Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Ur. list RS, št. 72/93 in spremembe) je Občinski svet občine Kungota na
19. redni seji dne 28.03.2018 sprejel |
|
P O S L
O V N I K |
Občinskega sveta občine Kungota |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
2. člen |
V
poslovniku uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki
so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
3. člen |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v poslovnikih, ki jih sprejme
posamezno delovno telo. |
4. člen |
Občinski
svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
5. člen |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3)
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
6. člen |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah |
(2)
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
7. člen |
Svet
predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
8. člen |
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET“. |
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
9. člen |
(1)
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi
novega župana, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni svetniki. |
10. člen |
(1) Prvo
sejo sveta vodi najstarejši član občinskega sveta, oziroma član, ki ga
na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(2) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo. Člane komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet
glasuje o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler
niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
(3)
Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu
volitev in potrdil o izvolitvi članov občinskega sveta pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
(4)
Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu
volitev in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi
odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur. |
11. člen |
(1)
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član
občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
(5) Če
je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
12. člen |
(1) Ko
se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim
članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
(2) S
prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v stalnih
in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
(3) Nove
člane delovnih teles mora občinski svet imenovati najkasneje v 45 dnevih
po svoji prvi seji. |
13. člen |
Ko je
svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati kdaj prenehajo
mandati v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina. |
Občinski
svet še lahko imenuje druge komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta,
lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1.
Splošne določbe |
14. člen |
(1)
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
(2)
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
(3) Član
občinskega sveta ima pravico: |
–
predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, rebalansa, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana, |
–
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
–
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; |
–
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike |
– ter
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti. |
(4) Član
občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član
občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
2.
Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
16. člen |
(1) Član
občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov, delovnih teles ter občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih
telesih. |
(2)
Subjekti iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član
občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
(1) Član
občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to
opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
(4)
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
(5)
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor
občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
(8)
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
18. člen |
(1) Če
član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
3.
Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
19. člen |
(1) Član
občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
(2) Če
ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora
o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3)
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta,
ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v
katerem je bila ta seja. |
(4) Če
se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
(5) Če
se član občinskega sveta iz neopravičenih razlogov v koledarskem letu
ne udeleži treh sej občinskega sveta, mora župan na to opozoriti
občinski svet, in politično stranko, katere član je svetnik. V kolikor
občinski svetnik ni izvoljen na listi politične stranka, pa se o tem
obvesti predlagatelja. |
IV.
DELOVNO PODROČJE SVETA |
20. člen |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2) Svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona statut občine. |
V. SEJE
SVETA |
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta sklicuje župan, v skladu z določbami statuta občine Kungota ter
tega Poslovnika. |
|
22. člen |
(1)
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se vroči
članom najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se vroči tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. |
(2)
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje članom občinskega sveta,
županu, podžupanu, in direktorju občinske uprave. |
(3)
Vabila in gradiva se vročajo v fizični obliki na papirju. V primeru če
tako z lastnoročno podpisano izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi na
disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski
pošti. |
23. člen |
(1)
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine
in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje
občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora
dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
(2) Če
razmere terjajo drugače, se lahko seja občinskega sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi
gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
24. člen
|
(1)
Korespondenčno sejo občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o časovno nujnih zadevah |
(2)
Korespondenčno sejo občinskega sveta lahko skliče župan, kolikor oceni,
da so za to podani razlogi. |
(3)
Korespondenčna seja se izvede tako, da se občinskim svetnikom posreduje
gradivo z glasovnico, nakar se občinski svetnik do predloga sklepa v
roku petih dni pisno opredeli ter glasovnico vrne osebno ali po pošti.
|
(4)
Dopisna seja je sklepčna, če je večina svetnikov oddala glasovnico.
|
(5)
Sklep na dopisni seji je sprejet, če je zanj glasovala večina članov
občinskega sveta. |
(6) Za
korespondenčno sejo občinskega sveta se vodi zapisnik, katerega se na
prvi redni seji občinskega sveta prebere in potrdi. |
(7)
Dopisne seje ni možno sklicati za obravnavo odloka v prvem branju. |
(8) O
gradivu, ki je predmet odločanja na seji, se pristojno delovno telo ne
opredeli. |
25. člen |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje potrebna. |
26. člen |
(1)
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Svet
ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj in če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ki jih določa ta
poslovnik. |
27. člen |
(1) Sejo
občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
28. člen |
(1) Seje
občinskega sveta so javne. |
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja ter občane se o seji obvesti z
objavo vabila in gradiva na spletu. |
(4) V
kolikor želijo biti občani prisotni na seji, morajo to predhodno pisno
najaviti, da se lahko zagotovi nemoteno delo občinskega sveta. |
(5)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti
vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
(6)
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(7)
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek
seje |
29. člen |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta
mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
30. člen |
(1)
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje
seje. |
(2) Član
občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
31. člen |
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
(3)
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. |
(4)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(5) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
32. člen |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
(2) Med
sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda. |
33. člen |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če
ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi
besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
(3) Po
tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
(5) Ko
je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša,
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
34. člen |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če
se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35. člen |
(1)
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
36. člen |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
37. člen |
(1) Seje
občinskega sveta se sklicujejo predvidoma v popoldanskem času v
delovnikih in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več
kot štiri ure. |
(2)
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3)
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če
kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
38. člen |
(1) Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
(2) Ko
so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3.
Vzdrževanje reda na seji |
39. člen |
(1) Za
red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40. člen |
Za
kršitev reda na seji ter nepooblaščeno glasovno in slikovno snemanje
sveta, sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
–
opomin, |
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
41. člen |
(1)
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši
red na seji. |
(2)
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta. |
(4) Član
občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če
je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
43. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4.
Odločanje |
44. člen |
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3)
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretinjska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
45. člen |
Svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov,
razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta,
če se je večina opredeljenih svetnikov izrekla "ZA" njen sprejem. |
46. člen |
(1)
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2)
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet na predlog župana ali člana občinskega sveta pred
izvedbo glasovanja. |
47. člen |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča, potem ko predsedujoči prebere predlagano besedilo sklepa. |
(2) Član
občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
48. člen |
Člani
občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
49. člen |
(1)
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2)
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3)
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“ ali “PROTI“
. |
50. člen |
(1)
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2)
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga
določi direktor občinske uprave. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
(4)
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
(5) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(6)
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(7)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. |
(8)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(9)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član
občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
51. člen |
(1) Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2)
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
–
število razdeljenih glasovnic, |
–
število oddanih glasovnic, |
–
število neveljavnih glasovnic, |
–
število veljavnih glasovnic, |
–
število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
–
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je
imenovan. |
(3) O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. Obvezna sestavina zapisnika so poleg
ugotovitev iz drugega odstavka tega člena, še datum in zaporedna
številka seje, predmet glasovanja ter sestava komisije. |
(4)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
52. člen |
(1) Če
član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
5.
Zapisnik seje občinskega sveta |
53. člen |
(1) O
vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, sklepčnost, dnevni red, potrditev zapisnika prejšnje
seje, sprejete sklepe in rezultate glasovanja (število glasov za in
proti) . Zapisnik je sestavni del gradiva , ki se obravnava na seji. |
(3) Za
zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor
občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta
pooblasti drugega javnega uslužbenca občinske uprave. |
(4) Na
vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in korespondenčnih sej
občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
(5)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske
uprave, ki je vodil zapisnik. |
(6) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletu. Zapisnik nejavne seje oziroma
tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne
objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
54. člen |
(1)
Potek seje občinskega sveta se glasovno in slikovno snema. Posnetek se
hrani, vse dokler ni potrjen zapisnik snemane seje, nato se uniči. |
(3) Član
občinskega sveta in drug udeleženec seje, če le-ta za to dobi dovoljenje
predsedujočega, ima pravico pogledati posneto sejo, kar se opravi v
prostorih občinske uprave. |
(4) Član
občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše.
Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in
utemeljitev, vloži pisno pri županu. |
55. člen |
(1)
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi
občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
(3)
Občinska uprava ravna z dokumentarnim gradivom v skladu s pozitivno
zakonodajo. |
56. člen |
(1) Član
občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se
hrani v zbirki dokumentarnega gradiva ali je pri pristojnih organih
občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije,
razen v primerih, ko to z zakonom ni dovoljeno. Vpogled odredi direktor
občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
6.
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
57. člen |
(1)
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa
občinskega sveta opravlja občinska uprava |
(2)
Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna
za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za
to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno
delovno mesto. |
(3) Za
zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi
direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje
zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence občinske uprave. |
7.
Delovna telesa občinskega sveta |
58. člen |
(1)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
ki jo imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane. |
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
–
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in
delovnih teles ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
članov občinskih organov in delovnih teles, |
–
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
–
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet in zakon. |
(4)
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
59. člen |
(1)
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna,
rebalansa in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
60. člen |
Stalna
delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so
naslednji odbori in komisija: |
– odbor
za družbene dejavnosti, |
– odbor
za gospodarstvo, varstvo in urejanje prostora, |
–
statutarno-pravna komisija. |
61. člen |
(1)
Odbor za družbene dejavnosti ima pet članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4)
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
62. člen |
(1)
Odbor za gospodarstvo, varstvo in urejanje prostora ima pet članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti,
kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in gospodarskih
javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
(4)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(5)
Odbor za gospodarstvo, varstvo in urejanje prostora lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na svojem področju dela. |
63. člen |
(1)
Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima tri člane. |
(2)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. |
(3)
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
(4) Med
dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
64. člen |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
65. člen |
(1)
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. |
(2)
Predsednika odbora in komisije imenuje občinski svet izmed svojih
članov, na predlog komisije za mandatna vprašanja volitve in
imenovanja. |
(3) Prvo
sejo odbora in komisije skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
66. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega
sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta. |
67. člen |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
68. člen |
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana. |
(3)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med
navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema
svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih
glasov navzočih članov. |
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo občinskega sveta. |
69. člen |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega
sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
VI. AKTI
OBČINSKEGA SVETA |
1.
Splošne določbe |
70. člen |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
–
poslovnik o delu občinskega sveta, |
–
proračun občine, rebalans in zaključni račun, |
–
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
–
odloke, |
–
odredbe, |
–
pravilnike, |
–
navodila, |
–
sklepe. |
(2)
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
71. člen |
(1)
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, rebalans in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna rebalansa in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
72. člen |
(1)
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov občinskega sveta se žigosa in shrani v zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
2.
Sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih pravnih aktov občine |
|
72. a
člen |
(1)
Občina zagotavlja sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih pravnih
aktov. |
(2)
Sodelovanje zagotavlja na ta način, da javnost vključuje v fazo priprave
predpisov. In sicer občina na svojih spletnih straneh objavi razloge za
sprejem splošnega akta ter osnutek splošnega pravnega akta občine ter
poziv občanom k podajanje mnenj, rešitev, pripomb ipd. |
Osnutek
je objavljen 30 dni. |
(3)
Povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo je sestavni del gradiva,
ki se obravnava na občinskem svetu. |
3.
Postopek za sprejem odloka |
73. člen |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
(3) Če
je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega
sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu
občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
74. člen |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
(2)
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
75. člen |
(1)
Predsedujoči občinskega sveta pošlje z vročilnico predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
(2)
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
76. člen |
(1) V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
(2) Če
občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(3)
Predlog odloka je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih
navzočih svetnikov. |
(4) Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na
podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
77. člen |
(1) V
drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu
predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
(2)
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
(3) Če
na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb
in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
78. člen |
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
(2)
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
(3)
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
(4)
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka. |
(5)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
79. člen |
(1)
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji
občinskega sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov. |
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
80. člen |
(1)
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po
enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) O
predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
81. člen |
(1)
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) V
primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. |
(3)
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski
funkcionar, se predlog ne obravnava. |
4. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
82. člen |
(1)
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine
ter prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(3) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
(4)
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
(5) O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
(6) Če
občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
(7) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
5.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
83. člen |
(1)
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
–
prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb
v skladu z zakonom, |
–
uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
–
spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov, |
(2) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
(3)
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
84. člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
(3) Na
svetovnem spletu se objavijo: |
–
prečiščena besedila statuta, odlokov in drugih predpisov občine, |
–
programi, strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki se
nanašajo na delo občinskega sveta; |
–
predlogi predpisov, programov, strategij, in drugih podobnih dokumentov, |
– druge
informacije javnega značaja v skladu z zakonom. |
6.
Postopek za sprejem proračuna |
85. člen |
Predlog
proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. |
86. člen |
(1)
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter sklic seje, na kateri bo
občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
(2) Na
seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. |
(3)
Predstavitev občinskega proračuna obsega: |
–
temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
– opis
načrtovanih politik občine, |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
–
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika v prihodnjih dveh letih, |
–
predstavitev načrta razvojnih programov, |
–
predstavitev nabav in načrta delovnih mest. |
(4)
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele
proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
87. člen |
(1) Na
seji občinski svet opravi razpravo o predlogu proračuna in sprejme
sklep, da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do
katerega lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in
občinski upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti
v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V
času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna na
sedežu občine oziroma drugih prostorih, ki jih določi občinski svet. |
88. člen |
(1) Če
občinski svet ne sprejme sklepa, da se predlog proračuna da v javno
razpravo, mora župan v roku sedmih dni predložiti občinskemu svetu nov
predlog proračuna in sklicati sejo občinskega sveta. Na tej seji se
ponovno opravi splošna razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma
na seji samo pojasni, v čem so bistvene spremembe novega predloga glede
na prvotno predlagani predlog. |
(2) Če
tudi po tej obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da predlog
proračuna v javno razpravo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je
sprejel občinski svet, predlog proračuna v javno razpravo. |
(3)
Sklep o tem, da je proračun v javni razpravi, se objavi na krajevno
običajen način. |
89. člen |
(1) V
času javne razprave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa
občinskega sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2)
Pripombe in predloge se posredujejo županu. |
(3)
Pripombe in predloge pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
90. člen |
(1) V
petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog
proračuna občine za drugo obravnavo ter ga posreduje vsem članom
občinskega sveta skupaj s sklicem seje, na kateri bo občinski svet
obravnaval predlog proračuna. |
(2) Na
vabilu za sklic seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno
vlagati amandmaje na predlog proračuna. |
(3)
Člani občinskega sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo občinskega sveta. |
91. člen |
(1) V
uvodni obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni,
katere pripombe iz javne razprave je sprejel, pojasni, katere je
vključil v predlog proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval,
ter utemeljitve, zakaj jih ni upošteval. |
(2) Z
utemeljitvami, zakaj določenih pripomb iz javne razprave ni sprejel,
mora župan pisno seznaniti tudi vlagatelje, če niso člani občinskega
sveta. |
(3)
Nadalje župan pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno
upoštevati. |
(4)
Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje. |
(5) Po
obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj predlog in se
morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede
razprava po amandmajih. |
(6)
Glasovanje se izvede po vsakem amandmaju posebej. |
(7) Vsak
amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj
amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni,
kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz
razprave in odločanja. |
(8)
Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o
amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji. |
92. člen |
(1) Po
glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti
in bodo vključeni v proračun občine. |
(2) Ko
je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen ter glede prihodkov in odhodkov in drugih
obveznosti. |
(3) Če
je proračun usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot celoti. |
(4) Če
župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina
mora zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina
mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali
da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje
določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev. |
(5) Ko
je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
(6) Če
predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi
rok, ko se bo nadaljevala seja. |
(7)
Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog
sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
(8) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
93. člen |
(1) Če
proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(2) Nov
predlog proračuna obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
94. člen |
(1) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. |
(2) Če
tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem
financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek. |
95. člen |
(1)
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2)
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek. |
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
96. člen |
(1)
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
(4)
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
8.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
97. člen |
(1) Vsak
predlagatelj je dolžan občinskemu svetu predložiti spremembe in
dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
(2) Tak
splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik
določa za sprejem odloka po hitrem postopku. |
VII.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
98. člen |
(1)
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov ter članov delovnih
teles ter drugih subjektov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje
občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
(2) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
99. člen |
(1) Če
se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(2) Če
se tajno glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI«. |
(3)
Kandidat oziroma lista kandidatov je imenovana, če je glasovala večina
članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
100.
člen |
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
(3) Na
glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
101.
člen |
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek
in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1.
Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta ter organov |
102.
člen |
(1)
Člane delovnih teles sveta, organov občine ter drugih subjektov, jih
imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje
predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov
za člane delovnega telesa. |
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2.
Imenovanje podžupana |
103.
člen |
Imenovanje podžupana je urejeno v zakonu. |
3.
Postopek za razrešitev |
104.
člen |
(1)
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje. Če predlagatelj razrešitve ni
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog
razrešitve vloži pri komisiji. |
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
105.
člen |
(1)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(2)
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
106.
člen |
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4.
Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov
ter funkcionarjev občine |
107.
člen |
Odstop
članov občinskega sveta, članov delovnih teles in funkcionarjev je
urejeno v zakonu |
|
VIII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
108.
člen |
(1)
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2)
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3)
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih
uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
109.
člen |
(1)
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji
sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor
občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju
sklepov sveta. |
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
(4)
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5)
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
IX.
JAVNOST DELA |
110.
člen |
(1) Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3)
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta,
župana in občinske uprave. |
(4)
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
(5)
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
111.
člen |
(1)
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
X. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
112.
člen |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
XI.
RAZLAGA POSLOVNIKA |
113.
člen |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
(2)
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
XII.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBE |
114.
člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku. Določbe 72 a člena se pričnejo uporabljati za tiste splošne
pravne akte občine, ki se začnejo pripravljati po 01.01.2019. |
|
Z dnem
pričetka veljavnosti tega Poslovnika, preneha veljati Poslovnik
občinskega sveta občine Kungota (Ur. list RS, št. 12/04 in MUV 13/08). |
|
|
Številka: 007-6/2018 |
Datum:
28.03.2018 |
Občina Kungota |
ŽUPAN
|
Igor Stropnik
|
|