Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/2000) je Občinski svet Občine Mozirje na podlagi 9. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 4/99 ) na  svoji  17. redni seji, dne 13.12.2000,  sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega  leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje

1. člen

 UVODNE DOLOČBE

 Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 19/1990, na straneh od 1119 do 1142) - v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan - in prostorskih sestavin  srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajen 1989 (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 51/1992, na straneh od 2959 do 2966) - v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan, ki se nanašajo na:

 a) razširitev obstoječih in oblikovanje novih ureditvenih območij naselij,

 b) razširitev ureditvenega območja Mozirje,

 c) izvzem iz 1. območij kmetijskih zemljišč (izvzem iz A območja) za potrebe posameznih ali kompleksnih stavbišč.

2. člen

 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA

 1. UVOD

 Uvod se v celoti črta.

 2. CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE MOZIRJE

 Cilji dolgoročnega razvoja občine Mozirje se v celoti spremenijo in se glasijo:

 Globalni okviri razvoja občine

 Dolgoročni razvoj občine MOZIRJE je načrtovan skladno z usmeritvami dolgoročnega načrta Republike Slovenije in sosednjih občin. Naselje MOZIRJE pridobiva vlogo občinskega središča s poudarjeno zaposlitveno, oskrbno in kulturno funkcijo.

 Globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru so:

- vzpostavljanje racionalne poselitve celotnega prostora, s smotrnim razmeščanjem dejavnosti in skladen razvoj vseh območij,

- skladna namenska raba prostora,

- poudarjen razvoj turizma ter

- izboljšanje in varovanje okolja.

 Urejanje prostora

 Pri načrtovanju vseh posegov v prostor, ki imajo za posledico dejanske ali potencialne spremembe življenjskega okolja, je potreb-no pred samimi posegi vsestransko ovrednotili vplive na okolje. Ti posegi so krčenje gozdov, uničevanje plodne zemlje, komasacije, agro in hidromelioracije, regulacije, gradnja zadrževalnikov in drugih vodnih akumulacij, eksploatacija mineralnih in drugih surovin, urbanizacija, poseganje na področje naravnih in kulturnih rezerva-tov in spomenikov ter uvajanje in ohranjanje vseh tehnologij, ki onesnažujejo oz. zastrupljajo okolje itd.

 Vse posege v prostor je pomembno usmerjati skladno z načeli varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju nadaljnje rasti Mozirja in vodilnih naselij, je potrebno poleg potreb po absolutnem varovanju najboljših kmetijskih zemljišč upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime ter naravno in kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov ter obrambno strateške prostorske omejitve. Dobrine, ki jih je potrebno varovati, obsegajo skupno razsežne površine občine. Varovanje dobrin splošnega pomena, ob upoštevanju prostorskih in ekoloških pogojev narekuje, da se MOZIRJE kot opredeljeno centralno naselje ter vsa obstoječa poselitvena struktura ostalih naselij in zaselkov ne usmerja več v ekstenzivni prostorski razvoj, pač pa da se smotrneje izrabi obstoječo urbano strukturo z zgostitvijo, zapolnitvami in prenovo. Rast izven teh opredeljenih meja pa se dopusti le na poselitvene površine, kjer je to glede na prostorske pogoje možno in kjer bodo posamezna takšna naselja postopno prevzemala vlogo razvojnih središč.

 3. OSNOVNE RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE MOZIRJE

 Osnovne razsežnosti dolgoročnega razvoja občine Mozirje se v celoti črtajo,  vendar se smiselno uporabljajo kot strokovna podlaga za prostorske izvedbene akte.

 4. STRATEGIJA RAZVOJA IN RAZVOJNE NALOGE

 Strategija razvoja in razvojne naloge - v celoti (tudi naslov) se spremeni obstoječi tekst in se smiselno uporablja kot strokovna podlaga za prostorske izvedbene akte, nov tekst se glasi:

 Usmeritve razvoja v prostoru

Poselitev in naselja

 Na osnovi poznavanja dolgoročnih razvojnih možnosti in potreb je za zadovoljevanje skupnih potreb vseh naselij nujno iskati optimalne povezave naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in kar najboljšo prostorsko rabo. Poselitev bo v prihodnje proces kompleksne urbanizacije; oblikovanje ustreznejšega omrežja naselij, optimiziranje procesa deagrarizacije ter upočasnitev trenda depopulacije oz. privabljanje novih prebivalcev. Konkretne ukrepe za usmerjanje poselitve je potrebno opredeljevali skladno s specifičnimi razmerami v posameznih okoljih.

 Za dosego teh ciljev so potrebne naslednje temeljne usmeritve:

- prostorski, poselitveni in demografski razvoj občine je potrebno usmerjali z oblikovanjem in izvajanjem ciljno usmerjene politike razvoja na osnovi sistematičnega proučevanja razmer;

- v skladu s ciljem enakomerne poselitve prebivalstva in policentričnega razvoja v občini nasploh, je potrebno z ustrezno kmetijsko politiko zadrževali nadaljevanje deagrarizacije, ustvarjali pogoje za obstoj in celovit razvoj hribovskih kmetij in poskušali ohranjati vsaj sedanje število kmečkega prebivalstva zlasti s skrbjo za zadrževanje mladine na kmetijah;

- na območjih, kjer je doslej število prebivalstva upadalo, je potrebno zadrževali odseljevanje oziroma privabljali nekdanje in nove prebivalce s politiko stanovanjske gradnje, komunalne infrastrukture in oskrbnih dejavnosti, z uvajanjem drobnega gospodarstva in obrti kot dopolnilne dejavnosti, kulturnega življenja ter z zagotavljanjem primernega družbenega standarda.

 Bodoča poselitev bo usmerjena pretežno v ureditvena območja naselij, intenzivnejša pa v območjih urejanja z urbanističnimi zasnovami. Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev je potrebno zagotavljali predvsem s smotrno rabo obstoječih stavbnih zemljišč in dolgoročno opredelitvijo, pridobivanjem in urejanjem novih, z varovanjem okolja, še posebej ogroženih zemljišč, usklajenim razvojem vseh dejavnosti in opremo naselij, dobro dostopnostjo delovnih mest ter oskrbe in storitev, prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega sklada ter upoštevanjem možnih posledic in ukrepov za njihovo omilitev v primeru naravnih in drugih nesreč.

 Načrtovanje in urejanje posameznih naselij je potrebno izvajali na osnovi ocene njihovega obstoječega stanja in ob upoštevanju priča-kovanega razvoja ter vloge v omrežju naselij. Zagotovili je potrebno zlasti komunalno-higiensko izboljšanje naselij, gradbeno-tehnično izboljšanje ali zavarovanje obstoječih zgradb, ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovanega izraza s prilagajanjem merilu, gradivu in drugih sredstvom oblikovanja, postopno usklajeno preobrazbo v rabi tal, vključno s širitvijo naselij, na način, ki ne bo ogrožal kvalitetnih kmetijskih zemljišč in drugih osnov gospodarskega in socialnega razvoja.

 Celotno območje se veže na MOZIRJE, zato je celotno območje eno funkcijsko območje.

Razvoj prebivalstva

 Na osnovi dosedanjih trendov rasti, strukture in drugih sprememb prebivalstva ter na osnovi trendov poselitve v prostoru občine pred-videvamo, da bo prebivalstvo občine v vseh okoljih naraščalo po stopnjah naravne rasti, značilnih za preteklo obdobje. Na celotnem območju je potrebno obdržati vsaj polovico naravne rasti oz. preprečiti nadaljnje upadanje naravne rasti, v naselju MOZIRJE pa ob realizaciji povečanja stavnih zemljišč predvidevamo povečanje števila prebivalcev zaradi naravnega prirastka in priseljevanja. 

Planska tipologija naselij

 Nosilci družbenega razvoja v občini so:

- občinsko središče MOZIRJE (označeno kot pomembnejše lokalno središče);

- lokalno središče Rečica ob Savinji

- ostala naselja v občini so nižja lokalna središča, kjer po velikosti in številu drugih dejavnosti in funkcij.

 Skladen razvoj občine naj bi dosegali z usklajenim razvojem pomembnejših naselij glede na njihovo zaposlitveno, proizvodno, storitveno, oskrbno in prometno vlogo, ki jo imajo glede na svoje gravitacijsko zaledje, in tako ustvarjali enakovredne življenjske razmere urbanega omrežja.

 Vodilno centralno naselje MOZIRJE in lokalno središče Rečica ob Savinji se bo krepilo hitreje kot ostala lokalna središča, lokalna središča nižje stopnje je potrebno razvijali počasneje. Bistvo policentrične poselitve je usmerjanje in koncentriranje prebivalstva v nekaj perspektivnih naselij, ki bodo tako postala nosilci urbanizacije in družbenega razvoja v svojem zaledju, pri tem pa bo pomembno vlogo odigralo razvoj gospodarstva in ekonomija prostora oz. lastništvo.

Razvoj stanovanjskih območij ter proizvodnih, družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti

 Na širšem območju bo še naprej prevladovala individualna gradnja, kompleksnejše gradnje bodo znotraj ureditvenega območja MOZIRJE, kar bo posebej opredeljeno z ureditvenim načrtom.

 Proizvodnja bo koncentrirana v centralnem območju, praviloma na že obstoječih lokacijah.

 Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti se bodo v največji možni meri razvijale znotraj ureditvenega območja MOZIRJE, za razvoj turizma, v ostalih naseljih pa skladno z rastjo naselja in s tem rastočimi potrebami.

 Prometno in komunalno infrastrukturno omrežje

 Skladno z varovanje dobrin splošnega pomena in naravnega okolja se bo še naprej razvijalo prometno in komunalno infrastruk-turno omrežje, ki mora biti še bolj učinkovito, zmogljivo  in varno. Zasnovano mora biti tako, da enakovredno zadovoljuje potrebe vseh uporabnikov in hkrati zmanjšuje negativne vplive na okolje.

 Skladno z republiškimi izhodišči bo zasnovano cestno, kolesarsko in železniško omrežje. Pomembnejšo vlogo bo ob ustrezni ureditvi pridobila regionalna cestna povezava MOZIRJE - Logarska dolina. Prometno omrežje znotraj Mozirja pa zahteva temeljito preučitev in prenovo.

 Komunalna opremljenost zemljišč mora slediti povečanju poselitve in zahtevam visokih tehnologij. Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki ter kanalizacijsko in vodovodno omrežje se ureja v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah občine MOZIRJE.

 Usmeritve varovanja in razvoja dobrin splošnega pomena in določanje namenske rabe prostora

 Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so v planu posebej opredeljena ter so pod posebnim varstvom in skrbjo za njihovo smotrno rabo.

 Kmetijska zemljišča

 Ena temeljnih nalog plana občine je ohranitev zemljišč primernih za pridelavo hrane. Pravilen odnos do kvalitetnih zemljišč terja skrajno pozoren odnos v iskanju lokacij za naselitve vseh vrst, racionalno vodenje infrastrukturnih koridorjev, preprečevanje črnih gradenj, nesmotrno odpiranje kamnolomov, neurejeno odlaganje odpadkov in predmetov, sanacijo opuščenih odlagališč, varno prečrpavanje goriv, sanacijo plazov, preprečevanje nastanka novih, preprečevanje erozije z nepravilnimi posegi v zemljišča (melioracije, oranje na strminah, itd.).

 Posebej je potrebno varovati najkvalitetnejša zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za njive, na katerih je možna intenzivna rastlinska proizvodnja, zemljišča, ki so že oblikovana v komplekse in omogočajo sodobno kmetijsko tehnologijo z uporabo mehanizacije, zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za urejanje intenzivnih trajnih nasadov in tista, ki jih je potrebno usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (hidro in agromelioracije, komasacije, namakanje, ipd.). To so najboljša kmetijska zemljišča (prej 1. območje kmetijskih zemljišč), ki so temelj proizvodnje hrane; njihova namenska raba se lahko spremeni le izjemoma. Razvrstitev kmetijskih zemljišč je podlaga za planiranje kmetijske proizvodnje in razvoja kmetijstva v občini.

 Razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami se v bodoče ne bo bistveno spreminjalo. Kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem se morajo usklajeno z kmetijskimi in gozdarskimi načrti prepustiti eni ali drugi rabi.

 Spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbišča razen sprememb, ki jih določa ta prostorski plan, ni možno.

 Gozdna zemljišča

 Gozdovi se prostorsko urejujejo z gozdno gospodarskimi načrti, s katerimi se določajo načini in cilji gospodarjenja. Vsebina teh načrtov temelji na določbah in ukrepih, s katerimi se zagotavlja ohranjevanje primarnih funkcij gozdov in trajnost odnosov ter je usklajena s planom razvoja RS. Gozdovi, v katerih bi s posegi ogrozili njihovo varovalno vlogo in obstoj, so uvrščeni v trajno varovane gozdove.

 Posegi v gozdni prostor morajo zagotoviti naravno podobo krajine in istočasno racionalno gospodarjenje, posebej v razmerah velikih ekoloških problemov v občini. Možne so manjše lokalne spremembe namembnosti v slabših gozdovih in gozdovih s posebnim namenom v skladu in načeloma ne v varovalnih gozdovih. Spremembe gozdnih površin v širšem obsegu v druge zemljiške kulture načeloma ni možno razen ob soglasju gozdarjev, če ne gre za varovalne gozdove ali gozdove s posebnim pomenom.

 Gozdovi, ki so pomembni za rekreacijo, turizem, znanstvena raziskovanja ali za druge namene, so razvrščeni v gozdove s posebnim pomenom. Varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom, je potrebno širili na ekološko občutljiva območja na območju ureditvenih območij naselij.

 Razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami se v bodoče ne bo bistveno spreminjalo. Kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem se morajo usklajeno z kmetijskimi in gozdarskimi načrti prepustiti eni ali drugi rabi. V konfliktu med rabo zemljišč za gozdarstvo in kmetijstvo bo imelo kmetijstvo prednost le tam, kjer je mogoče gospodarno izkoriščati obstoječe površine.

 Spreminjanje gozdnih zemljišč v stavbišča razen sprememb, ki jih določa ta prostorski plan, ni možno.

 Območja varovanja vodnih virov in vzdrževanja voda

 Poleg glavnega vodotoka reke Savinje je potrebno na področju občine ščititi vse vode kot krajinsko kvalitetne prvine.

 Za vse vire pitne vode, tudi manjše, je potrebno upoštevali že določene varstvene pasove. Zaščita bo izpeljana z omejitvijo posameznih dejavnosti in določitvijo varstvenih ukrepov; na teh (ožjih in najožjih) območjih ima varstvo voda prednost, tudi pred kmetijstvom.

 Varstvo naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja

 Dosedanji razvoj industrializacije in urbanizacije v občini je za-radi specifičnih krajinskih razmer in naravnih danosti potekal ne-intenzivno v obliki manjših dejavnosti. Zaradi tega je območje seda-nje občine ohranilo visoko kvaliteto prostora, kar naj bi tudi naprej ostalo.

 Ekologija

 V gozdarstvu je potrebno v prihodnjih letih krepili splošne koristne funkcije gozdov. Spoprijeti se je potrebno z že prisotnim pojavom propadanja gozdov zaradi onesnaženega zraka. Gozd je življenjski prostor velikega števila živali, katerim velja posebna skrb. V kmetijstvu, zlasti pri agro in hidromelioracijah ter v tehnologiji pridelovanja, je potrebno upoštevali varovanje okolja, še posebej v območjih virov pitne vode. Izogibali se je potrebno velikim koncentracijam živine. Uporabljali je potrebno manj škodljiva sredstva za zaščito rastlin in živali ter biotehnološke metode za spreminjanje odpadkov v živalsko krmo, kompost in druge koristne snovi.

 Komunalne in industrijske odpadne vode se sistematično ne zbirajo, zato je potrebno to problematiko posebej reševati.

 Voditi je potrebno kataster onesnaževalcev in onesnaževanja voda. Bistveno je potrebno zmanjšali onesnaževanje voda z doslednim čiščenjem odplak, s premišljenim lociranjem novih proizvodenj in spreminjanjem ekološko škodljivih tehnologij, z uvajanjem zaprtih tokokrogov in racionalizacijo rabe vode.

 K zavarovanju kakovosti voda bo prispevalo tudi strokovno ravnanje z odpadnimi snovmi in še posebej z nevarnimi snovmi. Izkoristili je potrebno možnosti za koristno uporabo odpadkov in preprečevali škodljive vplive njihove predelave in odlaganje na okolje. Preprečevali je potrebno vsakršno divje odlaganje v prostoru, takšne prostore pa ustrezno sanirali.

 Z načrtovalskimi ukrepi in uvajanjem sodobne tehnologije je potrebno preprečevali nastajanje novih žarišč prekomernega hrupa. Pri načrtovanju in gradnji cest je potrebno dosledneje upoštevali predpise o ogroženosti okolja s hrupom. Uveljavljal se bo prevoz z javnimi sredstvi, kolesi in peš hoja.

 Skrbeli je potrebno za preventivne ukrepe pri prevozu posebnih tovorov. V sklopu požarne varnosti bo delovala strokovno usposobljena in ustrezno opremljena skupina, ki bo v primerih nezgod in namernega razlitja oziroma razsutja nevarnih snovi hitro in učinkovito ukrepala ter odstranila tovor, ki bi lahko ogrozil zemljo, vodo ali zrak.

 Poostriti je potrebno nadzor nad onesnaževalci in onesnaževanjem ter odgovornost za ogrožanje okolja. Ekološko bilanco stanja okolja v občini je potrebno skupaj s sosednjimi občinami tudi za širši prostor nenehno dopolnjevati in še natančneje opredelili cilje in naloge varovanja okolja, temelječe na pozitivni zakonodaji varstva okolja ter z njimi zadolžili odgovorne onesnaževalce za konkretne ukrepe v posameznih časovnih obdobjih. Še posebno pozornost je potrebno posvečati najbolj ogroženim okoljem. Razvijali je potreb-no učinkovito informativno službo, ki bo ob sodelovanju s civilno zaščito omogočila hitro ukrepanje v primerih ekoloških nesreč.

 Spodbujali je potrebno razvoj sodobnih energetskih surovinsko varčevalnih, čistih tehnologij. Vse naložbe je potrebno presojali s stališča vpliva na okolje. Naložbe v tehnologije, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, je potrebno obravnavali kot prednostne. Veliko pozornost je potrebno posvetili ekološkemu izobraževanju občanov, tako preko rednih izobraževalnih programov, katerih posreden vpliv njihovih dejavnosti je velik za ekološko ravnotežje (čebelarji, ribiči, lovci, itd.).

 Kulturna krajina

 Urejanje krajine je potrebno usmerjali skladno s pogoji in omejitvami, ki izhajajo iz raznolikosti kulturno-krajinskih sistemov kot zaokroženih naravnih in antropogenih socioekoloških celot. V okviru posameznih kulturno krajinskih sistemov je potrebno načrtovali razvoj, upoštevaje njihovo specifično prostorsko indentiteto, identiteto posameznih prostorskih členov, specifično ekološko zgradbo, kulturno zgodovinski kontekst ter produkcijske, ambientalne in krajinske značilnosti prostora.

 Pri usmerjanju prostorskega razvoja v teh različnih prostorskih sistemih je potrebno težiti k varovanju njihovih krajinskih značilnosti in naravno ustvarjenih vrednot. V ta namen je potrebno poudarjali različnosti prostora in meje med posameznimi tipi ter nove posege v prostor naslanjati na izročila kulturno zgodovinskega in naravnega konteksta. V prostoru je potrebno valorizirali učinke nameravanih posegov, tako z vidika velikega regionalnega merila krajine, kot tudi z nivoja krajinskih scen posameznih območij ter z vidika mikroambientalnih sprememb.

 Razvoj izven naseljenega prostora je potrebno načrtovati v skladu s spoznanjem, da veljajo znotraj posameznega kulturno krajinskega tipa (sistema) zakonitosti tipološkega kompleksa, po katerem predstavlja podoba kulturne krajine celoto, h kateri in v kateri se osmisli niz vzajemnih povezav in izmenjav kulturno krajinskih prvin, sklopov in prostorov. Zato je potrebno usmerjati oblike produkcije, rast in obliko naselij in oblikovanje krajine kot celote v medsebojno prepleteni soodvisnosti in pri tem težili k ohranjanju kulturno krajinske identitete in kontinuitete, varovanju dobrin splošnega družbenega pomena ter varovanju in kvalitetni preobrazbi naravnega in graje-nega okolja.

 Skladno s strategijo celostnega razvoja podeželja je potrebno te-žiti k celotni prenovi podeželja, tako s preobrazbo proizvodnih površin in z revitalizacijo ruralnih naselij in zaselkov. Pri tem je potrebno izhajali iz vaških zaselkov in njihovih funkcionalnih zemljišč.  Predmet urejanja bodo torej vaške gospodarske enote, v katerih veže prebivalce moralna solidarnost ob skupnem urejanju vaške infrastrukture in proizvodnje. Novo urbano strukturo je potrebno v skladu s tradicionalnim oblikovanjem vasi vklopili v obstoječe zaselke in prometno omrežje.

 Eden izmed značilnih elementov kulturne krajine hribovitega dela slovenskega prostora so celki, ki so pomemben element kulturne dediščine slovenskega prostora. Na širšem območju so številni cel-ki, ki jih je potrebno ohranjati kot aktivne kmetije.

 Preprečevati je potrebno zaraščanje kulturne krajine, ohranjali ekološke značilnosti prostora; posebno pozornost je potrebno posvetiti načrtovanim posegom na območju voda (regulacije in male HE). Ob podrobnejših analizah je nujno renaturirati posamezne vodotoke.

 Varstvo naravne in kulturne dediščine

 Naravna in kulturna dediščina sta realni dobrini, ki ju je potrebno varovali ne le kot materialno danost, ampak tudi kot dobrino za za-dovoljevanje specifičnih, duhovnih in kulturnih potreb naših ljudi. Naravno in kulturno dediščino je potrebno smiselno vključevali v celovito urejanje prostora in iskali možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo  po njeni ohranitvi in vzdrževanju, saj zgolj z normativnimi akti ni možno zagotoviti varovanja dediščine kot celote. S prostorskimi sestavinami planskih dokumentov je potrebno zavarovali površine in objekte - širša in ožja območja - s posebnim pomenom (krajinski parki, kulturni spomeniki, naravne znamenitosti). S prostorskimi izvedbenimi akti pa je potrebno zagotavljali smotrno programsko in tehnično izvajanje načrtovanih ukrepov; utrjevati in izboljševati stanje naravnih in kulturnih spomenikov in jim dati trajno naselje v prostoru občine. Nova strokovna spoznanja in raziskovanja je potrebno stalno vnašali v ustrezne dokumente. 

 Pregled nad vsem spomeniškim fondom še vedno ni popoln, zato bo v naslednjih letih potrebno nadaljevati s sistematičnim preverjanjem objektov, ki imajo lahko svojstvo kulturnih spomenikov in jih predlagati za razglasitev. Razglašenim spomenikom bo še na-dalje veljala naša posebna skrb. Varovali je potrebno tudi spomenike, ki niso posebej razglašeni, a so neločljiv sestavni del naše kulturne dediščine.

 V prihodnjem obdobju je potrebno ponovno opraviti celovito vrednotenje spomenikov naravne dediščine in jih predlagati za razglasitev, predvsem pa je potrebno več moči usmerjati v dejansko varovanje že močno ogrožene dediščine. Poleg teh je potrebno varovali območja naravnih spomenikov, ki so locirani v sosednjih občinah, a gre za skupne krajinske enote. Oblikovati je potrebno večja zavarovana območja, območja posebno redkih in ogroženih tipov naravne dediščine pa razglasili za naravne rezervate. Zavarovali je potrebno površine nad kraškimi jamami, odseke posameznih vodnih tokov, skrbno je potrebno obravnavali vse regulacije rek in potokov.

 Za nove pomnike in obeležja je potrebno določili avtentične lokacije ter onemogočiti njihovo nenačrtno postavljanje.

 V ureditvene programe je potrebno vključevali raziskave in predstavitve arheološke dediščine. Ohranjati je potrebno prostorske kakovosti in značilnosti, ki so pomembne za identiteto mesta in naselja ter ohranjali historične zazidalne linije, parcelacijo in ustrezno izrabili historični stavbni sklad, ga vključili v prenovo kot sestavni del mestnega tkiva in dragocen dokument mestnega razvoja. Ohranjali je potrebno fragmente kakovostnih krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih ureditev iz preteklosti in sedanjosti.

 Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevali opozorila in mnenja strokovnih služb za varstvo naravne in kulturne dediščine. V proces družbene skrbi za naravno in kulturno dediščino je potrebno vključili tudi tiste organizacije in društva, ki imajo v svojih programih vključeno tudi skrb za naravno in kulturno dediščino, ki lahko s svojim vzgojnim raziskovalnim delom pomembno prispeva-jo k oblikovanju in uveljavljanju vrednot na tem področju.

 Usmeritve za obrambo in zaščito

 Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklajevali tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte hkrati pa ne bodo motene zahteve obrambe in zaščite, skladno z zakonskimi določili in navodili.

 Usmeritev regionalnega razvoja

 Prostorski razvoj republike Slovenije sloni na policentričnem urbanem sistemu razvoja, kar velja tudi za razvoj regije in doline. S spremembo lokalne samouprave se je območje razdelilo še na več enot, ki jih je potrebno med seboj usklajevati, kar zahteva veliko strpnosti in kompromisov.

 Vsi, za dolgoročni razvoj regije pomembni dejavniki opozarjajo, da ta prostor potrebuje veliko povezanost med posameznimi obči-nami regije, predvsem pa znotraj doline. K skupnemu cilju razvoja posameznega področja oziroma dejavnosti v regiji, glede na specifičnost posamezne občine, lahko vodijo različno intenzivne, toda medsebojno usklajene usmeritve. To narekuje potrebo po usklajevanju razvoja posameznih dejavnosti med občinami in znotraj ob-čin.

 Pri sodelovanju med občinami je potrebno izhajali iz nujnosti obvladovanja razvojnih neskladij v smeri tesnejšega povezovanja in skupnega reševanja razvojnih vprašanj na gospodarskem, socialnem, prostorskem in drugih področjih, predvsem na dolgoročnih osnovah in v smeri krepitve združevanja dela in sredstev v regijskih okvirih, ob nujnosti širšega vključevanja v slovenske in mednarodne razvojne tokove.

 Na osnovi dosedanjih izhodišč se kot področje skupnega pomena na področju prostorskega razvoja v regiji nakazujejo predvsem na-slednja:

- zasnova poselitve

- projekcija prebivalstva in zaposlovanja ter s tem

- razvojno povezovanje gospodarstva, oskrbnih in storitvenih dejavnosti

- zaščita vodnih virov in varovanje podtalnice

- turizem

- družbene dejavnosti regionalnega značaja (še posebej izobraževanje, zdravstvo, kultura, idr.)

- prometna, energetska in komunalna infrastruktura

- varstvo okolja, ravnanje z odpadki

- informatika, predvsem na področju usklajenega načrtovanja rabe prostora in evidenc o stanju okolja.

 5. ZASNOVA IN STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA PO-SELITVE, VARSTVO DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN OKOLJA

 Kmetijska zemljišča

 Tekst se spremeni tako, da se črta prvih šest (6) odstavkov, ki se smiselno uporabljajo kot strokovne podlage za prostorske izvedbene akte. Ostali tekst se ohrani in dopolni tako, da se zadnja alinea spremeni in se glasi: "vzpostavitev prvotnih stanj oziroma sanacije degradiranih površin."

 Gozdovi

 Tekst se spremeni tako, da se črta prve štiri (4) odstavke, ki se smiselno uporabljajo kot strokovne podlage za prostorske izvedbene akte. Ostali tekst se ohrani.

 Vodni viri

 Tekst se spremeni tako, da se črta prvi odstavek. Ostali odstavki se spremenijo ali dopolnijo tako, da se črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na občino MOZIRJE.

 Rudnine

 Tekst  se spremeni tako, da se črta celotni prvo odstavka.

 Naravna in kulturna dediščina

 Naravna dediščina

 Besedilo se spremeni tako, da se novo besedilo glasi:

Območje občine odlikujejo številna območja in objekti naravne dediščine z visoko vrednostjo. Z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov Občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87) so razglašeni:

- krajinski parki: Golte

- naravni rezervati: Greben Smrekovec - Komen

- naravni spomeniki:

 Zavarovana naravna dediščina se varuje po varstvenih usmeritvah iz navedenega odloka.

 Predlog za zavarovanje

 Tekst se spremeni in se pravilno glasi:

 1. regijski park: Karavanško-Kamniško-Savinjski park (obvezno izhodišče dolgoročnega plana SR Slovenije), kamor je vključen celoten severozahodni del občine. Območje predvidenega Karavanško-Kamniškega-Savinjskega regijskega parka se do sprejetja raz-glasitve varuje z naslednjimi temeljnimi usmeritvami:

- poselitve ohranja svojo gručasto strukturo,

- ohranjajo se osnovne poteze parcelacije in pestrost kultur, večje monokulturne površine niso sprejemljive,

- dovoljeni so posegi v vodotoke (regulacije), pri katerih se ne spremeni bistveno njihov značaj,

- varujejo se ambienti in vedute kulturnih in naravnih spomenikov pred spremembo namembnosti,

- odpiranje novih kamnolomov ni sprejemljivo,

- gozdovi ohranjajo avtohtono vrstno strukturo, goloseki niso sprejemljivi,

- industrijski in obrtni objekti se naj orientirajo k urbanim naseljem in locirajo na manj izpostavljene lege,

- pri prehodnih presojah vseh posegov sodeluje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine s svojimi izhodišči.

 Te usmeritve bodo precizirane ob razglasitvi s točno opredeljenimi mejami varovanih območij in objektov.

 Ostala naravna dediščina, za katero ni predvidena razglasitev, bo varovana v procesu planiranja v okviru prostorskih izvedbenih aktov in sicer:

- objekti in območja naravne dediščine: za evidentirane veljajo naslednji splošni pogoji varovanja:

- drevesom se varuje habitus in rastišče pred izkopi, na območjih geomorfološke dediščine se varuje tla in preprečuje onesnaženje z odpadki,

- hidrološki dediščini (jezera, potoki, slapovi) se varuje naravni potek, možni so vzdrževalni posegi z biotehničnimi ukrepi,

- reka Savinja predvsem na območju Varpolja:

- vzdrževalni in regulacijski posegi naj upoštevajo naravne kvalitete. Večje eksploatacije grušča so možne ob poprejšnji presoji možnosti in omejitev ob celotni strugi,

- območja naravne in kulturne dediščine:

- Kulturna krajina kjer posamične kmetije s pripadajočimi celki tvorijo specifično podobo. Veljajo pogoji: - potrebno je varovanje s celovitim in usklajenim razvojem in oblikovanjem dejavnosti (preprečevanje zaraščanja, načrtna revitalizacija proizvodnih površin, varovanje merila in značilnih vegetacijskih struktur, potez in pestrosti parcelacije ter gručaste strukture poselitve).

 Kulturna dediščina

 Zavarovana kulturna dediščina občine Mozirje zajema naselbinska območja ter arheološko, umetnostno, arhitekturno, etnološko in zgodovinsko dediščino.

 Najkvalitetnejši del dediščine - kulturni spomeniki so razglašeni z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov Občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87) in sicer:

- območja naselbinske dediščine,

- umetnostni in arhitekturni spomeniki (evidentiranih je okoli 90% dediščine),

- zgodovinski spomeniki (evidenca je relativno popolna),

- etnološki spomeniki.

 Vsi razglašeni kulturni spomeniki se varujejo po varstvenih režimih iz navedenega odloka, kjer so opredeljene tudi razvojne usmeritve po posameznih objektih in območjih.

 Predlog za zavarovanje

 Na osnovi strokovnih osnov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo razglašeni najkvalitetnejši deli na novo evidentirani kulturni dediščini. Zlasti je potrebno dopolniti evidenco umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in etnološke dediščine. Ostala kulturna dediščina, ki ne bo razglašena kot kulturni in zgodovinski spomenik, pa se bo varovala v procesu planiranja z vključevanjem v prostorske izvedbene akte. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo zanje pripravil strokovne osnove, ki bodo ob-segale:

- prikaz in oceno stanja kulturne dediščine ter pogojev in možnosti njenega razvoja,

- strokovno oceno z navedbo elementov, vsebine in značilnosti, ki naj se varujejo,

- predlog ukrepov, rešitev in varstvenih režimov ter razvojnih usmeritev za varstvo kulturne dediščine,

- oceno ogroženosti kulturne dediščine.

 Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo območij in objektov kulturne dediščine in zlasti kulturnih spomenikov je ohranitev in izboljšanje stanja ter zagotavljanje pogojev za njen obstoj, redno vzdrževanje in  dostopnost. Usmeritve so še naslednje:

- izdelava načrtov prenove za naselbinske spomenike,

- postopna sanacija in predstavitev najpomembnejših nepremičnin kulturnih spomenikov,

- dopolnjevanje evidenc in topografije za posamezne zvrsti kulturne dediščine.

 Skladno z novimi zahtevam Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine se bodo varovale izjemne krajine, kar bo urejeno s posebnim odlokom.

 Usmeritev za poselitev in naselja

 Besedilo se spremeni tako, da se:

- četrti odstavek pravilno glasi: Po planski tipologiji naselij v občini MOZIRJE je 19 naselij razvrščenih v skupino A (ruralna)  in B (ruralno urbana naselja). Naselje z večjim številom prebivalcev, večjim deležem zaposlenih in ki je gospodarsko pomembnejše, MOZIRJE, pa je razvrščeno v skupino D ( 1 naselja ).

- osmi odstavek se pravilno glasi: Planske usmeritve za razvoj de-javnosti in njihovo organizacijo v Mozirju bomo zaradi prepletenosti urbanih funkcij razreševali z urbanistično zasnovo.

Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in zasnova poselitve

 Besedilo se črta, tako da se pravilno glasi:

 Osnovo urbanega omrežja znotraj območja upravne enote bodo poleg upravnega središča zagotavljala še pomembnejša lokalna središča oziroma občinska središča. Vlogo osrednjega urbanega prostora znotraj občine bo s smotrno delitvijo dejavnosti opravljalo MOZIRJE kot središče občine s poudarjeno turistično funkcijo. Naselju se bo z razvojem proizvodnje in turizma krepila vloga pomembnejšega lokalnega središča Zg. Savinjske doline. S preprečevanjem odseljevanja prebivalcev iz hribovitejših in gorskih predelov se bo krepila predvsem vloga Rečice in to še posebej ob pospešenem razvoju turizma. Osnovna funkcija poljedelskega prostora je kmetijstvo, gozdarstvo in turizem; zato bodo v teh naseljih zagotovljene predvsem možnosti za razvoj vseh primarnih dejavnosti.

 Skladno z omrežjem naselij in razpoložljivimi površinami znotraj ureditvenih območij naselij je večje povečanje števila stanovanj predvideno v naselju MOZIRJE. Vsa ostala naselja bodo beležila porast novih stanovanj v minimalnem obsegu v okviru obstoječih ureditvenih območij. Več stanovanjska gradnja bo usmerjena v občinsko središče MOZIRJE, kjer bo zagotovljena funkcionalna kvaliteta približevanja stanovanj delovnemu mestu in oskrbnim dejavnostim ter bo možno zagotoviti celovito infrastrukturo.

 Za kompleksno individualno stanovanjsko graditev so namenjene površine znotraj ureditvenih območij lokalnih centrov v okviru zaokroženih obstoječih stanovanjskih območij in na nagnjenih terenih na slabših kmetijskih zemljiščih. V vseh ostalih naseljih bo z dopolnilno individualno stanovanjsko gradnjo pretežno znotraj ob-stoječih ureditvenih območij in stavbnih zemljišč na območjih razpršene gradnje zagotovljen normalen razvoj naselij v okviru njihove funkcije v omrežju naselij.

 Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti bo zagotovljen v okviru obstoječih območij za oskrbne storitvene in družbene dejavnosti v vseh lokalnih centrih in to še posebej z načrtno prenovo trških jeder, kjer se bo s krepitvijo oskrbnih središč dopolnila tudi turistična ponudba.

 Z intenzivno izrabo obstoječih površin ter potrebnimi dodatnimi površinami bo ob sedanjih obrtnih lokacijah v Mozirju zagotovljen razvoj v smislu zaključitve obstoječe tehnologije.

 Razvoj ekološko primernih obrtnih dejavnosti bo omogočen v vseh lokalnih centrih v okviru obrtno stanovanjskih območij.

 Za pospešen turistični razvoj, ki ga ponuja bogastvo naravne in kulturne dediščine, izjemne krajinske vrednote Zg. Savinjske doli-ne, številne možnosti za rekreacijo v naravnem okolju in obstoječa turistična infrastruktura, bomo glede na specifičnosti in možnosti turistične ponudbe v posameznih krajinskih območjih in naseljih MOZIRJE in Golte dopolnjevali in razvijali turistična območja.

 Zasnova turističnih območij v Mozirju, je podana v poglavju urbanistična zasnova Mozirja. K razvoju turizma in rekreacije v naravnem okolju bo prispevala dograditev smučišč v okviru rekreacijsko-turističnega  centra Golte.

 Infrastrukturne ureditve

 Promet: promet blaga in ljudi se v občini odvija samo po cestnem omrežju, zato so za tak promet nujno potrebne ustrezne cestne povezave, zato bomo v dolgoročnem obdobju zgradili oziroma rekonstruirali predvsem tiste odseke cest, ki že sedaj predstavljajo problem in ne omogočajo varnega prometa, še manj pa povečanim potrebam, povezanim z načrtovanim razvojem naselij. Poleg omenjenih je predvidoma še rekonstrukcija oziroma novogradnja drugih odsekov lokalnih cest, ki bodo omogočale boljše prometne pove-zave med naselji in v naseljih ter med občinami ter pospeševale turizem.

 Energetika: Oskrbovanje posameznih krajev je predvideno iz obstoječega visokonapetostnega omrežja le da bo potrebno v obstoječih transformatorjih povečati transformacijo in zgraditi tudi nove. Lokacije posameznih transformatorskih postaj bodo določene z po-drobnejšimi dokumenti glede na potrebe.

 Aktivnosti se bodo usmerjale v izgradnjo malih hidroelektrarn s ciljem čim večjega izkoristka naravnih danosti vodotokov Savinje s pritoki.

 Toplotna energija: Zaradi ohranjanja in varovanja čistega okolja je potrebno individualne graditelje usmerjati v večjo izrabo sončne energije in s tem vplivati na zmanjšanje potreb po energiji in onesnaževanju zraka.

 Telekomunikacijska omrežja: Za posodobitev in povečanje tele-komunikacijskega omrežja ne predvidevamo večja vlaganja. Vse krajevne skupnosti bodo pridobile nove kapacitete telefonskih pri-ključkov - predvidena pa je tudi postavitev ustreznega števila javnih telefonskih govorilnic. V teku je povečanje telekomunikacijskega omrežja.

 Kabelsko razdelilni sistem: predvidena je napeljava kabelsko raz-delilnega sistema na območju občine.

 Kanalizacija: Za vse večja naselja so predvidene čistilne naprave, ki bodo realizirane po izgradnji planiranih primarnih zbiralnikov za tranzit odpadnih voda. Z urejenim kanalizacijskim omrežjem bomo prispevali k čistejšemu okolju in ohranitvi čistosti naših rek.

 Vodovod: vzporedno z urbanističnimi rešitvami bomo dograjevali tudi obstoječe vodovodno omrežje.

 Za povečane potrebe naselij bomo aktivirali nova zajetja, ki bodo predhodno ustrezno zavarovana.

 Vodnogospodarske ureditve

 Če izvzamemo manjše kmetijske površine ob Savinji, ki so ob-časno, vendar manj pogosto poplavljene, bi bili za zagotovitev pop-lavne varnosti in vzdrževanje režima površinskih odvodnikov, potrebni sledeči ukrepi:

- vzdrževanje in sanacije stopenj (jezov) ter ostalih objektov v splošni rabi ter obnova propadlih jezov in pragov,

- nadzor in sanacija prodišč na Savinji,

- vzdrževanje in obnova energetskih strug ter vodotokov,

- zavarovanje še ogroženih zazidalnih in zazidljivih območij pred poplavami: Savinje na območju Lok,

- vzdrževalna dela ter protierozijska zaščita naravnih odsekov vodotokov.

 Urbanistične zasnove naselij

 Besedilo se spremeni tako, da se črtajo poglavja 5.3.1.2., 5.3.1.3., 5.3.1.4.

- Besedilo poglavja 5.3.1.1. - urbanistična zasnova naselja Mozirje, Ljubija in Loke se spremeni in se na novo glasi: Urbanistična zasnova naselja Mozirje.

- Drugi odstavek se spremeni skladno s spremembo meje ureditvenega območja MOZIRJE.

- Tretji odstavek se v celoti črta.

- Četrti odstavek se dopolni v drugi alinei, kjer se na koncu  do-da: posamezna stanovanjska gradnja je možna tudi na drugih območjih vendar v obliki dopolnitev.

 Opredelitev za uresničevanje urbanistične zasnove

 Tekst se spremeni in se pravilno glasi:

- V prvem  odstavku se črta zadnji del stavka “..... v skupnem obsegu 2,5 ha površin.”.

- Na koncu 1. odstavka se doda nov stavek: Znotraj ureditvenega območja MOZIRJE so na celotnem območju, kjer ni predvidenih kompleksnih posegov možne manjše dopolnitve.

- Na koncu 1. odstavka se doda nov odstavek in se glasi: Znotraj poplavnega območja Savinje veljajo zahteve krajinske zasnove Savinje. Vsi prostorski izvedbeni akti predvideni z urbanističnimi zasnovami znotraj poplavnih območij morajo upoštevati zahteve krajinskih zasnov in posebne vodnogospodarske zahteve (pogoji in soglasje).

- Iz besedila se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek.

- Peti odstavek postne tretji odstavek.

 Na koncu tretjega odstavka se doda tabela: Pregledna tabela pred-videnih prostorskih izvedbenih aktov znotraj območja urbanističnih zasnov MOZIRJE

 Celoten tekst se smiselno dopolni s tekstom iz PSP:

 Razširitev obstoječega ureditvenega območja naselja Mozirje predstavlja zaokrožitev območja, ki prostorsko, infrastrukturno  ter prometno gravitira k trgu Mozirje. Območje je različno gosto poseljeno (zgoščena poselitev trga, relativno gosta poseljenost Ljubije, le posamezna stavbišča (večja) znotraj območj 1. kmetijskih zemljišč). Naselje razširitev potrebuje, z njo je povezan razvoj. V dokumentu so zajete tiste problemske točke, ki so se izpostavile v času priprave sprememb prostorskih aktov in bi jih razširitev lahko omogočila (npr. hotel, policijska postaja, parkirišča...).

 Omenjena poselitev ni mogoča brez izvzema iz območij kmetijskih zemljišč, vendar se jim želi izogniti v takšni meri, ki še omogoča razvoj naselja v željenih okvirih in ne pomeni razvrednotenja pretežno kmetijskih območij tako v smislu kvalitetnih zemljišč, kot tudi ohranjanja posebnosti oz. razpoznavnosti prostora, ki se je časovno med drugim izoblikoval tudi v smislu “sožitja” s Savinjo in njenim (poplavnim) režimom.

- Na južni strani ob Savinji zaključuje ravnico gozd.

- Širina prostora raste od zahoda proti vzhodu.

- Vedute na kraj so dovolj ohranjene, da zagotavljajo razpoznavnost naselja tudi v širšem merilu.

- Proti severu območja je rob poselitve neizrazit in še dopušča zapolnitve.

- Savinja je posredno usmerjala in še usmerja razvoj in način poselitve.

- Prometni tokovi potekajo ob Savinji v smeri od vzhoda proti jugu z odcepom proti severu.                                                                       

 Opis možnosti poselitve

- Popolnitev severnega roba naselja z upoštevanjem primerne prometne vključenosti - povezanosti naselij in krajev severno od trga.

- Omogočanje gradnje (delno) ob vstopu v Mozirje, kjer so sedaj 1.  kmetijska zemljišča, vendar na način, ki ne bo prekril obstoječe  vedute na trg in na zeleno zaledje nad njim.

- Gradnja na južnem delu, ki bi zaradi obstoječe gostote in obstoječe večinoma stanovanjske namembnosti omogočala tudi ne-katere dejavnosti, pomembne za širše območje Mozirja (oskrbne, športne, izobraževalne).

- Popolnitev/razširitev (v manjšem obsegu) stanovanjske cone na severozahodu.

- Omogočanje razvoja Savinjskega gaja na način, ki pomeni preskok v kvaliteti.

- Omogočanje poselitve znotraj večji območij 1. kmetijskih zemljišč kot dopolnitev obstoječih stavbišč, z upoštevanjem nevarnosti poplav.

- Posebna obravnava gozda na desnem bregu Savinje (gozd s posebnim pomenom?, gozdni rob v rekreacijski rabi, s tem tudi kolesarske povezave z Nazarji po omenjenem desnem bregu.

- Občasna raba kmetijskih površin v druge namene (parkirišče ob obvoznici).

- Ohranjanje zelenega pasu ob obvoznici (drugačna funkcija Kopelc).

 Krajinske zasnove

 Doda se poglavje o Krajinskih zasnovah, ki se glasi:

Krajinske zasnove vodotoka Savinje s pritoki (Zavod za urbanizem Velenje, št. proj. 1046/91 - KZ) se za območje občine MOZIR-JE sprejmejo kot sestavni del tega plana: tekstualni del dokumenta je priloga odloka, grafični del pa je sestavni del kartografske dokumentacije tega plana.

 Kakovost zraka

 Tekst se spremeni tako, da se drugi odstavek pravilno glasi: 

- 1. alinea: z vsemi prizadevanji podpreti saniranje emisij v Glin Nazarje;

- 2. alinea: nadaljevanje merjenja količin sedimenta na območju Golt.

 Kakovost voda

 Tekst se spremeni tako, da se črtajo tisti deli besedila, ki se ne nanašajo na občino MOZIRJE oz. imena tistih krajev, ki so zunaj območja občine MOZIRJE.

 Črta se cel tretji odstavek.

 Odlagališče odpadkov

 Odstavek  se v celoti spremeni in se glasi: Občina nima svojega odlagališče odpadkov, odlaganje rešuje sporazumno z ostalimi občinami.

 Opredelitve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti

 Drugi odstavek se v celoti črta.

 Tretji odstavek se v celoti spremeni in se glasi:

 Pregledna tabela predvidenih prostorskih dokumentov

Merila za zagotavljanje odstopanja od sprejetega plana

 V celoti se črta prva alinea prvega odstavka.

 Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi:

 Spremembe prostorskega plana je potrebno v skladu z zakonom sprejemali le na osnovi družbeno utemeljenih potreb po odstopanju od sprejetih obveznih izhodišč. Spremembe, nastale zaradi spremenjenih družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja, ki bodo onemogočale izvajanje nalog in ciljev iz prostorskega plana, je potrebno urejali s prostorskimi izvedbenimi akti ali z dopolnitvami prostorskega plana. V primeru odstopanja od obveznih izhodišč je treba spremeniti prostorski plan po postopku, določenem za njegov sprejem.

 Program raziskav, študij in strokovnih podlag

 Tekst se spremeni in se pravilno glasi:

 Usmerjanje in zagotavljanje skladnega razvoja občine in širše skupnosti opredeljujemo kot trajno in sistematično strokovno delo. Zato je potrebno na osnovi sprejetih izhodišč in usmeritev dolgo-ročnega razvoja pristopili k izdelavi dodatnih študij, analiz in raziskav na naslednjih področjih:

- usmerjanje poselitve in zagotavljanje skladne namenske rabe prostora;

- izdelava katastra ekoloških dogajanj v prostoru kot osnove za pripravo programov kompleksnega, pretehtanega poseganja v prostor kakor za izdelavo sanacijskih programov;

- izdelava programa za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, ki bo-do zaradi širšega družbenega interesa prenehala biti kmetijska;

- program razvoja turizma;

- proučitev kolesarske infrastrukture (raba obstoječih poti in zasnova novih);

- stalni program usklajevanja urejanja vodotokov in zasnova druge rabe na območju poplavnih območij oz. v obvodnem prostoru;

- celostni razvoj podeželja - strategija razvoja;

- organizacija in spremljanje nalog s področja prostorskega urejanja in

- izdelava strokovnih osnov (plani nosilcev planiranja) po posameznih področjih za potrebe prostorskih izvedbenih aktov.

 Skladno s spremembami se spremenijo tudi zaporedne številke poglavij.

 6. PRILOGE

 Kartografski del

 Kartografski del dolgoročnega plana se v celoti spremeni. Nova vsebina kartografskega dela je naslednja:

0. Preglednica

1. Zasnova kmetijstva in gozdarstva

2. Naravne in kulturne dediščine

3. Vodno gospodarstvo

4.  Poplavna območja

5. Krajinske zasnove poplavnega območja - predvideni vodno-gospodarski ukrepi

6. Krajinske zasnove poplavnega  območja - Ljubija

7. Krajinske zasnove poplavnega območja - Mozirje

8. Rekreacije v naravnem okolju

9. Naselja in območja za poselitev

10. Prometno omrežje

11. Energetsko omrežje

12. Omrežje zvez

13. Sanacije

14. Zasnova načinov urejanja prostora

15. Urbanistična zasnova Mozirja

16. Zasnova osnovne rabe prostora občine

 Kartografska dokumentacija

 Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu planu se v celoti spremeni.

 Kartografsko dokumentacijo prostorskega plana občine sestavlja sistem preglednih katastrskih načrtov v merilu 1.5000, na katerih je prikazano stanje najboljših kmetijskih zemljišč, ureditvenih območij naselij, območja stavbnih zemljišč, varovane naravne in kulturne dediščine ter varovanje vodnih virov. Spremembe teh prostorskih sestavin bodo na osnovi usmeritev iz tega plana na parcelo natančno definirane v prostorskih izvedbenih aktih.

 Vsebina kartografske dokumentacije:

- Uvodne strani: naslovnica, vsebina in preglednica ter legenda

- Listi 1.5000

- Priloge

3. člen

 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SREDNJEROČNEGA PLANA

 Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja

 V celotnem besedilu se nadomesti besedilo “Krajevna skupnost Mozirje” z besedilom “občina MOZIRJE”.

 V poglavju 1. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja se črtajo odstavki 1.2., 1.4., 1.5., 1.6., 1.7., 1.8., 1.9.

 Odstavka 1.1. in 1.3. se smiselno združita.

Prostorska organizacija dejavnosti

 Tekst  se v celoti spremeni in se pravilno glasi:

 Skladno s predvidenim načinom rabe, organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora ter skladno z načeli urejanja in varovanja prostora so na območju občine predvidene naslednje naloge:

Bilance površin

 Tekst se v celoti spremeni in nadomesti s tabelo, ki je priloga tega odloka.

 Prostorsko izvedbeni akti

 Pregledna tabela prostorsko izvedbenih aktov se v celoti črta in nadomesti s preglednimi tabelami iz 2. člena tega odloka.

 V kartografskem delu srednjeročnega plana se spremenijo vsebine na vseh kartah. Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v skupnem kartografske delu.

 V kartografski dokumentaciji k srednjeročnem planu se spremenijo vsebine na vseh kartah.  Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu, na lis-tih PKN v merilu 1:5000.

 Programske zasnove bodo izdelane kot samostojni elaborati v okviru izdelave prostorskih izvedbenih aktov.

 Na osnovi izhodišč tega plana, dopolnjenih planskih zasnov dolgoročnega plana in drugih posebnih strokovnih podlag, je potrebno za območja kompleksne graditve in prenove izdelali programske zasnove v zahtevanem obsegu in merilu in v skladu z letnim programom priprave prostorskih izvedbenih aktov, za območja:

 VSEBINA

 PROGRAMSKE ZASNOVE:

PUP VARPOLJE in UN MENINA skupaj za PSP VARPOLJE

UN PODROŽNIK

UN GOLTE

4. člen

 PRIČETEK VELJAVNOSTI

 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Št.: 17/00

Mozirje, dne 13.12.2000

ŽUPAN

OBČINE MOZIRJE

Jože KRAMER, l.r.