Na podlagi 61. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09), 23. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt in 108/09 ZGO-1C) ter 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 40. redni seji dne 8. septembra 2010 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Stari trg – DSO«

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopol­nitve zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« (Uradni list RS, št. 91/02 in 84/06), ki se nanašajo na umestitev stavbe vrtca za 14 oddelkov.

(2) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (v nada­ljevanju: SDZN) vsebujejo uskladitev besedila odloka in karto­grafskega dela ter priloge:

a) Besedilo SDZN vsebuje:

– opis prostorske ureditve,

– ureditveno območje,

– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,

– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključeva­nja objektov na gospodarsko (javno) infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedi­ščine,

– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, obli­kovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje,

– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti SDZN.

b) Kartografski del SDZN vsebuje naslednje grafične na­črte:

c) Priloge SDZN so naslednje:

1. izvleček iz krovnega prostorskega akta,

2. strokovne podlage,

3. odločba o CPVO,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev SDZN,

6. povzetek za javnost,

7. seznam aktov in predpisov,

8. spis postopka priprave in sprejemanja SDZN.

(3) SDZN je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-5/2010, v letu 2010.

2. člen

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:

»2.a člen

a) Predmet SDZN je umestitev stavbe vrtca za 14 oddelkov na območju, ki je v veljavnem zazidalnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: ZN) označeno kot ureditvena enota C6, z razširitvijo na območje ureditvene enote C5 na nasprotni strani Režunove ulice, ki je bila v veljavnem ZN predvidena za gradnjo bazena, ter zajema tudi območje ureditvene enote C7 veljavnega ZN, ki je namenjen urejanju javnih prometnih površin.

V SDZN se detajlno določijo pogoji za gradnjo novega vrtca in oblikovanje parcel na obeh straneh Režunove ulice, pogoji za urejanje prometnega omrežja, ostale infrastrukture, zelenih in zunanjih igralnih površin (otroško igrišče, igrala, ze­lene površine) ter gospodarskega dvorišča in parkirnih površin za zaposlene in obiskovalce.

SDZN se pripravijo na podlagi predhodno izbrane varian­tne rešitve – idejne zasnove vrtca Trebnje mag. Aleša Prinčiča, univ. dipl. inž. arh..

b) Obravnavano območje se nanaša na območje znotraj veljavnega ZN. Locirano je severno in južno od obstoječe javne poti – Režunove ulice, in predstavlja zapolnitev nepozi­danih stavbnih površin med stanovanjskimi objekti, varovanimi stanovanji in objektom s poslovno dejavnostjo ob Jurčičevi in Režunovi ulici ter ulici Stari trg. V mejo območja je zajet tudi del Režunove ulice, ki poteka preko območja SDZN.

Velikost obravnavanega območja je 94 arov in obsega naslednje parc. št., ki so grafično določeni na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel (avgust 2010): 178/11, 178/12, 444/4, 444/6, 446/3, 448/3, 448/4, 449/2, 456/6, 456/7, 456/8, 458/7, 458/8, 458/9, 459/2, 459/3, 459/4, 462/28, 462/29, 462/30, vse k. o. Trebnje.

c) Vrste objektov in gradenj:

V območju SDZN je v skladu z Uredbo o uvedbi in upo­rabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr. in 25/10) dovoljeno graditi naslednje stavbe in gradbeno inženir­ske objekte po CC-SI:

– nestanovanjske stavbe:

12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko­valno delo.

– gradbeno inženirski objekti:

21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (Opomba: Ne velja za gozdne ceste!),

222 – Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenerget­ski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,

24122 – Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekre­acijo in prosti čas (Opomba: Velja le za otroška in druga javna igrišča ter za zelenice in druge urejene zelene površine!).

24205 – Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvr­ščeni drugje.

Dovoljena je še:

– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih škarp in podpornih zidov, (le, če je to nujno potrebno zaradi strmega terena, sicer se ureja z brežinami);

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so do­ločeni;

– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);

– sprememba namembnosti;

– sanacija oziroma ureditev vseh z gradnjo tangiranih površin.

d) Vrste dejavnosti:

Obravnavano območje je predvideno za gradnjo vrtca. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektu dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:

P) IZOBRAŽEVANJE

– 85.100 Predšolska vzgoja.«

II. NAMEMBNOST PROSTORA

3. člen

(1) V 3. členu se v drugem stavku prvega odstavka črta beseda »7« in nadomesti z besedo »več«.

(2) V četrtem odstavku 3. člena (C2) se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Površine omenjenih igrišč se lahko ko­ristijo tudi kot zunanje igralne površine za vrtec, ki se nahajajo v neposredni bližini (ureditvena enota A).«

(3) Sedmi (C5) in osmi (C6) odstavek 3. člena se črtata.

4. člen

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

»3.a člen

Ureditvene enote A, B, C in D

a) Opis enot:

– ureditvena enota A – območje stavbe vrtca z gospodar­skim dvoriščem in zunanjimi igralnimi površinami;

– ureditvena enota B – območje zunanjih igralnih povr­šin;

– ureditvena enota C – območje parkirnih površin;

– ureditvena enota D – območje prometne in ostale infra­strukture (obsega območje Režunove ulice).

Ureditev območja sloni na zasnovi arh. Aleša Prinčiča, ki je stavbo vrtca oblikoval tako, da povzema obliko »glavnika« in zagotavlja ureditev 14 oddelkov vrtca.

Na osnovno lamelo, ki poteka vzdolž Režunove ulice, se vežejo prečni kraki, usmerjeni proti jugu zemljišča. Krakov je pet in so sestavljivi po dolžini, glede na potrebe po zagotovitvi ustreznega števila oddelkov. Vzdolž prečnih lamel so obliko­vane terase kot podaljšek prostorov – izhod na prosto ter v nadaljevanju na zunanje igralne površine.

Na nasprotni strani ceste je predvidena ureditev še do­datnih zunanjih igralnih površin ter ureditev parkirnih površin, hkrati pa se ureja tudi vsa potrebna infrastruktura za normalno obratovanje vrtca.

b) Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sose­dnjimi območji

Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območje lo­kalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infra­strukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varo­valne pasove.

V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno – energetsko oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.

Posegi na zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili krovnega prostorskega akta občine.

Za priklop območja na TP Glavarjeva je potrebno zgra­diti nizkonapetostni NN) elektroenergetski vod od odjemnega mesta na lokaciji vrtca. Nov NN kabel bo potekal po obstoječi kabelski kanalizaciji, ki poteka vzporedno z Glavarjevo in Re­žunovo ulico.

Javna pešpot v ureditveni enoti A se uredi z navezavo na južni krak zemljišča s parc.št. 456/8, ki se nahaja že izven območja SDZN, pri čemer bo tangirano tudi zemljišče 448/4, obe k.o. Trebnje.

Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno-tehnično stanje obstoječih objektov, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

Padavinske vode z območja SDZN ne smejo ogrožati so­sednjih zemljišč, še posebej ne tistih na nižje ležečem terenu.

Rešitve odvodnjavanja morajo biti kvalitetno rešene in detajlno prikazane v projektni dokumentaciji.

Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje ali uredijo v skladu s pogoji urejanja v ureditvenih enotah A, B, C in D.

Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne var­nostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi ob­močji so razvidni iz grafičnega načrta 18 – Prikaz vplivov na sosednja območja.«

III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

5. člen

(1) V prvem odstavku 5. člena se črta besedilo zadnjega stavka.

(2) V drugem stavku tretjega odstavka 5. člena se črta besedilo: »plavalni bazen,«.

(3) V tretji alineji četrtega odstavka 5. člena se črta bese­dilo: », plavalni bazen«.

6. člen

(1) V osmem odstavku 6. člena za besedilom pod Ure­ditvena enota C2 se črta besedilo tretjega stavka, ki se glasi: »Proste površine so parkovno obdelane, ECO otok mora biti obdan z živo mejo ali ustreznimi zimzelenimi grmovnicami.« in nadomesti z besedilom: »Proste površine so parkovno obdela­ne oziroma se uredijo kot (dodatne) zunanje igralne površine za potrebe vrtca, ekološki otok mora biti obdan z živo mejo ali ustreznimi zimzelenimi grmovnicami.«

(2) Besedilo za Ureditveni enoti C5 in C6 se črta.

7. člen

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

»6.a člen

Pri urejanju ureditvenih enot A, B, C in D je potrebno upo­števati veljavni pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca in ostale predpise, ki urejajo to področje. Stavba vrtca mora biti zgrajena v skladu z vsemi tehničnimi predpisi glede gradnje objektov.

a) Ureditvena enota A

ZASNOVA STAVBE VRTCA:

– nosilna konstrukcija:

– predvidena je klasično zidana ali montažna gradnja oziroma v kombinaciji obeh;

– dopustne so medetažne zasnove konstrukcije.

– horizontalni gabariti:

– tloris pritlične etaže je oblikovan iz pravokotnih lamel postavljenih vzdolž Režunove ulice, ki sestavljajo osnovno lamelo (načrtovane skupne dolžine do 70 m in širine do 12 m, brez nadstreškov in teras) in iz prečnih lamel (različnih dolžin, pravokotne na osnovno lamelo, največje skupne dolžine do 35 m in širine do 9 m), ki se podaljšajo v zunanji prostor igralnic z oblikovanjem teras in namestitvijo nadstreškov nad izhodi;

– kletna etaža se lahko oblikuje poljubno pod pritlično etažo s toleranco do meje parcele vrtca, če pri tem ne ovira drugih ureditev (npr. infrastrukture ipd.);

– nadstropne etaže se lahko oblikujejo nad tlorisom pritlične etaže v enakem ali manjšem gabaritu;

– dopustna so odstopanja iz osnovne (pravokotne) linije lamele oziroma od načrtovanih skupnih dolžin in širin lamel, če se s tem ne ruši celotnega koncepta zasnove objekta v obliki »glavnik« in se s tem izboljša funkcionalna zasnova objekta.

– vertikalni gabariti:

– praviloma etažnosti K (klet – delno ali v celoti vko­pana) + P (pritličje) + 1 (nadstropje), izjemoma z možnostjo nadgradnje do P+2 (če za predvideno število oddelkov ne bi bilo možno zagotoviti vseh prostorov in zunanjih igralnih povr­šin za normalno funkcioniranje vrtca v spodnjih etažah oziroma na zemljišču vrtca);

– višine posameznih etaž oziroma medetaž morajo omogočati normalno funkcioniranje dejavnosti in se detajlno določijo v projektni dokumentaciji, pri čemer velja, da morajo biti prostori, namenjeni dejavnostim otrok, visoki najmanj 3 m;

– načrtovana kota pritličja je 275,0 m nadmorske višine s toleranco ±1,0 m;

– dopustne so kombinacije z različnimi višinami, za razgibanost objekta oziroma prilagojeno potrebam in funkciji posameznega prostora;

– za premostitev višinskih razlik je dopustna namestitev dvigal.

– volumen stavbe:

– razgiban – sestavljen iz pravokotnih lamel, pri čemer lahko pride do vertikalnega in/ali horizontalnega zamikanja;

– volumni posameznih lamel lahko dosegajo različne etažnosti znotraj dovoljenih vertikalnih gabaritov stavbe.

– streha:

– strešne površine posameznih lamel so lahko ravne oziroma z minimalnim naklonom, ki je lahko skrit tudi v vencu, ter dvokapnice in enokapnice z naklonom do največ 15°;

– nad posamezni volumni (lamelami) stavbe se lahko oblikujejo enotne (skupne) ali samostojne strešne površine;

– praviloma kritina v rdečih, oranžnih ali rjavih odtenkih, izjemoma pa so dovoljene tudi zazelenjene strešne površine in druge barve, če so v skladu s celotnim konceptom oblikovanja stavbe vrtca;

– za osvetlitev zgornje etaže je možno namestiti stre­šna okna, kupole ipd.;

– dopustno je oblikovanje solarne strehe oziroma na­mestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da čim manj odse­vajo v širšo okolico;

– namestitev sončnih kolektorjev je predvidena na stav­bi osnovne lamele, na prečnih lamelah pa le izjemoma, če na stavbi osnovne lamele za namestitev ne bi bilo dovolj ustre­znega prostora;

– ravne strešne površine se lahko oblikujejo tudi kot terase, kjer je ob zagotovitvi ustrezne varnosti izjemoma mo­žna tudi ureditev igralnih površin (npr. z namestitvijo igral za otroke), če le teh ni mogoče zagotoviti na zemljišču vrtca ali v njegovi neposredni bližini.

– fasada:

– vhodna fasada oziroma fasada, ki je orientirana proti najpomembnejšemu javnemu prostoru, se lahko bolj bogato oblikuje;

– uporaba nevsiljivih (sonaravnih) barv in vzorcev, v medsebojnih usklajenih barvnih kombinacijah in določene z barvno študiji;

– za popestritev fasade so dopustni močnejši barvni toni, vendar le za posamezne detajle kot npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi ipd.;

– možno je oblikovanje klasične fasade, namestitev fasadnih panelov oziroma drugih sodobnih izvedb fasad, do­pustne pa so tudi kombinacije z lesenimi elementi oziroma lesenimi oblogami, kakor tudi izvedba lesenih fasad;

– dopustna je gradnja balkonov in teras, nadstreškov nad njimi ter namestitev večjih steklenih površin;

– odstopanja od osnovne gradbene linije nadzemnih etaž so možna pri oblikovanju vhodov v objekt in izhodov iz objekta;

– oblikuje se lahko več vhodov v stavbo, kakor tudi iz­hodov iz stavbe, pri čemer se vhodi v servisni del (gospodarske prostore) oblikujejo z gospodarskega dvorišča;

– vsaj en vhod se oblikuje tako, da je možen dostop tudi funkcionalno oviranim osebam;

– nad vhodi oziroma izhodi iz objekta se namestijo nadstreški.

Detajlni prikaz oblikovanja stavbe vrtca in pripadajočega zemljišča se prikaže v projektni dokumentaciji.

Ureditvena enota B

Urejanje v območju zunanjih igralnih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja z oblikovanjem razgibanega terena ter uporabo nedrsečih materialov.

Dopustna je ureditev zunanjih igralnih površin za različne starostne skupine s postavitvijo igral (v skladu s slovenskimi nacionalnimi standardi s področja opreme igrišče, namestitve in vzdrževanja igral), manjšega pritličnega objekta za shra­njevanje igral in ureditev sanitarij za otroke na igrišču (z vse­mi potrebnimi infrastrukturnimi priključki, oblikovno usklajen s stavbo vrtca; v velikosti do 15 m2), ureditev tlakovanih in utrjenih pešpoti in stopnišč (dovoljene le izjemoma, na strmih delih) ter zasaditev različnih nestrupenih drevesnih, grmovnih in rastlinskih vrst. Ob pešpoteh se lahko namesti klopi za se­denje, ambientalne (nizke) svetilke, koše za smeti, panoje in cvetlična korita.

Celotno območje se ogradi z varnostno ograjo, višine najmanj 1,2 m. Na mejah z parkirnimi in prometnimi površinami se predvidi taka zasaditev, ki omogoča ustrezno protiprašno in protizvočno zaščito, na mejah s stanovanjskimi površinami pa naj zasaditev vizualno omili poglede in zmanjša hrup z zunanjih igralnih površin.

Enaki pogoji veljajo za urejanje zunanjih igralnih površin (zelenih površin, otroškega igrišča in igral) v sklopu ureditvene enote A.

Ureditvena enota C

Predvidena je ureditev površin za parkiranje vozil obi­skovalcev in zaposlenih v vrtcu. Dodatne parkirne površine se zagotovijo v sklopu ureditvene enote A (znotraj objekta ali na parceli) ter vzdolž Režunove ulice (le za začasno – kratkotrajno parkiranje).

Nad parkirnimi mesti v tej ureditveni enoti je dopustna postavitev enotnega nadstreška po celotni dolžini, na vsakem od parkirnih krakov. Območje se na robu zazeleni in po potrebi tudi ogradi..

Ureditvena enota D

Enota zajema obstoječe prometne površine. Pogoji ure­janja so podrobneje podani pod točko odloka IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA za Prometno omrežje.

b) Usmeritve za organiziranje dejavnosti

Ureditvena enota A

Predvidena stavba je namenjena dejavnosti predšolske vzgoje. Uredijo se prostori za otroke (prvega in drugega sta­rostnega obdobja ter skupni prostori) in drugi prostori (prostori za strokovne delavce, upravni in gospodarski prostori ter ko­munikacijske poti).

Razporeditev posameznih prostorov v stavbi vrtca mora biti taka, da dejavnosti omogoča optimalno izvajanje programa glede na starost in število otrok v skladu s predpisi.

Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na par­celi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v kombinaciji s sosednjo ureditveno enoto, kakor tudi ustrezne igralne povr­šine.

c) Nezahtevni in enostavni objekti

V območju SDZN je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08).

Ureditvena enota A

– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;

– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstre­šek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni ener­getski objekti, pomožni komunalni objekti; začasni objekti (oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni športu in re­kreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot); spominska obeležja, urbana oprema.

Ureditvena enota B

– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (uta oziro­ma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa); ograje; škarpe in podporni zidovi, spominska obeležja;

– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (enoetažni pritlični objekt); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objek­ti); začasni objekti (oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot); urbana oprema.

Ureditvena enota C

– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi;

– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomo­žni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); urbana oprema.

Ureditvena enota D

– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče);

– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomo­žni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); urbana oprema.

Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:

– steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt: oblikovno prilago­jeni osnovnemu objektu (stavbi vrtca), ki mu pripadajo, pred­vsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, objekti se lahko gradijo kot samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob osnovni objekt;

– ograja: lesena, kovinska ali kombinirana npr. z beton­skim podstavkom (maks. višine 50 cm), dopustna je zazeleni­tev z živico;

– škarpa in podporni zid: vidna površina se lahko pobarva z barvami usklajenimi z barvami osnovnega objekta, reliefno obdela, obloži s kamnom ali zazeleni s plezalkami oziroma v kombinaciji navedenega.

d) Glavni dovozi, dostopi in vhodi

Ureditvena enota A

Glavni dovoz v območje vrtca se vrši iz obstoječega pro­metnega omrežja, in sicer javne poti – Režunove ulice. Z nje je na zahodni strani vrtca predviden servisni dovoz z manipula­tivno površino in dostopom do kletnih prostorov oziroma do t.i. gospodarskega dvorišča. Ta dovoz je predviden za vozila za­poslenih, dostave, za odvoz odpadkov in morebitno intervenco. Za intervenco se na vzhodni strani objekta predvidi še možnost izvedbe dodatnega dovoza. Kletna etaža mora biti organizirana tako, da zagotavlja ustrezne manipulativne in parkirne površine za vozila, ki bodo dostopala do nje oziroma v njo.

Dostopi do tega območja so omogočeni tudi pešcem preko hodnikov za pešce.

Ob Režunovi ulici je urejena parkirna niša, ki jo lahko koristijo zaposleni in obiskovalci.

Glavni vhod v stavbo vrtca je predviden s strani Režunove ulice. Poleg glavnega vhoda se lahko oblikuje tudi več dodatnih vhodov v objekt. Izhodi v območje zunanjih igralnih površin se omogočijo neposredno iz prečnih lamel na južni strani.

Ureditvena enota B

Dostop v območje zunanjih igralnih površin je možen preko javnega cestnega omrežja s hodnikov za pešce, in sicer preko stopnišča / klančine (le če bo to potrebno za premostitev višinske razlike) na tlakovane in utrjene pešpoti v sklopu teh površin.

Preko obstoječega uvoza je dopusten le dovoz zaradi potreb vzdrževanja igralnih površin.

Ureditvena enota C

Dostop do parkirnih površin je možen preko javnega ce­stnega omrežja z dovozom in dostopom iz Režunove ulice.

Ureditvena enota D

Na obstoječi dovozni cesti – Režunovi ulice poteka dvo­smerni promet. Dostop po lokalni cestni mreži je možen tako za motorna vozila, dostavo, komunalna vozila, vozila zimske službe in intervenco, kot tudi za pešce in kolesarje. Z ulice so predvideni dovozi v posamezna območja urejanja v SDZN.

e) Usmeritve za ureditev parcel

Ureditvena enota A

Dovoljena je gradnja stavbe in urejanje zemljišča vrtca, pri čemer je potrebno upoštevati veljavni pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca in ostale predpise, ki urejajo to področje.

Uredi se do največ 14 oddelkov vrtca, pri čemer je potreb­no na otroka zagotoviti najmanj 15 m2 površin zemljišča za igro ter minimalne zazidalne površine stavbe oziroma prostorov v njej v skladu z določili omenjenega pravilnika.

Površine za funkcioniranje vrtca so urejene tudi v ostalih ureditvenih enotah, in sicer parkirne (najmanj dve parkirni mesti na oddelek vrtca) in zunanje igralne površine. Slednje se za­gotovijo tudi na površini izven območja SDZN, na območju C2 veljavnega ZN, ki je namenjen ureditvi igrišča, do njega vodi varna pot in se nahaja v neposredni bližini, vzhodno od doma starejših občanov.

Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objek­tov po pogojih podanih v tem členu ter gradnja javne pešpoti po vzhodnem in južnem robu ureditvene enote z navezavo na južni krak zemljišča s parc. št. 456/8 k.o. Trebnje.

Območje vrtca se ogradi, skupaj z zunanjimi igralnimi po­vršinami. Ograja na zunanjem delu pešpoti, ki predstavlja tudi mejo območja SDZN, se namesti le, če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti uporabnikov.

Ostali pogoji za urejanje parcele:

– na parceli je možna še ureditev gospodarskega dvorišča s parkirnimi in manipulativnimi površinami, tlakovanih površin / ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zazeleni­tev. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja zunanjih stopnišč, klančin, škarp in podpornih zidov, oblikovanje brežin in teras ter namestitev ograj;

– zaradi varnosti se praviloma na škarpo ali podporni zid namesti varnostna ograja;

– terasa se ogradi z ograjo višine minimalno 60 cm (če je del igrišča), sicer z ograjo višine najmanj 1,2 m;

– osnovna gradbena linija: definirana je z minimalnim odmikom od parcelne meje, preko katere stavba vrtca ne sme posegati niti z najbolj izpostavljenim delom (izjema so nadstre­ški, terase in stopnišča s tlakovanimi površinami / ploščadmi ob objektu) in tako, da je čim bolj vzporedna z dovozno cesto.

– odmiki stavb in objektov:

– celotna stavba vrtca, vključno s strešno konstruk­cijo oziroma najbolj izpostavljenim delom stavbe (izjema so nadstreški, terase in stopnišča s tlakovanimi površinami / plo­ščadmi ob objektu), mora biti od meje parcele odmaknjena najmanj 3,0 m;

– objekti za lastne potrebe morajo biti od meje parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m (vključno z nadstreški nad dostopi v objekt), kar pa ne velja za utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča s parkirnimi in manipulativnimi površinami, stopnišči, klančinami, škarpami in podpornimi zidovi, ki lahko segajo tudi do meje parcele;

– ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča je dopustna zasaditev, postavitev ograj ter gradnja stopnišč, klančin, škarp in podpornih zidov tudi na mejo parcele;

– dovoz ali klančina na servisnem dovozu v kletne prostore se lahko oblikuje tako, da sega vse do meje območja SDZN oziroma do parcelne meje;

– pomožni objekti naj se locirajo podrejeno v odnosu do stavbe vrtca kot osnovnega objekta;

– višji (zahtevni in manj zahtevni) podporni zidovi mo­rajo biti arhitektonsko posebej oblikovani.

Ureditvena enota B

Dovoljeno je urejanje tega območja, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v tem členu, ureja­nje brežin ter gradnja manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja terena. Območje se ogradi z ograjo oziroma se zaradi varnosti (npr. na stopnišču ali klančini, ki se lahko zgradita zaradi premostitve višinske razlike) lahko le ta namesti tudi na škarpo ali podporni zid.

Ureditvena enota C

Dovoljeno je urejanje tega območja, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v tem členu, ureja­nje brežin ter gradnja manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja terena. Območje se lahko ogradi z ograjo.

Ureditvena enota D

Možna je gradnja in urejanje parcel po pogojih podanih pod točko odloka

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMU­NALNO UREDITEV OBMOČJA za Prometno omrežje, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v tem členu, urejanje brežin ter gradnja manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja terena, ter gradnja stopnic in klančin zaradi premostitve višinskih razlik.

Znotraj prometnega koridorja je dopustna gradnja ostale komunalno-energetske in okoljske infrastrukture. Lokacija mora omogočati stalen dostop upravljavcem omrežij.«

f) Odstranitev obstoječih objektov

Zaradi novih gradenj in ureditev bo na območju ureditvene enote A, na zemljišču s parc. št. 458/8, k.o. Trebnje, potrebna odstranitev nelegalno zgrajenega lesenega objekta.

Dopustna je legalizacija omenjenega lesenega objekta, in sicer tako, da se izloči iz območja SDZN skupaj s površino za vzdrževanje, v skupni velikosti do maks. 30 m2. Ob tem se ustrezno spremeni in zmanjša zemljiška parcela vrtca in predvidene pešpoti v tem delu ter zmanjša območje SDZN. Po končanem odkupu in parcelaciji se objekt lahko legalizira in v nadaljevanju ureja v skladu z veljavnimi predpisi in določili krovnega prostorskega akta občine, ki veljajo na zemljišču in­vestitorja s parc. št. 458/1, k.o. Trebnje.

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA

8. člen

(1) Za 6.a členom odloka se doda nov 7. člen, ki se glasi:

»7. člen

Splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospo­darske (javne) infrastrukture

Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječo in pred­videno gospodarsko (javno) infrastrukturo z omejitvami v pri­padajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če z načrto­vanimi gradnjami posegamo v varovalne pasove, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tan­genc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in usmeritvami upravljavcev ter pridobiti njihova soglasja.

Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obsto­ječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljavce zaradi

uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite, eventualnega začasnega odklopa obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.

Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infra­strukturni vod ustrezno zaščititi, nadomestiti ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.

Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrež­je ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter po­škodbe ustrezno sanirati.

Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po po­gojih upravljavcev.«

(2) Dosedanji 7. člen postane 7.a člen.

9. člen

(1) V 7. členu se v drugem odstavku pri besedilu za Ceste črta oznaka »C6« in nadomesti z oznako: »A«.

(2) V 7. členu se besedilo zadnjega odstavka v celoti črta in nadomesti z besedilom: »Pri projektiranju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi o javnih cestah.«.

10. člen

Za 7.a členom se doda nov 7.b člen, ki se glasi:

»7.b člen

Prometno omrežje – ureditvene enote A, B, C in D

Območje ureditvenih enot A, B, C in D se bo navezovalo na obstoječo lokalno prometno mrežo – javno pot JP 927070, odsek 927073 Trebnje – Pekarna oziroma Režunovo ulico. Tehnični elementi Režunove ulice (vozni pasovi, hodniki za pešce, kolesarske steze) se ohranjajo. Predvidena je pre­stavitev in povečanje obstoječe parkirne niše ter posledično preoblikovanje poteka kolesarske steze in hodnika za pešce na tem delu. Slednja se uredi vzdolž Režunove ulice tako, da omogoča (začasno) parkiranje vsaj sedmih vozil za obisko­valce. Obstoječi dovozi v bodoča območja urejanja se lahko ohranijo, izvedejo z utopljenim robnikom ali pa ukinejo in sani­rajo zaradi novih posegov. Obstoječi dovoz v ureditveno enoto B se ohranja izključno za dostop zaradi vzdrževanja območja zunanjih igralnih površin.

Z Režunove ulice je predvideno oblikovanje dveh novih uvozov / izvozov, in sicer na gospodarsko dvorišče stavbe vrtca (servisni priključek v ureditveni enoti A) in na parkirne površine (ureditvena enota C). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz oziroma manipulacijo tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe, z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi nakloni ter urejenim odvodnjavanjem. Z vzhodne strani vrtca se dopusti še oblikovanje dodatnega dovoza za intervenco.

Na Režunovi ulici je predvidena izvedba elementov za umirjanje prometa (klančine, grbine) ter namestitev horizon­talne in vertikalne prometne signalizacije za povezavo med ureditvenimi enotami A, B in C.

Zaradi novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost ce­stnega sveta oziroma nosilnost vozišča. Prometne površine se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom. Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce pa so lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni z betonskim robnikom.

Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce, dostopi do objektov, posod z odpadki in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo z robniki v utopljeni obliki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.

Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potreb­no prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.

Pri načrtovanju območja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne ceste. Minimalna globina infrastrukturnih vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s predpisi.

Za izvajanje del v območju lokalnih cest je treba pridobiti soglasje upravljavca.«

11. člen

(1) V 8. členu se besedilo četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»Ureditveni enoti A in B se bosta navezali na glavni napajalni vod oziroma na obstoječe vodovodno omrežje na Režunovi ulici, za gašenje pa so namenjeni hidranti na glavnem vodu v neposredni bližini.«

(2) Peti odstavek 8. člena se črta.

(3) Besedilo prvega stavka šestega odstavka 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Pri projektiranju vodovoda se upošteva veljavne pred­pise, ki se nanašajo na gradnjo vodovodnega in hidrantnega omrežja.«.

12. člen

(1) V 9. členu se na koncu prvega stavka v prvem odstav­ku pika črta in doda besedilo: », in sicer za odpadno komunalno in odpadno padavinsko vodo.«.

(2) Na koncu prvega odstavka 9. člena se doda nov sta­vek: »Priključki na kanalizacijo morajo biti zgrajeni vodotesno, iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela.«

(3) Besedilo drugega stavka v tretjem odstavku 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Meteorna voda s streh se spelje v kanalizacijo, pri čemer se jo lahko uporabi tudi kot sanitarno vodo, s prometnih, manipulativnih in s parkirnih površin pa se priključuje na kanalizacijo preko peskolovov in lovilcev olj.«

(4) Za četrtim odstavkom 9. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce se omo­goči s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.«;

(5) Besedilo zadnjega odstavka 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustre­zati veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabijo veljavni hidrometeorološki podatki zadnjih let, pri izračunu količine odpadne vode pa se upošteva ustrezen koeficient odtoka. Z upoštevanjem slednje­ga mora biti v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.«

(6) Za zadnjim odstavkom 9. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Pri projektiranju in dimenzioniranju kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki se nana­šajo na javno kanalizacijo, varovanje vod ter na odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih vod z javnih cest.«

13. člen

(1) V 10. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»Novi predvideni objekti se bodo napajali po nizkonape­tostnih kablovodih, ki bodo potekali po obstoječi oziroma novi elektrokabelski kanalizaciji (EKK) od obstoječih transformator­skih postaj do priključnih omaric na odjemnih mestih. Priključne omarice, velikosti glede na število in velikost odjema, morajo biti na lokaciji, ki omogoča neoviran in stalen dostop. Vse povozne jaške EKK je potrebno dodatno mehansko ojačati in omogočiti dostop do njih izven voznih površin. Na vseh uvozih

je potrebno omenjeno EKK dodatno mehansko ojačiti, skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.«

(2) Besedilo tretjega odstavka 10. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pri­stojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor (najmanj 7 dni prej) pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.«.

14. člen

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

»10.a člen

Javna razsvetljava

Ureja se ob javnih prometnicah, pri čemer mora biti za­gotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno one­snaževanje okolja v skladu z veljavnimi predpisi glede mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.«

15. člen

V 11. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:

»Za oskrbo območja vrtca je možna priključitev na obsto­ječe telekomunikacijsko (TK) omrežje, ki poteka ob Režunovi ulici. Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca ter v skladu s projektom optičnih TK priključkov priključiti tudi na širokopasovno optično TK omrežje.«

16. člen

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen

Plinovodno omrežje

Za potrebe oskrbe območja je možna postavitev samo­stojne plinske postaje, kasneje pa tudi navezava na distribucij­sko plinovodno omrežje, ko bo le-to zgrajeno v naselju.

Za oskrbo stavbe vrtca z utekočinjenim naftnim plinom (UNP) se na plinski postaji predvidijo podzemni rezervoarji (predvidoma trije rezervoarji po 5 m3 in uparjalna enota). Lo­kacija postaje je predvidena v sklopu gospodarskega dvorišča ureditvene enote A in se detajlno določi pri projektni dokumen­taciji. Tlak plina v plinovodu bo 100 mbar.

Trase plinovoda naj potekajo v največji možni meri izven cestišča (v pločniku, zelenici ipd.). Predviden mora biti ločen odjem za posamezne potrošnike preko samostojnih obračun­skih plinomerov. Vsa plinska instalacija naj bo predvidena za kasnejšo morebitno uporabo zemeljskega plina.

Pogoji priključevanja na plinovodno omrežje, vključno z ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja plinovoda ter varnosti pri obratovanju plinovoda, se detajlno določijo v projek­tni dokumentaciji. Pri tem je potrebno upoštevati veljavni pravil­nik o utekočinjenem naftnem plinu, veljavne tehnične predpise za plinske napeljave (DWGW-TRF 1996, DVGW-TRGI 1986) in ostale veljavne predpise na področju plinske tehnike.«

17. člen

(1) V 12. členu se besedilo prvega stavka v prvem odstav­ku spremeni tako, da se glasi: »Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic ali kotlovnice v naselju na oljno ali plinsko gorivo, lesno biomaso ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.«

(2) Za prvim odstavkom 12. člena se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»Energijska učinkovitost stavbe vrtca se zagotavlja v skla­du z veljavnim pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah oziroma tako, da je najmanj 25% celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hla­jenje, topla voda) zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije (kot npr. sončna energija, geotermalna energija, vodna energija, biomasa, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak, bioplin in veter).«

V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

18. člen

V 13. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji od­stavek, ki se glasi:

»Na območju ureditvenih enot A, B, C in D ni registriranih enot kulturne dediščine. Varstveni režimi ne obstajajo. Pri eks­tenzivnem arheološkem pregledu lokacije in arheološki valori­zaciji terena je bilo ugotovljeno, da gradbeni poseg ne obravna­vanem območju ne bo poškodoval arheoloških plasti.«

19. člen

(1) Besedilo tretjega odstavka 14. člena se črta in nado­mesti z besedilom:

»V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z veljavno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Območje se varuje s III. stopnjo varstva pred hrupom, znotraj katere so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.

Pri gradnji, kjer mora biti hrup zmanjšan do take mere, da ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in počitek, je potrebno upoštevati veljavne predpise o zvočni zaščiti stavb.

V času gradnje mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija z upoštevanjem predpisov o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero.

V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.«

(2) Besedilo petega odstavka 14. člena se črta in nado­mesti z besedilom:

»Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovo­ljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti v skladu z veljav­nimi predpisi glede, ki se nanašajo na koncentracije benzena, ogljikovega monoksida,žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku.

V času gradnje je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:

– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,

– nekontroliran raznos (gradbenega) materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sip­ke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prome­tne površine ter očisti tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo preden zapusti območje gradbišča.«

(3) Za petim odstavkom 14. člena se besedilo podnaslova »Varstvo plodne zemlje« črta in nadomesti z besedilom: »Var­stvo plodne zemlje in tal«.

(4) Pred prvim stavkom v šestem odstavku 14. člena se doda besedilo, ki se glasi:

»Zemeljska in gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bodo čim manj prizadeta okoliška zemljišča.

Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše povr­šine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.

Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodlji­vimi snovmi in manj kvalitetnim materialom.«

(5) V šestem odstavku 14. člena se črta besedilo druge­ga stavka, ki se glasi: »Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd.).« in nadomesti z

besedilom: »Po izvršenih delih se rodovitna zemlja uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd.) oziroma pri končni ureditvi območja in sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.«

(6) Za šestim odstavkom 14. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»Zemeljska in gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpira­nju gradbene jame) ter prepreči nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla. Pri gradnji je dopustna le uporaba brezhibnih transportnih vozili in gradbenih strojev.«

(7) Dosedanji sedmi odstavek 14. člena postane osmi odstavek.

(8) Za drugim stavkom v sedmem odstavku 14. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Pri zasaditvi zelenih površin je tre­ba upoštevati krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) in avtohtono vegetacijo. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in na začasnih gradbenih površinah.«

(9) Za sedmim odstavkom 14. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»Osončenje fasad in odprtih površin

Orientacija in oblikovanje stavbe vrtca z ustrezno notra­njo organizacijo prostorov in s primerno zazelenitvijo okolice morajo biti predvideni tako, da je v največji možni meri možna kvalitetna naravna osvetlitev in naravna osenčenost prostorov in zemljišč v ureditvenih enotah A in B. Kletna etaža, naj bo maksimalno vkopana v teren.«

(10) Dosedanji osmi odstavek 14. člena postane deveti odstavek.

(11) Osmi odstavek 14. člena se v celoti črta in nadomesti z besedilom:

»Varstvo voda

Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo.

Padavinske vode s streh se spelje v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda. Onesnažene padavinske vode s prometnih, manipulativnih in s parkirnih dvorišč pa se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj v kanalizacijo padavinskih voda.

Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpa­dnih voda mora biti usklajeno s predpisi o varovanju voda in s predpisi s področja varstva okolja. V skladu z veljavnim pravilnikom o pitni vodi mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.«

(12) Za osmim odstavkom 14. člena se dodata nov deveti in deseti odstavek, ki se glasita:

»Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čez­merne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v narav­nem in življenjskem okolju.

Ravnanje z odpadki

Med gradnjo in v času obratovanja vrtca je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno, odpadkov pri gradbenih delih, ter glede ravnanja s komunalnimi odpadki v občini.

V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba oddajati poo­blaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.

Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega mate­riala na varovana območja (vode, kulturna dediščina, naravne vrednote) ni dovoljeno, prav tako ne na druga občutljiva obmo­čja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).

Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati od­padke v za to namenjene posode, zabojnike ali tipizirane vreče, katerih tip, barvo, velikost/ prostornino in število določi izvajalec javne službe.

Odjemno mesto / ekološki otok (pri objektu vrtca v uredi­tveni enoti A se uredi v sklopu gospodarskega dvorišča), mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, hkra­ti pa mora biti dostopno posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.«

(13) Dosedanja deveti in deseti odstavek 14. člena posta­neta enajsti in dvanajsti odstavek.

(14) V 14. členu se besedilo drugega stavka v devetem odstavku črta in nadomesti z besedilom: »Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj iz treh strani oziroma ustrezne pro­metne in delovne površine, poleg tega pa bo obstoječe zazan­kano hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode.«

(15) Za drugim stavkom devetega odstavka 14. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Hidranti morajo biti nameščeni tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Obstoječe hidrantno omrežje ob Režunovi ulice se dogradi z internim hidrantnim omrežjem na zemljišču vrtca.

Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posa­meznikov.

Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izha­jati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del pro­jektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«

(16) V 14. členu se na koncu prvega stavka desetega odstavka briše pika in doda novo besedilo, ki se glasi: »oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.«

(17) Za prvim stavkom desetega odstavka 14. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani v skladu z določili veljavnega pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov in ostalih predpisov glede varstva pred potresom.«

(18) V 14. členu se enajsti odstavek črta in nadomesti z besedilom:

»Območje ne leži na ogroženem območju, kljub temu pa je v primeru kasneje ugotovljenih naravnih omejitev potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati hidrološke in geološke raziskave glede morebitne poplavnosti, visoke pod­talnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projek­tiranju. S strani Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 51/06-UPB1).«

VI. FAZNOST GRADNJE

20. člen

Prvi stavek v drugem odstavku 15. člena se črta.

21. člen

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

»15.a člen

Izvajanje posegov na območju ureditvenih enot A, B, C in D se v splošnem izvaja na naslednji način:

– začetna gradbena dela (priprava terena, izkop gradbene jame ipd.);

– osrednja gradbena dela (1. faza: komunalno – energet­ska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote, 2. faza: gradnja oziroma postavitev objektov);

– zaključna gradbena dela (sanacija površin, zunanje ureditve ipd.).

Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkci­onalne celote.

Dopustna je postopna gradnja stavbe vrtca in dograditev do velikosti s 14 oddelki. Podrobnejša opredelitev poteka gra­dnje se določi v projektni dokumentaciji.

S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje in­frastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.«

VII. LASTNIŠTVO ZEMLJIŠČ, PARCELACIJA IN ELEMENTI ZAKOLIČENJA

22. člen

Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:

»16.a člen

(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo v ure­ditvenih enotah A, B, C in D je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije. Pri določanju in urejanju parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili v X. ODSTOPANJA.«

(2) Dovoljena je sprememba oblike in velikosti zemljiške parcele (vključno z zakoličbenimi točkami) vrtca in predvi­dene pešpoti ter s tem zmanjšanje območja SDZN na parc. št. 458/8, k.o. Trebnje, in sicer na mestu, kjer stoji del lesene lope vključno s površino za vzdrževanje, v skupni velikosti do maks. 30 m2.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA

23. člen

V 18. členu se besedilo »lokacijskega in« črta.

24. člen

Besedilo 19. člena se v celoti črta in nadomesti z bese­dilom:

»Poleg vseh obveznosti, ki veljajo v ureditvenih enotah A, B, C in D, mora investitor oziroma izvajalec pri posegih v prostor pristojnim službam s področja (gospodarske) javne infrastruktu­re ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.«

IX. ODSTOPANJA

25. člen

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

»20.a člen

Znotraj območja ureditvenih enot A, B, C in D so poleg že navedenih toleranc in toleranc oziroma izjem, ki jih dopušča ve­ljavni pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, dopustna še naslednja odstopanja od načrtovanih funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev:

– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem SDZN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;

– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte, če gre za izboljšanje funkcional­ne zasnove območja;

– odstopanja od števila prečnih lamel stavbe vrtca, zdru­žitev dveh lamel ali teras, če se pokaže funkcionalnejša rešitev, vendar tako da ne pride do bistvenega odstopanja od osnovne­ga koncepta urejanja z zasnovo »glavnika«;

– gradnja objektov, ki so predmet tega SDZN, brez pred­hodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega SDZN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta SDZN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega SDZN;

– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (nakna­dna) parcelacija znotraj parcel in s tem odstopanja od zako­ličbenih točk določenih s tem SDZN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.

Odstopanje od potekov predvidenih tras infrastrukturnih vodov, lokacij predvidenih objektov oziroma tehničnih rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne do­kumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.

Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci ureja­nja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.«

X. KONČNE DOLOČBE

26. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDZN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

27. člen

SDZN so stalno na vpogled na Občini Trebnje.

28. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-19/2010

Trebnje, dne 10. septembra 2010

Župan

Občine Trebnje

Alojzij Kastelic l.r.