča se v obstoječo zelenico zasadi
dodatna štiri drevesa: Acer campestre – maklen. Novo parkirišče za
osebna vozila se s treh strani po robovih zasadi z drevesi v obliki
drevoreda: Acer campestre – maklen, Carpinus betulus – beli gaber. Ob
priključku na parkirišče se v dveh nizih zasadi še sadike vednozelene
grmovnice, močne rasti, odporne na mraz: Taxus media 'Hicksii', ki se jo
striže v živo mejo višine do cca 1.8 m. |
(6) V
skrajnem zahodnem delu se zasadi drevesa v liniji ob cesti za viličarje.
Tu se v zgornjem delu že sedaj nahaja obstoječ nasip z gozdno
vegetacijo. V celoti se ohrani nasip in vsa obstoječa zasaditev. Ob
obstoječih drevesih se proti jugu zasadi sadike hitrorastočih dreves
Ulmus glabra – brest in vednozelene, odporne in hitro rastoče grmovnice
Ligustrum vulgare 'Atrovirens' – navadna kalina. |
(7) Zasaditev dreves se načrtuje na vzhodnem delu območja obdelave, kjer
se v zelenici pod obstoječim višjim AB zidom zasadi sadike nižjih
dreves: Ostrya carpinifolia – črni gaber, sajenje na razdalji 5 m med
sadikami. Ozelenitev zidu po celotnem vzhodnem delu se načrtuje z
različnimi sortami bršljana (gostota sajenja 2 kos/m2):
Hedera helix, Hedera colchica. |
|
8. člen |
(rešitve
in pogoji glede lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo
funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje) |
(1) Velikosti nove pozidave v I. fazi so določene z največjima možnima
tlorisnim (na stiku z zemljiščem brez napuščev) in višinskim gabaritom
ter največjo možno etažnostjo po posameznih objektih, kot je prikazano v
grafičnem delu: |
– Industrijsko skladiščna hala A, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti
15,0 m x 32,0 m, z dvokapno streho v minimalnem naklonu, s smerjo
slemena JV–SZ. Objekt je etažnosti P+1 in maksimalne višine v slemenu
12,8 m. |
– Skladiščna hala B, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti 30,0 m x
40,0 m, z dvokapno streho v minimalnem naklonu, s smerjo slemena JV–SZ.
Objekt je etažnosti P+1 in maksimalne višine v slemenu 15,0 m. |
– Industrijsko skladiščna hala C, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti
30,0 m x 40,0 m, z dvokapno streho v minimalnem naklonu, s smerjo
slemena JV–SZ. Objekt je etažnosti K+P+1 in maksimalne višine v slemenu
12,8 m. |
– Upravna
stavba, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti 13,6 m x 20,0 m, s
šotorasto streho v minimalnem naklonu. Objekt je etažnosti K+P+2 in
maksimalne višine 12,80 m. |
(2) Objekti upravne stavbe, industrijsko skladiščne hale C in skladiščne
hale B so med seboj fizično in funkcionalno povezani, industrijsko
skladiščna hala A pa je samostojna. |
(3) Za
posamezno stavbo znotraj območja je v načrtu parcelacije grafično
prikazano funkcionalno zemljišče. |
|
9. člen |
(rešitve
in pogoji glede lege, zmogljivosti ter poteka objektov in omrežij
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za
projektiranje) |
(1) Novi
objekti se priključujejo na novo ali obstoječo gospodarsko javno
infrastrukturo in prometno omrežje, skladno s soglasjem pristojnih
upravljavcev. Obstoječe objekte gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra je dopustno rekonstruirati in vzdrževati ter
dograjevati skladno s prostorskimi potrebami in možnostmi. |
(2) Pred
izdelavo projektnih dokumentacij in izvedbo objektov je potrebno izvesti
zakoličbe obstoječih vodov na lokacijah posegov ter pridobiti soglasja
za priključitev ali posege v varovalnih pasovih od pristojnih
upravljavcev infrastrukture. |
|
10. člen |
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč in objektov) |
(1) Razmiki med nepovezanimi stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da
so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru
funkcionalnega zemljišča objekta. |
(2) Odmiki
manj zahtevnih in zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč so določeni z
umestitvijo posameznih objektov v prostor, zato ni dodatnih pogojev
glede odmikov. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih
zemljišč so najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več
prostorov v katere človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in
enostavnih objektih pa 0,5 m. |
(3) Če so
odmiki nezahtevnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov,
določenih v prejšnjem odstavku tega člena, je treba v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter
predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Gradnja enostavnih
objektov v odmiku, manjšem od navedenega, je možna s soglasjem lastnikov
sosednjih zemljišč. |
|
IV. NAČRT
PARCELACIJE |
|
11. člen |
(načrt
parcelacije) |
Načrt
parcelacije zemljišč gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra
obsega zemljišča, namenjena izvedbi skupnega cestnega priključka, ki bo
služil tudi za potrebe II. faze. Površine, namenjene javnemu dobru,
obsegajo zemljišča in dele zemljišč: 713/1, 713/2, 715/2, 1735/1 in
1735/2, vse k.o. Volče. |
|
V.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
12. člen |
(etapnost
izvedbe) |
Načrtovani
posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno. Javna gospodarska
infrastruktura za potrebe II. faze se lahko izvede po sprejetju
občinskega podrobnega prostorskega načrta za II. fazo. |
|
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
13. člen |
(varovanje
kulturne dediščine) |
Na
območju, ki ga ureja OPPN, ni objektov ali območij kulturne dediščine,
zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE
NARAVE |
|
14. člen |
(varstvo
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave) |
Na območju
OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij načrtovanih za
zavarovanje. Pri izgradnji objektov je potrebno upoštevati predpise
glede varovanja okolja. Emisije onesnaženja okolja morajo biti znotraj
dovoljenih toleranc. |
|
15. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Območje z
namensko rabo IP – površina za industrijo ima določeno IV. stopnjo
varstva pred hrupom. |
|
16. člen |
(varstvo
voda) |
(1) Na
ureditvenem območju oziroma na Čiginjskem polju ni vodotokov in vodnih
virov. |
(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvodnjo načrtovanih odpadnih voda
preko ločenega sistema z odvajanjem odpadnih vod v kanalizacijsko
omrežje z odvodom na čistilno napravo in z odvodnjo onesnaženih
padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj
v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikanje. Morebitne tehnološke
odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da bodo
parametri dopuščali njen izpust v kanalizacijski sistem. |
(3) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati vse zahteve veljavnih predpisov s
področja nastajanja emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in kanalizacijo, čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter v
primeru posebnih dejavnosti ravnanje z emisijo snovi pri odvajanju
odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za
vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
17. člen |
(zaščita
pred poplavami, erozivnostjo in plazovitostjo terena) |
(1) Območje OPPN je izven poplavne ogroženosti vodotokov, zato ukrepi za
zaščito pred poplavami niso potrebni. Odvodnja zalednih voda je
načrtovana s sistemom odvodnih kanalov v ponikanje na krajni vzhodni
strani območja. |
(2) Za
zaščito pred erozijo ali plazenjem terena je potrebno pri snovanju in
izgradnji posameznih objektov pridobiti navodila geomehanika in statika,
kar mora biti sestavni del dokumenta za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Pri izgradnji objektov v globino terena ter v pobočje
terena, je potrebno pri izvedbi objektov upoštevati in izvajati zaščitne
ukrepe gradbenih jam, skladno s tehnologijo izgradnje. |
|
18. člen |
(potresna
varnost) |
Za
zagotavljanje potresne varnosti objektov je potrebno upoštevati pri
načrtovanju in izgradnji stavb potresno karto Slovenije, ki določa, da
se območje nahaja v coni s projektnim pospeškom tal Ag = 0,2 g. |
|
19. člen |
(možnost
razlitja nevarnih snovi) |
Kolikor se
izvaja na objektu dejavnost, pri kateri obstaja možnost emisij nevarnih
oziroma zdravju škodljivih snovi v okolje, je potrebno izvesti vse
predhodne zaščitne ukrepe varovanja okolice. |
|
20. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Za
zagotavljanje požarne varnosti in zaščite je potrebno pri projektiranju
in gradnji zagotavljati: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– ustrezno
požarno ločitev objektov ali ustrezne odmike med objekti, |
– prometne
in delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Pri
zagotavljanju požarne varnosti in zaščite je potrebno upoštevati
veljavne predpise s področja varstva pred požarom. Za izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom tako za požarno manj zahtevne
objekte kot požarno zahtevne objekte se dokazuje z ustreznim elaboratom,
izdelanim po predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(3) Odmiki
med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na
sosednja zemljišča ali sosednje objekte. Manjše odmike se lahko ob
izpolnjevanju ostalih pogojev odloka zagotavlja z ustrezno protipožarno
zaščito. |
(4) Za
objekte je potrebno zagotavljati vire za vodo za gašenje, ki se zagotovi
iz hidrantnega omrežja ali požarnih bazenov posameznih objektov. Glede
na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost objekta morajo biti ob
požaru zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki
jih lahko uporabijo vsi uporabniki, zagotovljene naprave in oprema za
gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci in
vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara za določene objekte.
Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v
stavbi. |
(5) Za
zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin
za intervencijska vozila, morajo biti vozne površine za intervencijska
vozila in manipulativne površine ob objektih dimenzionirane na osni
pritisk 10 ton. Širine in radiji poti morajo ustrezati standardu SIST
DIN 14090. |
|
IX. POGOJI
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
21. člen |
(splošni
pogoji) |
Načrtovani
objekti morajo biti priključeni na obstoječo ali predvideno gospodarsko
javno infrastrukturo skladno s soglasjem upravljavcev posamezne
infrastrukture. Upoštevati je potrebno ustrezne odmike od obstoječe
infrastrukture. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je
potrebno pridobiti soglasja upravljavcev infrastrukture tako za
priključevanje kot za gradnje v varovalnih pasovih. |
|
22. člen |
(prometna
ureditev) |
(1) Načrtovana je ureditev križišča dostopne ceste in ceste v Kozaršče,
ureditev parkirnih mest za tovornjake vzdolž dostopne ceste na desni
strani, ureditev parkirnih mest za osebna vozila na levi strani ter
zagotovitev rezervata površine za priključek ceste in gospodarske javne
infrastrukture za II. fazo, skladno z grafično prilogo št. 4:
Industrijska cona Čiginj (ČG05) – Gospodarska javna infrastruktura. |
(2) Za
izvedbo I. faze niso potrebne spremembe obstoječe prometne ureditve.
Načrtovano ureditev se izvede sočasno s komunalnim opremljanjem II.
faze. Del zemljišč, ki so v načrtu gospodarske javne infrastrukture
namenjena za dostopno cesto za II. fazo, bo z opremljanjem zemljišč II.
faze postal del javnega prometnega omrežja. |
|
23. člen |
(fekalna
in meteorna kanalizacija) |
(1) Komunalne odpadne vode iz posameznih objektov in obstoječe greznice
se v I. fazi gradnje odvede v individualno čistilno napravo kapacitete
50 PE, ki bo locirana na predvidenem parkirišču osebnih vozil. Očiščena
komunalna odpadna voda se odvede v ponikovalnico. |
(2) Za
območje II. faze bo z OPPN za II. fazo načrtovana nova individualna
čistilna naprava. |
(3) Odvodnja lastnih in zalednih voda nima vpliva na odtočne razmere in
poplavno varnost območij izven OPPN. Vse iztočne količine so omejene na
količine, merodajne pred dodatno pozidavo območja. Porast odtočnih
količin pri nalivih 100-letne povratne dobe je ocenjen na 52 l/s, zato
je potrebno na območju OPPN v zadrževalnikih – odtočnih ceveh zadržati
84 m³ vode. |
(4) Na
območju Čiginjskega polja ni odvodnikov, odvodnja meteornih voda poteka
površinsko. Zaledne vode za potrebe I. faze se zajemajo z zalednim
kanalom na severni strani objektov, ki se zaključi s prelivnim objektom,
preko katerega se vode razpršeno prelivajo na obstoječ teren. Lastne
vode na ureditvenem območju se z novim podaljškom kanala navežejo na
obstoječi meteorni kanal DN1000. Oblikovan je v dva cevna zadrževalnika
za viške vode, vodo se kontrolirano spušča v obstoječi minimalni pretok
Qivo = 212 l/s. Na obstoječem območju je odvodnja vezana na obstoječe
ponikovalnice, odtočne količine vode ne bodo spremenjene. |
(5) Odvodnja površinskih zalednih in meteornih voda za območje II. faze
je predvidena z navezavo na obstoječe in načrtovano odvodnjavanje. Za
potrebe odvodnje II. faze je načrtovan priključek meteorne kanalizacije
do meje območja, ki bo izveden po sprejetju OPPN za II. fazo. Del
meteornega omrežja, načrtovan v I. fazi, bo z opremljanjem zemljišč
II. faze postalo javno meteorno kanalizacijsko omrežje. |
|
24. člen |
(vodovod) |
(1) Obstoječ javni napajalni vodovod preseka 150 mm poteka vzdolž
dostopne ceste do vodomernega jaška pred obstoječimi objekti. Na javni
napajalni vodovod se na območju dostopne ceste preko odcepnega
vodovodnega jaška izvede navezava novega sekundarnega kraka napajalnega
omrežja v coni. |
(2) Nov
napajalni vodovod preseka 100 mm se odcepi proti zahodu do roba območja
I. faze in predstavlja izhodišče za oskrbo območja II. faze. Na novem
sekundarnem odseku se namesti dodatni požarni hidrant in uredi
priključek do vodomernega jaška za predviden industrijski objekt C. Na
sekundarnem odseku mora biti zagotovljen stalni pretok in s tem
zagotovljena neoporečnost vode. |
(3) Za
izvedbo I. faze niso potrebne spremembe obstoječega vodovodnega omrežja.
Načrtovano ureditev se izvede sočasno s komunalnim opremljanjem II.
faze. Vodi in naprave, ki so v načrtu gospodarske javne infrastrukture
namenjene vodooskrbi za II. fazo, bodo s pridobitvijo služnostne pravice
z opremljanjem zemljišč II. faze postali del javnega vodovodnega
omrežja. |
|
25. člen |
(komunalni
odpadki) |
Na območju
urejanja I. faze se načrtuje prostor za namestitev zabojnikov za ločeno
zbiranje odpadkov. Velikost, število in vrsto zabojnikov se določi v
fazi pridobivanja soglasja upravljavca za izgradnjo posameznih objektov. |
|
26. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Za
napajanje načrtovanih objektov v območju I. faze se uredi priključek na
obstoječo transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: TP), ki je v
zasebni lasti. |
(2) Za
potrebe II. faze je v OPPN načrtovan rezervat trase SN voda za kabelsko
kanalizacijo STG 4x110 mm, s priključevanjem na javno elektroenergetsko
omrežje izven območja urejanja. Za območje II. faze bo z OPPN za II.
fazo načrtovana nova TP. |
(3) Zunanja razsvetljava objektov, parkirišč in zunanjih površin bo v I.
fazi urejena v sklopu obstoječih inštalacij obrata. |
(4) Kabelska kanalizacija in javna razsvetljava za območje I. in II.
faze s priključkom na novo TP se izvedejo po sprejetju OPPN za II. fazo.
Vodi in naprave, ki so v načrtu gospodarske javne infrastrukture
namenjeni oskrbi z električno energijo za II. fazo, bodo s pridobitvijo
služnostne pravice z opremljanjem zemljišč II. faze postali del javnega
elektroenergetskega omrežja. |
|
27. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Za
potrebe I. faze oziroma širitve poslovnega kompleksa se priključevanje
predvidenih industrijskih objektov uredi iz obstoječih instalacij
poslovnega kompleksa, ki se jih ustrezno uredi oziroma dogradi. |
(2) Za
potrebe II. faze širitve industrijske cone je do meje območja načrtovan
rezervat trase kabelske kanalizacije kapacitete PVC 1x110 mm, ki bo
omogočala navezavo območja na telekomunikacijsko naročniško omrežje od
kompleksa TST. |
(3) Kabelska kanalizacija se izvede po sprejetju OPPN za II. fazo. Vodi
in naprave telekomunikacijskega omrežja bodo z opremljanjem zemljišč II.
faze postali s pridobitvijo služnostne pravice del javnega
telekomunikacijskega omrežja. |
|
28. člen |
(toplovod) |
Za potrebe
ogrevanja stavb na območju se lahko izvede daljinsko ogrevanje preko
skupne kotlarne, ki koristi obnovljive vire energije. Izgradnja
toplovodnega omrežja ni obveza za komunalno opremljenost zemljišč
območja urejanja. |
|
X. VPLIVI
IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
|
29. člen |
(varovalni
pasovi) |
(1) Izven
območja urejanja je na jugozahodni strani načrtovan cestni priključek za
potrebe napajanja celotnega območja urejanja in rezervat trase SN
priključka za potrebe elektroenergetskega napajanja območja II. faze. Za
izvedbo slednjih priključkov je potrebno za dokument gradbenega
dovoljenja pridobiti soglasje upravljavcev infrastrukture. |
(2) Območje urejanja OPPN je izven varovalnih pasov ostale gospodarske
javne infrastrukture. |
|
XI.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
30. člen |
(odstopanja od vrst dopustnih dejavnosti na posameznih namenskih rabah) |
Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 35 % bruto tlorisne površine
posameznega objekta. |
|
31. člen |
(odstopanja pri izgradnji gospodarske javne infrastrukture in prometne
ureditve) |
(1) Pri
prometnih ureditvah in ureditvah gospodarske javne infrastrukture s
priključki so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov,
lokacij transformatorskih postaj, uvozov, naprav in priključkov
posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture, če so pri nadaljnjem načrtovanju pridobljene rešitve, ki
so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo
boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta,
ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. |
(2) Odstopanja morajo biti usklajena z upravljavci infrastrukture in ne
smejo ovirati realizacije OPPN, tako I. kot II. faze, biti v nasprotju z
javnimi interesi ter morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo
prostorsko načrtovanje in varovanje okolja. Izgradnja gospodarske javne
infrastrukture za potrebe II. faze ne pogojuje izgradnje objektov,
načrtovanih v I. fazi. |
|
32. člen |
(odstopanja od velikosti objektov) |
(1) Tlorisni gabarit objekta A lahko odstopa v obe smeri ±0,5 m. |
(2) Tlorisni gabarit objekta B lahko odstopa v dolžino +2,0 m in –6,0 m,
v širino +1,0 m in –6,0 m. |
(3) Tlorisni gabarit objekta C lahko odstopa v obe smeri ±0,5 m. |
(4) Tlorisni gabarit objekta uprave lahko odstopa v obe smeri ±0,5 m. |
(5) Pri
cestni ureditvi se dopušča tlorisne odmike ±0,5 m in višinski odmik ±0,3
m, s pogojem da ti odmiki ne vplivajo na lastništvo zemljišč. |
(6) Objekt
B ima lahko kletno etažo, kolikor je to utemeljeno zaradi tehnologije
dejavnosti objekta ali tehnologije izvedbe objekta in je to hkrati možno
izvesti glede na preverjeno statiko in geomehaniko lokacije pri izdelavi
projektne dokumentacije objekta. Pri izvedbi kleti je potrebno
prestaviti obstoječo infrastrukturo. |
|
33. člen |
(odstopanja od predvidene parcelacije) |
Dopustna
so odstopanja od predvidene parcelacije javnih površin pod pogojem, da
je pridobljena pravica graditi in ni prizadeta javna korist. |
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
34. člen |
(opremljanje zemljišč in komunalni prispevek) |
(1) Komunalni prispevek za gradnjo objektov na območju I. in II. faze
OPPN se do sprejema programa opremljanja stavbnih zemljišč za to območje
odmeri z začasno odločbo na podlagi določil Odloka o podlagah za odmero
komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin (Uradni list RS,
št. 110/13) na način, kot je določeno za gradnjo objektov izven območja
OPPN. |
(2) Po
sprejemu programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje I. in II.
faze OPPN, ki se sprejme z odlokom, se komunalni prispevek za gradnjo
objektov odmeri na podlagi tega odloka s končno odločbo, v kateri pa se
upošteva investitorjev vložek v gradnjo tistega dela infrastrukture, ki
se opredeli kot javna. |
|
35. člen |
(dostopnost prostorskega akta) |
Odlok o
OPPN je na vpogled javnosti v času uradnih ur na sedežu Občine Tolmin in
na spletni strani Občine Tolmin. |
|
36. člen |
(merila in
pogoji po prenehanju veljavnosti) |
V primeru
prenehanja veljavnosti Odloka o OPPN se območje ureja z Občinskim
prostorskim načrtom Občine Tolmin. |
|
37. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije |
. |
Št. 3505-0001/2012 |
Tolmin,
dne 9. marca 2016 |
|
Župan |
Občine Tolmin |
Uroš Brežan l.r. |
|