|
Na podlagi 19. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list
RS, št. 50/95 in 80/98) in 23. člena ter v povezavi s 77. členom
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je
Občinski svet Občine Trebnje na 20. redni seji dne 22. 11. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in
dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Urbanistične
zasnove Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93) ter sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od
leta 1986 do leta 2000 (SDL, št. 2/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97,
61/98, 18/00, 7/02 in 59/04) in prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, (SDL, št. 19/86,
16/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02 in 59/04)
sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Cviblje (v
nadaljevanju: SDZN). Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske
Toplice pod št. ZN – 06/04. |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega odloka so dopolnjene z: |
|
|
A. Tekstualnim delom: |
|
|
1. Obrazložitev |
|
|
2. Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja
prostora |
|
|
3. Ocena stroškov za izvedbo ZN |
|
|
|
|
|
B. Grafičnim delom: |
|
|
4. Izsek iz grafičnih prilog sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin planskih aktov občine |
|
|
5. Načrt parcel |
|
|
6. Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja |
|
|
7. Geodetski načrt |
|
|
8. Geodetski načrt z mejo območja urejanja |
|
|
9. Situacija obstoječega stanja |
|
|
10. Arhitektonsko zazidalna situacija iz sprejetega ZN |
|
|
11. Zazidalna situacija – sprememba |
|
|
12. Prerez terena A-A, B-B |
|
|
13. Prometna situacija |
|
|
14. Situacija komunalnih vodov in naprav iz sprejetega ZN |
|
|
15. Situacija komunalnih vodov in naprav – sprememba |
|
|
16. Situacija energetske in telekomunikacijske
infrastrukture – sprememba |
|
|
17. Načrt gradbenih parcel |
|
|
18. Situacija zakoličbe |
|
|
19. Ukrepi za obrambo in zaščito |
|
|
|
|
|
C. Geološko-geotehničnim poročilom, Geoinženiring, d.o.o.
Ljubljana, maj 2005. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje SDZN je velikosti 11.45 ha. |
|
|
Obodna parcelacija poteka po naslednjih parcelah: 429/1
(cesta), 126/4 (cesta), 414 (cesta), 384/6, 402/1 (cesta), 384/2, 384/1,
385/3, 378/2, 378/1, 377, 371, 376, 402/1 (cesta), 404, 405/2, 407/3,
410/1, vse k.o. Trebnje, 1040/9, 1040/8, 1040/20, 1040/6, 1040/3,
1040/17, 1040/16, 1040/13, 1041/11, 1041/2, 1172 (pot), 1033/3, 1172
(pot), 1168/1 (cesta), 1167, 1036/1, 990/3, 990/2, 990/3, 990/2, 989/2,
989/1, 987/2, 987/1, 1160/3, 986, 950/8, 950/18, 950/13, 950/5, vse k.o.
Medvedje selo. |
|
|
Znotraj tega območja so naslednje parc. št.: 1041/2,
1041/6, 1041/7, 1041/8, 1041/9, 1041/10, 1041/11, 1041/12, 1041/13,
1041/14, 1037, 140/10, 140/11, 1040/12, 1040/12, 1040/13, 1040/14,
1040/15, 1040/16, 1040/17, 1040/18, 1040/19, 1040/3, 1040/6, 1040/20,
1040/21, 1040/22, 1040/8, 1040/9, 1039/8, 1039/7, 1039/6, 1039/&5,
1039/4, 1039/3, 1039/2, 1036/15, 1036/28, 1036/2, 1036/3, 1036/4,
1036/5, 1036/31, 1036/17, 1036/18, 1038/1, 1166/1, 1036/29, 1036/14,
1036/20, 1036/6, 1036/7, 1036/8, 1036/9, 1036/10, 1036/11, 1036/12,
1036/21, 1036/22, 1036/23, 1036/24, 1036/25, 1036/34, 1036/33, 1036/27,
1160/1, 1166/3, 950/7, 950/17, 950/11, 950/15, 950/16, 950/1, 950/4,
950/6, k.o. Medvedje selo, 410/1, 410/2, 410/3, 410/4, 407/4, 40773,
407/2, 411, 412, 413, 414, 415, 416/1, 416/2, 417, 418, 419, 420, 421,
422/2, 422/3,, 422/4, 422/6,, 422/7, 422/8, 422/9, 422/10, 422/1, 423,
424, 425/1, 425/2, 427, 429/2, 429/3, 429/1, 401, 392, 393/1, 393/2,
394, 395, 396, 397, 398, 391/6, 391/5, 391/4, 391/3, 391/2, 390/2,
390/3, 390/4, 390/5, 389, 388, 387, k.o. Trebnje. |
|
|
Izven območja zazidalnega načrta poteka: |
|
|
– Izvedba elektro omrežja od TP Pekel do meje območja
SDZN. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI
ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
Območje SDZN je razdeljeno na ureditvene enote (UE): |
|
|
UE1 – območje obstoječe pozidave jugozahodno od Kidričeve
ulice, |
|
|
UE2 – območje obstoječe pozidave vzhodno od Klemenčičeve
ulice, |
|
|
UE3 – območje obstoječe pozidave med Kidričevo in
Klemenčičevo ulico, |
|
|
UE4 – območje nove pozidave zahodno od Kidričeve ulice, |
|
|
UE5 – območje nove pozidave vzhodno od Kidričeve ulice, |
|
|
UE6 – območje prometne in komunalno-energetske
infrastrukture. |
|
|
5. člen |
|
|
Vrste gradenj |
|
|
V območju SDZN so dovoljene naslednje gradnje: |
|
|
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave), |
|
|
– rekonstrukcije objektov, |
|
|
– redna vzdrževalna dela na objektih |
|
|
– investicijska vzdrževalna dela na objektih, |
|
|
– vzdrževalna dela v javno korist, |
|
|
– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, |
|
|
– sprememba rabe dela ali celotnega objekta, |
|
|
– odstranitev objekta, |
|
|
– nadomestna gradnja |
|
|
– gradnja enostavnih objektov. |
|
|
6. člen |
|
|
Vrste objektov |
|
|
V območju SDZN, so dovoljene naslednje vrste objektov
(povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list, RS, št.
33/04): |
|
|
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica objekta se uporablja
za bivanje): |
|
|
– enostanovanjske stavbe, |
|
|
– večstanovanjske stavbe; |
|
|
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne
površine se uporablja za opravljanje dejavnosti): |
|
|
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije …, |
|
|
– upravne in pisarniške stavbe – banke, pošte,
zavarovalnice …, |
|
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti –
trgovske stavbe ..., |
|
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij – garažne stavbe, |
|
|
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica,
stavbe za izobraževanje, stavbe za zdravstvo …, |
|
|
– druge nestanovanjske stavbe – stavbe za rejo živali,
stavbe za spravilo pridelka – le v UE3 na parceli označeni s št. 18, 19,
druge stavbe v vseh UE; |
|
|
– gradbeni inženirski objekti: |
|
|
– objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste,
javne poti, nekategorizirane ceste …, |
|
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna
in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
|
– drugi gradbeni inženirski objekti – objekti za šport in
rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča …),
trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča …; |
|
|
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03
in 130/04), in sicer: |
|
|
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe, ograje
(medsosedske ograje, varovalne ograje, igriščna ograja, oporni zid,
sajena živa meja), pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni
objekti – npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne
razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti – npr. tipski zabojnik
za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr.
antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala
tipska čistilna naprava …) in pomožni kmetijski objekti (le v UE3 na
parceli označeni s št. 18 in 19). |
|
|
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski
turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk),
začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna
za gledalce, prodajni kiosk), |
|
|
– vadbeni objekti – vadbeni objekti namenjeni športu in
rekreaciji na prostem (npr. igrišče, trim steza …), |
|
|
– spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča,
tehnični spomenik …, |
|
|
– urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska
govorilnica, klopi, koši … |
|
|
7. člen |
|
|
Vrste ureditev |
|
|
V območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve: |
|
|
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev
cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
|
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti,
zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
8. člen |
|
|
Vrste dejavnosti |
|
|
Vse UE razen UE6 |
|
|
Območje SDZN, razen v UE6, je primarno namenjeno bivanju,
poleg bivanja je dovoljeno opravljanje spremljajočih dejavnosti, ki
soustvarjajo in so sestavni del funkcij stanovanjske soseske. Dejavnosti
so povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije
dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02). Dovoljene so naslednje
dejavnosti: |
|
|
– (D)
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: |
|
|
– 22.22
Drugo tiskarstvo, |
|
|
– 22.23
Knjigoveštvo, |
|
|
– 22.25
Druge dejavnosti povezane s tiskarstvom; |
|
|
|
|
|
– (G) TRGOVINA: |
|
|
– 50.102
Trgovina na drobno z motornimi vozili – le v UE3 na parceli s |
|
|
št.
26 in v UE5 na parceli s št. 79 in 81 ter v UE4 na parc. |
|
|
št.
51, |
|
|
– 50.103
Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili – le v UE3 na |
|
|
parceli s št. 26 in v UE5 na parceli s št. 78 in 79, |
|
|
– 50.2
Vzdrževanje in popravila motornih vozil – le ob Klemenčičevi |
|
|
ulici, Kidričevi ulici ter ob javni poti JP 927 001, |
|
|
– 50.302
Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za |
|
|
motorna vozila – le v UE3 na parceli s št. 26 in v UE5 na |
|
|
parceli s št. 79 in 81 ter v UE4 na parc. št. 51, |
|
|
– 50.303
Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo |
|
|
za
motorna vozila – le v UE3 na parceli s št. 25, 25a ter 26 in |
|
|
v
UE4 na parceli št. 51 in v UE5 na parceli s št. 79 in 81, |
|
|
– 50.402
Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo – le v |
|
|
UE3
na parceli s št. 25, 25a ter 26 in v UE4 na parceli št. 51 |
|
|
in
v UE5 na parceli s št. 79 in 81, |
|
|
– 50.403
Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo – |
|
|
le
v UE3 na parceli s št. 25, 25a ter 26 in v UE4 na parceli |
|
|
št.
51 in v UE5 na parceli s št. 79 in 81, |
|
|
– 50.404
Vzdrževanje in popravila motornih koles – le v UE3 na parceli s |
|
|
št.
25, 25a ter 26 in v UE4 na parceli št. 51 in v UE5 na |
|
|
parceli s št. 79 in 81, |
|
|
– 51
Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, |
|
|
– 52
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila |
|
|
izdelkov široke uporabe; |
|
|
|
|
|
– (H)
GOSTINSTVO: |
|
|
– 55.100
Dejavnost hotelov in podobnih obratov – le ob Kidričevi ulici, |
|
|
– 55.3
Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov – le ob Kidričevi |
|
|
ulici, |
|
|
– 55.4
Točenje pijač – le ob Kidričevi ulici, |
|
|
– 55.5
Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane – le ob Kidričevi |
|
|
ulici; |
|
|
|
|
|
– (I) PROMET,
SKLADIŠČENJE IN ZVEZE: |
|
|
– 63.3
Storitve potovalnih agencij in organizacij potovanj, s turizmom |
|
|
povezane dejavnosti, |
|
|
– 64
Poštna in kurirska dejavnost; |
|
|
|
|
|
– (J) FINANČNO
POSREDNIŠTVO: |
|
|
– 65.12
Drugo denarno posredništvo, |
|
|
– 65.2
Drugo finančno posredništvo, |
|
|
– 67.13
Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom; |
|
|
|
|
|
– (K)
POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE: |
|
|
– 70
Poslovanje z nepremičninami, |
|
|
– 71
Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem; |
|
|
izposojanje izdelkov široke porabe |
|
|
– 72
Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem, povezane |
|
|
dejavnosti, |
|
|
– 73
Raziskovanje in razvoj, |
|
|
– 74
Druge poslovne dejavnosti; |
|
|
|
|
|
– (M)
IZOBRAŽEVANJE: |
|
|
– 80.101
Dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje, |
|
|
– 80.422
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.; |
|
|
|
|
|
– (N)
ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO: |
|
|
– 85.13
Zobozdravstvena dejavnost, |
|
|
– 85.14
Druge zdravstvene dejavnosti, |
|
|
– 85.32
Socialno varstvo brez nastanitve; |
|
|
|
|
|
– (O)DRUGE,
SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI: |
|
|
– 91.
Dejavnost združenj, organizacij, |
|
|
– 92.2
Radijska in televizijska dejavnost, |
|
|
– 92.3
Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne |
|
|
dejavnosti, |
|
|
– 92.51
Dejavnost knjižnic in arhivov, |
|
|
– 92.623
Druge športne dejavnosti, |
|
|
– 93.01
Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, |
|
|
– 93.02
Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost, |
|
|
– 93.04
Dejavnost salonov za nego telesa, |
|
|
– 93.05
Druge osebne storitve; |
|
|
|
|
|
– (P) ZASEBNA
GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM: |
|
|
– 95.0
Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. |
|
|
Navedene dejavnosti se lahko opravljajo, če so v mejah
dovoljenih emisij in ravni hrupa po veljavnih predpisih in če se na
parceli zagotovi zadostno število parkirišč po predpisih za posamezno
dejavnost. |
|
|
V vseh UE so prepovedane dejavnosti, ki potrebujejo
zunanja odprta skladišča ali dostavo blaga s tovornjaki s prikolico,
razen za že obstoječe dejavnosti, ki imajo uporabno dovoljenje. |
|
|
V vseh UE so dovoljene obstoječe dejavnosti, ki so dobile
pred sprejetjem tega odloka uporabno dovoljenje, dovoljene pa so tudi
spremembe namembnosti skladno z določbami tega odloka. V UE3, na parceli
označeni s št. 18 in 9 je dovoljena kmetijska dejavnost – reja živali in
mešano kmetijstvo za kar je dovoljena tudi gradnja gospodarskih objektov
na opredeljenih lokacijah. Možne so novogradnje in spremembe namembnosti
obstoječih objektov za stanovanjske potrebe. |
|
|
|
|
|
UE 6 |
|
|
Območje UE6 je namenjeno za potrebe javne infrastrukture,
dovoljene so naslednje ureditve: |
|
|
– zatravitev ali zasaditev visokih dreves in nizkega
grmičevja, |
|
|
– postavitev in gradnja gradbeno-inženirskih objektov –
npr. ceste, parkirišča, cevovodi, komunikacijska omrežja,
elektroenergetski vodi, |
|
|
– gradnja in postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov
– npr. ekološki otok, javna razsvetljava, |
|
|
– začasna postavitev ali ureditev drugih
gradbeno-inženirskih objektov. |
|
|
9. člen |
|
|
Maksimalna pozidava gradbene parcele je definirana s
površino za razvoj objekta(ov). |
|
|
10. člen |
|
|
Gradbena linija je črta, ob kateri mora biti postavljena
ena fasada ali del fasade objekta. Dovoljeno je odstopanja od gradbene
linije za ±1,20 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v
1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.). |
|
|
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na
katerem stoji obstoječi objekt in/ali je možno graditi novi objekt ter
širiti objekt ali zgraditi ločene objekte, pod pogoji, ki jih določa ta
odlok. |
|
|
11. člen |
|
|
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev
objektov iz 6. in 7. člena tega odloka. |
|
|
Izven površine namenjene za razvoj objekta(ov) je
dovoljena postavitev objektov iz 3. in 4. alinee 6. člena tega odloka
(gradbeni-inženirski in enostavni objekti) ter hortikulturne in parterne
ureditve. |
|
|
12. člen |
|
|
Dozidave in nadzidave obstoječih objektov |
|
|
Dovoljene so dozidave in nadzidave obstoječih objektov
upoštevajoč površino za razvoj objekta in ostale določbe odloka.
Višinsko ne smejo biti višji od osnovnega objekta. Oblikovanje fasad,
streh in ostalih arhitekturnih elementov se prilagodi in uskladi z
osnovnim objektom. Kritina mora biti enaka kritini glavnega objekta. |
|
|
13. člen |
|
|
Zapolnitve med obstoječo pozidavo in nadomestne gradnje |
|
|
Novogradnje med obstoječo pozidavo in nadomestne gradnje
objektov morajo slediti določeni gradbeni liniji sosednjih objektov.
Glede gabaritov, oblikovanja, namembnosti in drugih pogojev se
upoštevajo določbe tega odloka. Kjer površina za razvoj objekta ni
določena se upošteva oddaljenost od sosednjega objekta iz 14. člena tega
odloka. Odmik stavb od posestnih meja mora biti najmanj 2,5 m, kar pa ne
velja za stičišča pri dvojčkih oziroma vrstnih stavbah ter enostavnih
objektih. |
|
|
14. člen |
|
|
Enostanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe |
|
|
V vseh ureditvenih enotah razen UE6 je dovoljena gradnja
stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. |
|
|
Tipologija zazidave: |
|
|
– individualne prostostoječe (lahko tudi večnamenske)
stavbe, |
|
|
– dvojčki ali medsebojno povezani s pomožnima objektoma
(garaže, nadstrešnice, vrtne ute, pergole …), |
|
|
– vrstne stavbe v kolikor se lahko organizirajo
upoštevajoč določila tega odloka (površina za razvoj objekta, gradbena
linija …). |
|
|
Velikost in zmogljivost objekta: |
|
|
– Horizontalni gabariti: objekt se gradi na površini
namenjeni za razvoj objekta(ov), upoštevajoč gradbeno linijo. Tloris
osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike ali atrijski
objekt (v obliki črke »L«). Na osnovni volumen je možno dodajati in
odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine,
ki je enaka največ 1/3 zazidane površine stavbe, na površini za razvoj
objekta. |
|
|
– Vertikalni gabariti: dovoljena je izvedba kleti, ki je
lahko največ 0,60 m izven terena. V UE, kjer to narekuje naklon terena
je dopustno, da je ena fasada kleti vidna v celoti. Pritličje je lahko
dvignjeno od terena 0,60 m, podstrešje je lahko izkoriščeno. Kota
slemena je max 10,00 m nad koto urejenega terena s strani, kjer je nižji
teren. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe objekta: |
|
|
– Konstrukcija: lesena, zidana, betonska, jeklena,
montažna. |
|
|
– Kota pritličja oziroma kota kleti: ± 0,60 m v odnosu na
koto cestišča ali enaka koti cestišča, v UE1 se prilagodi glede na
pogoje iz geološko geotehničnega poročila. |
|
|
– Kolenčni zid: max do 0,80 m, izjemoma je lahko višji, s
tem da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0,80 m, kota kapi v nivoju s
stropno ploščo pritličja. |
|
|
– Streha: simetrična dvokapnica, štirikapnica, z možnostjo
kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega 1/3
površine osnovne strehe, ki je v tlorisni projekciji podolgovate oblike
ali v obliki črke »L« (upoštevajoč nadkritja teras ipd.). Smer slemena
osnovnega volumna objekta je vzporedna s plastnicami terena. Naklon
strehe je 35° – 40°. Dovoljena je izvedba čopov in različnih oblik
frčad, strešnih oken in kolektorjev. Frčada(e) je (so) skupne velikosti
do največ 1/3 strešne površine, na kateri se nahaja(jo) in mora(jo) biti
enakega naklona kot je osnovna streha. Površina kolektorjev je max do
1/3 strešne površine, na kateri se nahajajo. Dovoljena je kombinacija
vseh strešnih elementov (frčade, strešna okna in kolektorji), vendar
največ do 1/2 strešne površine, na kateri se nahajajo. Dve pomožni
stavbi, ki se držita skupaj, morata imeti enako koto kapi in slemena ter
enotno oblikovano streho in vrsto kritine po pogojih tega odloka. Kota
kapi pomožne stavbe mora biti 2,50 m (± 15%) nad koto terena. |
|
|
– Kritina: drobne strukture, opečno rdeče ali sive barve v
UE1, UE2 in UE3 oziroma opečno rdeče barve v UE4 in UE5. |
|
|
– Fasada: lesena, kamnita, steklena ali ometana. Omet je
svetlejših barv, dopustna je kombinacija treh materialov, s tem, da je
prevladujoči omet. Prav tako je dopustna kombinacija več barv. |
|
|
– Oblikovanje odprtin: svobodno. |
|
|
– Osvetlitev podstrešij: strešna okna in/ali frčade
svobodno oblikovane. |
|
|
Lega objekta na zemljišču: |
|
|
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu SDZN in se
mora upoštevati. Odstopanja od gradbene linije so dovoljena za ±1,20 m
(zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade
objekta (brez teras ipd.). Gradbena linija pomožne stavbe (garaža,
pergola …), ki je povezovalni člen med dvema
stanovanjskima/nestanovanjskima stavbama mora biti od 0,60 m do 1,20 m
zamaknjena v globino parcele od gradbene linije glavnega objekta. Na
parcelah označenih v grafični prilogi Zazidalna situacija – sprememba s
št. 48 – 58 v UE4 je možno objekte locirati vzporedno s cesto
(orientacija objektov vzhod – zahod) in se morajo tedaj obcestne fasade
držati gradbene linije, če se objekti locirajo pod kotom v odnosu na
cesto (orientacija objektov severovzhod – jugozahod), se mora objekt
vsaj dotikati gradbene linije. |
|
|
– Oddaljenost od parcelne meje: upoštevajoč površino za
razvoj objekta |
|
|
– Oddaljenost od sosednjega objekta: 6,00 m ozirama manj,
če so izpolnjeni pogoji iz 6. alinee 46. člena tega odloka. |
|
|
Ureditev okolice objekta: |
|
|
Dovozi, parkirišča in peš dostopi na gradbeni parceli
morajo biti tlakovani. Višinske razlike terena se mora reševati z
brežinami, če to ni možno se zgradijo oporni zidovi, ki so kamniti ali
obloženi s kamnom in obraščeni z zelenilom. Ostali del gradbene parcele
se hortikulturno uredi. Dovoljeno je postavljati ograje, ki so
definirane s tem odlokom. Dostop na parcelo je min. 6,00 m oddaljen od
križišča in 1,50 m od sosednje parcelne meje. Možno je zgraditi eden
dostop za dve parceli skupaj. |
|
|
Faktor izrabe gradbene parcele: do max 0,9, upoštevajoč
površino za razvoj objekta. |
|
|
Faktor zazidanosti parcele: max 0,4. |
|
|
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo lastništva
in je določena v grafični prilogi Načrt gradbenih parcel. Gradbene
parcele je možno medsebojno deliti in združevati največ po dve skupaj. |
|
|
Drugi pogoji: za objekte v UE1, UE2 in UE3 je potrebno
upoštevati pogoje gradnje podane v geološko geotehničnem poročilu, ki je
sestavni del tega odloka. |
|
|
15. člen |
|
|
Stanovanjske in nestanovanjske stavbe ob Kidričevi ulici v
UE3 |
|
|
Stanovanjske in/ali nestanovanjske stavbe v UE3, ob
Kidričevi ulici, se gradijo ob upoštevanju geološko geotehničnega
poročila. |
|
|
Tipologija zazidave: |
|
|
– individualne prostostoječe (lahko tudi večnamenske)
stavbe, |
|
|
– vrstne stavbe v kolikor se lahko organizirajo na parceli
upoštevajoč določila tega odloka (površina za razvoj objekta, gradbena
linija …). |
|
|
Velikost in zmogljivost objekta: |
|
|
– Horizontalni gabariti: morajo biti zgrajeni na površini
za razvoj objekta, upoštevajoč gradbeno linijo. Tloris osnovnega volumna
objekta je praviloma pravokotne oblike in mora slediti plastnicam
terena. Dovoljene so zakrivljene linije objekta in dodajanje manjših
svobodno oblikovanih volumnov na osnovni, do skupne max. površine, ki je
enaka največ 1/3 zazidane površine stavbe, na površini za razvoj
objekta. |
|
|
– Vertikalni gabariti: s Kidričeve ulice sta lahko vidni
največ dve etaži stavbe in sicer klet (ali pritličje), pritličje (ali
nadstropje) ter podstrešje. Dovoljena je izvedba več kletnih etaž
popolnoma vkopanih v teren (garaže, shrambe). Popolnoma vkopane kletne
etaže je med dvema stavbama možno medsebojno povezovati v horizontalnem
smislu. Dovoljena je terasasta gradnja objekta, ki sledi višinskim kotam
terena. Kota najvišjega slemena stavbe ne sme biti višja od 10,00 m nad
koto terena ob Kidričevi ulici. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe objekta: |
|
|
– Konstrukcija: zidana, betonska, jeklena. |
|
|
– Kota pritličja (ali vidne kleti): +1,00 m v odnosu na
koto cestišča Kidričeve ulice. |
|
|
– Kolenčni zid: max. do 0,80 m. |
|
|
– Streha: je v osnovi dvokapnica ali večkapnica z
možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne
presega 1/3 površine osnovne strehe. Naklon osnovne strehe je 35°- 40°.
V primeru mansardne ali lomljene strehe so dopustni drugačni nakloni. Na
strehah je dovoljena uporaba čopov, frčad, grebenov, žlot, kolektorjev,
anten, reklam in dr. Smer slemena osnovnega volumna objekta je vzporedna
s plastnicami terena. Frčada(e) je (so) skupne velikosti do največ 1/3
strešne površine, na kateri se nahaja(jo). V kolikor so postavljene
frčade v kombinaciji s strešnimi okni je potrebno, da je vsaj 1/2 strehe
pokrita s strešno kritino in vidna le kot strešna površina. Streha nad
povezovalnim členom (kletnimi etažami) med dvema stavbama je ravna,
oziroma je pohodna terasa ali zelenica (zelena streha). |
|
|
– Kritina: drobne strukture, opečno rdeče barve. |
|
|
– Fasada: omet, les, beton, steklo, dopustna je
kombinacija treh materialov. Prav tako je dopustna kombinacija več barv
svetlih tonov. |
|
|
– Oblikovanje odprtin: svobodno. |
|
|
– Osvetlitev podstrešij: strešna okna in/ali frčade,
svobodno oblikovane. Naklon strešin frčade in kritina mora biti enotna z
naklonom in kritino glavnega objekta. |
|
|
Lega objekta na zemljišču: |
|
|
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi:
Zazidalna situacija – sprememba Odstopanja od gradbene linije so
dovoljena za 1,20 m znotraj gradbene linije (ne proti Klemenčičevi ulici
in ne v varovalni pas lokalne ceste), vendar največ v 1/3 dolžine fasade
objekta (brez teras ipd.). |
|
|
Ureditev okolice objekta: |
|
|
Pešpoti na gradbeni parceli morajo biti tlakovane,
parkirišča asfaltirana ali tlakovana. Parkirišča je možno urediti tudi
ob Klemenčičevi ulici. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno
uredi. Višinske razlike terena se mora reševati z brežinami, če to ni
možno se zgradijo oporni zidovi, ki so kamniti ali obloženi s kamnom in
obraščeni z zelenilom. Na zelenici je dovoljeno urejati otroška igrišča
vključno s postavitvijo igral. |
|
|
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo lastništva
in je določena v grafični prilogi Načrt gradbenih parcel. Gradbene
parcele je možno medsebojno deliti in združevati največ po dve skupaj. |
|
|
Drugi pogoji: potrebno je upoštevati geološko geotehnično
poročilo, ki je sestavni del tega odloka. |
|
|
16. člen |
|
|
Drugi gradbeni-inženirski objekti |
|
|
Plinske postaje se ogradijo z žičnato ograjo višine do
2,00 m in ob ograji »zamaskirajo« z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
Trafo postaje so tipske izvedbe, priporoča se obloga fasad
iz temno rjave fasadne opeke. V primeru postavitve tipske trafo postaje
se s treh strani »zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
Parkirišča na stanovanjskih parcelah so tlakovana, javna
pa asfaltirana ali tlakovana. |
|
|
17. člen |
|
|
Pomožni objekti za lastne potrebe in ograje |
|
|
Pomožni objekti so: garaže, gospodarski objekti, vrtne
ute, nadstrešnice, pergole, zimski vrtovi, pesjaki, bazeni in podobno. |
|
|
Gradijo se na površini namenjeni za razvoj objekta(ov), na
kateri je dovoljeno postaviti več pomožnih objektov, pri čemer je
velikost posameznega objekta največ 25 m2. |
|
|
Objekti so lahko lesene, zidane, betonske ali kovinske
konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov je lahko enaka
naklonu strehe in kritini glavnega objekta. Dopustne so ravne in ločne
strehe. Glede na konfiguracijo oziroma terenske razmere so pomožni
objekti lahko vkopani v teren. |
|
|
Garaže in gospodarski objekti se gradijo na površini za
razvoj objekta ali v sklopu stavbe, svobodnih horizontalnih dimenzij,
višine do 2,50 m, nadkrite s streho, ki je enako oblikovana kot streha
glavnega objekta. |
|
|
Vrtne ute so objekti max površine 25 m2, kota slemena je
max 6,0 m nad koto terena. Uta mora biti izvedena brez fasade ali s
transparentno oziroma prosojno fasado. Streha je svobodno oblikovana,
kritina je enaka kritini glavnega objekta. Ute se lahko gradijo na
celotni gradbeni parceli, razen v pasu med gradbeno linijo oziroma
stavbo in cestiščem, kjer so prepovedane, odmik od sosednje parcele min.
1,5 m. |
|
|
Nadstrešnice so objekti max površine 25 m2, ki so odprti z
vseh strani, nadkrite s streho, ki je oblikovana kot streha glavnega
objekta. |
|
|
Pergole so objekti, ki so transparentni z vseh strani,
brez strehe, zazeleni se jih s plezalkami, lahko se gradijo na celotni
gradbeni parceli. |
|
|
Zimski vrtovi so objekti ali deli objekta, katerih fasade
in streha so prosojne (steklene …), z možnostjo odprtja fasad v poletnem
času, gradijo se na površini za razvoj objekta. |
|
|
Bazeni so svobodnih dimenzij in oblik, dovoljeni so na
celotni gradbeni parceli ali stavbi, odmik od sosednje parcele min. 1,5
m. |
|
|
Oporni zidovi so max. višine 2,00 m, so v kamniti izvedbi
ali betonski s kamnito oblogo in se obvezno zazelenijo s plezalkami,
gradijo se na celotni gradben parceli. |
|
|
Ograje so lesene ali v obliki žive meje; ob zbirni cesti,
s katere je dostop na gradbeno parcelo, so višine 0,80 m oziroma 1,80 m,
v kolikor se ograja oddalji od cestnega sveta za 3,00 m; med sosednjimi
parcelami in ob cestah, s katerih ni dostopa na parcelo so višine max.
do 1,80 m. Medsosedske ograje se morajo postaviti na mejo dveh sosednjih
parcel. V UE 3 je poleg zgoraj navedenega možna ob otroškem igrišču
postavitev tudi betonske ali kovinske ograje, višine do 1,10 m. Ob
plinski postaji se zgradi žičnata ograja višine 2,00 m, v primeru
potrebe po zagotovitvi varnosti pa betonska varovalna ograja višine 2,00
m. |
|
|
18. člen |
|
|
POMOŽNI INFRASTRUKTURNI OBJEKTI |
|
|
Postavljajo se znotraj ali zunaj površine namenjene za
razvoj objekta(ov). Oblikovanje infrastrukturnih objektov je v pravilu
svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače. |
|
|
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti
postavljen v zemljo ali na terenu obvezno ograjen z leseno ograjo višine
do 2,00 m ter »maskiran« z nizkim in visokim grmičevjem. |
|
|
Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se postavi na
betonsko podlago, ogradi z leseno, netransparentno ograjo višine 2,00 m
ter »maskira« z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
Elektro omarice za skupinska odjemna mesta se postavijo
kot prostostoječe na parceli, na vedno dostopnem mestu. |
|
|
Telefonske omarice je prepovedano postavljati na glavni
fasadi objekta, ki je orientirana na zbirno stanovanjsko cesto, s katere
je dostop na parcelo, kakor tudi kot prostostoječe na parceli. |
|
|
19. člen |
|
|
Začasni objekti |
|
|
Začasni objekti so: šotori, gradbene barake in podobno.
Postavljeni so za omejeno časovno obdobje, skupaj največ za dve leti,
postavljajo se na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) ali zunaj
nje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
začasnih objektov. |
|
|
20. člen |
|
|
Spominska obeležja |
|
|
V vseh UE je dovoljena postavitev spominskih obeležij. |
|
|
21. člen |
|
|
Urbana oprema |
|
|
V vseh UE je dovoljena postavitev urbane opreme (klopi,
koši za odpadke, cvetlična korita, reklamne table…). |
|
|
Reklamne table s komercialnim namenom je dovoljeno
postavljati le v UE 3 ob Kidričevi ulici v vseh ostalih UE pa je
dovoljena le postavitev usmerjevalnih oznak za dejavnosti. |
|
|
22. člen |
|
|
Zelene površine |
|
|
Ohranja se zeleni pas ob lokalni cesti Trebnje–Račje selo. |
|
|
Ob Kidričevi ulici se zasadi drevored visokega listnatega
drevja. |
|
|
Na zelenih površinah je dovoljena ureditev otroških
igrišč. |
|
|
IV. POGOJI ZA PROMETNO
IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
23. člen |
|
|
Promet |
|
|
Rekonstrukcija obstoječe LC 425 001 (Kidričeva ulica) |
|
|
Izvede se delna rekonstrukcija Kidričeve ulice in sicer:
enostranski pločnik za pešce v širini 1,60 m, rekonstrukcija priključka
s Slakovo ulico, rekonstrukcija priključka z ulico Paradiž (JP 927 001),
rekonstrukcija priključka s Klemenčičevo ulico (JP 927 003),
rekonstrukcija priključka z javno potjo na severu območja in
rekonstrukcija predvidenega priključka z novo stanovanjsko cesto zahodno
od Kidričeve ulice (SC2). Prečni profil Kidričeve ulice je 9,00 m. |
|
|
Rekonstrukcija obstoječe Klemenčičeve ulice JP 927 003 |
|
|
Izvede se rekonstrukcija Klemenčičeve ulice pri
priključkih na Kidričevo in Slakovo ulico. Celotna trasa ceste se
razširi na širino vozišča 5,00 m, brez pločnikov za pešce. |
|
|
Rekonstrukcija obstoječe ulice Paradiž JP 927 001 |
|
|
Izvede se rekonstrukcija ulice Paradiž pri priključku na
Kidričevo ulico in priključku z zahodno povezovalno cesto (ZPC) JP 927
004. Del trase ceste od križišča z zahodno povezovalno cesto (ZPC) do
križišča z zbirno stanovanjsko cesto SC2 se razširi na širino vozišča
5,50 m z enostranskim pločnikom za pešce širine 1,20 m na južni strani
cestišča. Širitev cestišča se izvede na severno stran. |
|
|
Del trase ceste od križišča z zbirno stanovanjsko cesto
SC2 do križišča s Kidričevo ulico se izvede kot enosmerna cesta s
potekom prometa od Kidričeve ulice proti Paradižu in s širino vozišča
3,50 m, preostali del sedanjega vozišča se uredi kot peš pločnik. V
primeru zagotovitve zadostnega prostora (npr. porušitev enega ali oba
vogalna objekta) se ulica izvede kot dvosmerna s pločnikom za pešce po
celotni dolžini do Kidričeve ulice. Dolžina predvidene ureditve za
enosmerni promet je ca. 60 m. |
|
|
Rekonstrukcija obstoječe zahodne povezovalne ceste (ZPC)
JP 927 004 |
|
|
Izvede se rekonstrukcija zahodne povezovalne ceste (ZPC)
JP 927 004 pri priključku z ulico Paradiž in ulico proti šoli ter
predvidenem priključku z novo stanovanjsko cesto (SC1) v UE1. Celotna
cesta se razširi na širino vozišča 5,00 m, brez pločnika za pešce. |
|
|
Rekonstrukcija poti Ob gozdu (del ceste VPC) |
|
|
Obstoječa javna pot, ki napaja objekte na skrajnem
jugovzhodnem delu območja urejanja, se predvidi kot stanovanjska cesta
širine 5,50 m s hodnikom za pešce širine 1,20 m. |
|
|
Stanovanjske ceste |
|
|
Zgradijo se nove stanovanjske ceste in sicer: |
|
|
– SC1 v UE1 se asfaltira, širine vozišča 5,00 m brez
pločnikov za pešce, |
|
|
– SC2 v UE4 se asfaltira, širine vozišča 5,00 m z
enostranskim pločnikom širine 1,00 m, |
|
|
– SC3 v UE5 se asfaltira, širine vozišča 5,00 m, brez
pločnikov za pešce. |
|
|
Vzhodna povezovalne cesta |
|
|
Zgradi se nova vzhodna povezovalna cesta, ki je
asfaltirana, širine 5,50 m, z enostranskim pločnikom za pešce širine
1,60 m. Cesta poteka zvezno vzdolž celotnega območja. Izvedba se
predvidi fazno, glede na realizacijo gradnje ostale infrastrukture in
objektov. |
|
|
Severna cesta |
|
|
Rekonstruira se del severne ceste na širino 5,00 m s
pločnikom za pešce širine 1,60 m in odstavno površino za napajanje
plinske postaje. |
|
|
Cestna oprema |
|
|
Vsa cestna oprema se, zaradi zimskega pluženja, locira v
zelenici izven telesa pločnika. |
|
|
Pri prehodih čez cesto se zgradijo utopljeni robniki
zaradi invalidov in otroških vozičkov. |
|
|
Peš promet |
|
|
Peš promet se odvija po peš poteh, ki so tlakovane, širine
3,00 m. Ob cestišču se peš promet odvija po hodnikih za pešce. V UE3 se
po pešpoti, ki povezuje Klemenčičevo ulico in vzhodno povezovalno cesto
(VPC) dovoljuje dostop z vozilom do garaže obstoječega stanovanjskega
objekta. Pešpot, ki povezuje Klemenčičevo in Kidričevo ulico je sestavni
del gradbene parcele št. 25a. |
|
|
Parkirišča |
|
|
Parkirišča se na javnih površinah asfaltirajo, ostala so
tlakovana z drobnimi tlakovci. Dovoljena je uporaba več barv in vrst
tlakovcev. |
|
|
Kolesarski promet |
|
|
Kolesarski promet se znotraj območja ZN odvija po
cestišču. |
|
|
Dostopi do kmetijskih površin |
|
|
V vseh UE je potrebno ob graditvi novih ali rekonstrukciji
obstoječih cest obvezno urediti nove ali nadomestiti obstoječe dostope
do kmetijskih površin. |
|
|
Vse ceste so dimenzionirane na nosilnost 25 t in računsko
hitrost 30 km/h. |
|
|
V vseh UE je dovoljen le eden dostop na gradbeno parcelo. |
|
|
24. člen |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
Območje SDZN se napaja iz vodohrana Cviblje. Obstoječi
primarni vodovod se rekonstruira, delno pa opusti. Vodovodni sistem se
zasnuje na novo, na delih, kjer so tlačne cevi iz PVC materiala in niso
dotrajane, pa se ohranjuje. Cevi se polagajo v cestno telo z zadostnih
odmikom, minimalni profil je DN 100 in sicer znotraj notranjih cest.
Napajalni primarni vodovod za vodohran Cviblje je minimalnega profila DN
225 ali več. Zgradi se nova trasa sekundarnega vodovoda za napajanje
posameznih objektov. Primarni vod je potrebno zgraditi v LTŽ izvedbi,
sekundarni vodi so lahko tudi iz alkaten cevi 12,50 bara. Priključki
objektov se izvedejo preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna
globina polaganja cevi je 1,20 m. |
|
|
25. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. |
|
|
Fekalna kanalizacija mora biti grajena vodonepropustno.
Preko sekundarnega omrežja se priključuje na obstoječo primarno fekalno
kanalizacijo na jugozahodnem delu območja urejanja in vodi na obstoječo
čistilno napravo. Minimalni profil cevi je 200 mm oziroma pri rebrastih
ceveh 250 mm. Za gradnjo kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje
cevi; jeklene, litoželezne, tesal, plastične, keramične in specialne
betonske s tesnilom. Najmanjši dovoljeni padec kanala se določi tako, da
hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.
Največji dovoljeni padec kanala pa je 6 – 8% oziroma tudi več z
upoštevanjem umirjevalnih jaškov. Cevi se polagajo na peščeno posteljico
debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala manjši od 2% pa na betonsko
podlago (za različne materiale cevi – različna pravila polaganja).
Zasipajo se z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten
pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi
prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko
oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa. |
|
|
Meteorna kanalizacija se loči na odvod meteorne
kanalizacije s streh in utrjenih površin. S streh se izpusti direktno v
obstoječo meteorno kanalizacijo preko skupnega jaška, medtem ko se
meteorna voda s parkirnih površin izpusti v javno meteorno kanalizacijo
preko lovilcev olj in maščob. Obstoječa meteorna kanalizacija ima izpust
preko potoka v Temenico. |
|
|
Odvodnjavanje meteorne vode je predvideno preko meteorne
kanalizacije, ki poteka v cestnem telesu lokalne ceste in notranjih
cest. Na južnem delu se izpusti v obstoječo meteorno kanalizacijo, na
zahodnem delu pa se izgradi poleg fekalne kanalizacije. Minimalni padec
cevi je 5 ‰, če je zagotovljeno spiranje cevi, max. padec je 60 ‰ in
več, če proizvajalec cevi garantira za kvaliteto. |
|
|
26. člen |
|
|
Hidrantno omrežje |
|
|
Hidrantno omrežje se izvede z razporeditvijo nadzemnih
hidrantov na oddaljenosti 80,00 m znotraj soseske, ki se priključujejo
na vodovodno omrežje. |
|
|
27. člen |
|
|
Odpadki |
|
|
Za potrebe odvoza odpadkov se predvidijo tipizirane posode
za vsak objekt posebej, ter zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki)
za ločeno zbiranje odpadkov, ki se reciklirajo. Posode za odpadke morajo
biti nameščene na lokacijah dostopnih za odvoz s smetarskimi vozili.
Odpadna olja in drugi nevarni odpadki s klasif. številko 13, v kolikor
bi nastajali v območju urejanja, se morajo skladiščiti v posebnih
posodah v sklopu objekta. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno
embalažo olj. |
|
|
28. člen |
|
|
Energetsko omrežje |
|
|
Visokonapetostni razvod in trafo postaja |
|
|
Odjem električne energije se izvede iz trafo postaje
Paradiž s kablovodom, ki se nato nadaljuje v kabelsko kanalizacijo. Ta
se dimenzionira za potrebe srednje napetostnega napajanja ter
nizkonapetostnega razvoda za celotno območje. Kanalizacija se vodi do
območja urejanja na jugozahodnem delu ter nato v hodniku za pešce
lokalne ceste Paradiž, potem po povezovalni cesti SC2 znotraj
stanovanjskega območja do nove trafo-postaje. |
|
|
Zgradi se nova kabelska trafo postaja moči 630 kVA, na
parcelnih številkah 410/2 in 410/3, k.o. Medvedje selo. Na delih, kjer
se poleg 20 kV daljnovoda izvede tudi razvod nizkonapetostnega omrežja
se kanalizacijo dimenzionira na 2x4 PVC 160 cevmi, ter se jo v celoti
obbetonira. Poleg cevi za energetski razvod se upošteva cev za javno
razsvetljavo PVC 110 ter par 2 x 63 mm za signalni kabel. |
|
|
Sami razvodi do objektov se vodijo v zaščitni cevi za vsak
objekt posebej. |
|
|
Nizkonapetostni razvod: |
|
|
Nizkonapetostno omrežje se izvede iz 2x2 PVC 160 cevmi ter
se jih v cestnem telesu dodatno zaščiti s pustim betonom. Kanalizacija
se vodi v bankini hodnika za pešce odmaknjeno od Tk kanalizacije in KTV
za 1,00 m. Kanalizacijo se polaga v globino 80,00 cm. V hodniku za pešce
se cevi zasipljejo 20,00 cm nad temenom s peskom granulacije 0–4 ter
nato z gramozom. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s
pustim betonom. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se
le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Odjem za posamezne objekte se
izvede preko samostojnih KRO, ki so skupne za 4 do 12 objektov. Lokacije
KRO se lahko glede na predvideni odjem in fazno gradnjo prilagodijo in
se jih dokončno določi v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
Javna razsvetljava: |
|
|
Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča
izvede klasična javna razsvetljava. |
|
|
Ničenje in ozemljitev: |
|
|
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko
napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s
pocinkanim valjancem FeZN. |
|
|
29. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Možna je izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati
na plin ali olje. V primeru da objekti ne bodo priključeni na skupno
plinsko omrežje, imajo lahko vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno
gorivo. |
|
|
30. člen |
|
|
Plinsko omrežje |
|
|
Predvidi se razvod plinovoda, ki upošteva napajanje iz
skupne vkopane plinske postaje, skupne kapacitete do 20 m3, ki se jo
locira na severozahodnem delu območja, razvidno iz grafičnih prilog.
Potrebno je upoštevati varnostne odmike oziroma če te ni možno
zagotoviti, zgraditi varovalni betonski zid višine 2,00 m, ki ga je
potrebno z zunanje strani maskirati z nizkim grmičevjem. |
|
|
Plinovod se, z ustreznim odmikom, polaga vzporedno z
vodovodom. Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega
tlaka do 4 bar, vkopanih v teren na globini 1,00 m. Hišni priključki se
izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni objekt. |
|
|
Plinska postaja je sestavljena iz izparilno-regulacijske
postaje z dostopnim platojem ter zatravljenega dela platoja, na katerem
so postavljene ali vkopane tri do štiri plinske cisterne. Območje
plinske postaje je ograjeno z žičnato ograjo višine 2,00 m. Pri
postavitvi izparilno regulacijske postaje in plinskih cistern je
potrebno upoštevati požarnovarnostne odmike in materiale. |
|
|
31. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez |
|
|
Priklop na TK omrežje se izvede po rekonstrukciji
obstoječih TK naprav. Tk kanalizacija se vodi z odmikom 1,00 m poleg EKK
v hodniku za pešce. Kanalizacija se gradi iz PVC cevi, ki se jih v
utrjenih površinah obbetonira. Poleg TK kanalizacije se vodi tudi
kanalizacija za KTV omrežje. Za izvedbo se pripravi ločena projektna
dokumentacija. |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA
IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
32. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Obravnavana sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta je
na območju s III. stopnjo varstva pred hrupom, t.j. območje, kjer so
dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 60 dBA, za noč 50 dBA, oziroma
kjer so kritične ravni hrupa za dan 69 dBA in za noč 59 dBA. |
|
|
33. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih
količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št.
73/94) ter Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 73/94 in 51/98). |
|
|
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti
ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v
okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost. |
|
|
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala,
da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
|
34. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Odvajanje odpadnih voda iz območja zazidalnega načrta mora
biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti
le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust
neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne
vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v
kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob. |
|
|
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot
nepropustna skleda. |
|
|
35. člen |
|
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Požar |
|
|
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Notranji prometni sistem cest in peš poti omogoča dostop do objektov z
vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za
razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996),
zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine
požarne vode. |
|
|
Med objekti se zagotovi minimalna razdalja 6,00 m ali
manjša z upoštevanjem potrebnih protipožarnih ukrepov. |
|
|
Potres |
|
|
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila
odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih
območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete
VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg. |
|
|
Pred izgradnjo večstanovanjskih objektov v UE3 je potrebno
preveriti statično stabilnost terena in pogoje temeljenja. |
|
|
Obramba in zaščita |
|
|
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za
zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno
predvideti. |
|
|
36. člen |
|
|
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji
je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja
nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora
upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
37. člen |
|
|
Način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo |
|
|
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno
zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev
zelenic, otroškega igrišča ali za sanacijo degradiranega prostora. |
|
|
38. člen |
|
|
Arhitektonske ovire |
|
|
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide
naklona 1:16. |
|
|
Pri prečkanju cest se izvedejo »utopljeni« robniki v
omenjenem naklonu. |
|
|
39. člen |
|
|
Varstvo krajinskih značilnosti |
|
|
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti območja se ohranja
gozd na vzhodu zazidalnega načrta. Oporni zidovi znotraj območja
urejanja se izvedejo kot kamniti ali betonski s kamnito oblogo,
obraščeni s plezalkami. |
|
|
40. člen |
|
|
Rušitve |
|
|
Na območju SDZN je dopustna rušitev dotrajanih objektov.
Objekti, ki imajo gradbeno dovoljenje in/ali uporabno dovoljenje ali so
zgrajeni pred letom 1967 (v nadaljevanju legalno zgrajeni obstoječi
objekti) in so s temi SDZN predvideni za porušitev ali nadomestno
gradnjo, lahko nemoteno opravljajo svojo dejavnost, lahko se dozidajo,
nadzidajo, rekonstruirajo, vzdržujejo itd. Porušijo se v času, ko bodo
dotrajani ali se za to odloči sam lastnik. Nadomestne gradnje teh
objektov morajo biti zgrajene po pogojih tega odloka. |
|
|
41. člen |
|
|
Geološko-geotehnični pogoji |
|
|
Pri gradnji objektov v UE1, UE2 in UE3 je potrebno
upoštevati Geloško-geotehnično poročilo, ki ga je izdelal Geoinženiring,
d.o.o., Ljubljana, maja 2005. |
|
|
42. člen |
|
|
Varstvo pred podtalno vodo |
|
|
Na območju UE1, UE2 in UE3 je potrebno posebno pozornost
posvetiti ureditvi odtoka površinskih voda, kar je predvideno z meteorno
kanalizacijo, po potrebi se dodatno uredi drenažno kanalizacijo, kar
mora obravnavati projekti za izvedbo. |
|
|
VI. ETAPE IZVAJANJA
ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
43. člen |
|
|
Neodvisno od etapnosti izgradnje se lahko izdajajo
gradbena dovoljenja in izvajajo gradnje, ki se lahko priključijo na
obstoječo prometno in ostalo infrastrukturo znotraj SDZN z upoštevanjem
koridorjev za predvideno infrastrukturo tega ZN, vendar ne pred
pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja za gradnjo infrastrukture v UE v
kateri ze predvideva gradnja objekta in sprejetim programom opremljanja
zemljišč. |
|
|
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli
dela SDZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka. Zgrajeni
objekt je lahko v uporabi šele ko se priključi na minimalno potrebno
infrastrukturo in sicer mora biti na posamezni gradbeni parceli min.
zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po teh SDZN in
upoštevajoč pogoje teh SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega
profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in
zmogljivosti po pogojih teh SDZN ter končno število uporabnikov). |
|
|
Posamezne objekte (stavbe, ceste, vodovode in dr.) je
možno graditi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in
funkcionalno celoto. V UE4 je v prvi fazi dovoljeno graditi cesto brez
pločnika za pešce in brez ureditve križišča s severno cesto. Tudi v
ostalih UE gradnja pločnikov ni pogoj za realizacijo ZN. |
|
|
Izgradnja vzhodne povezovalne ceste, ki poteka ob gozdu,
se izvede v 2. fazi in ne pogojuje izvedbe ostalega dela SDZN. |
|
|
Po zaključeni posamezni etapi gradnje je potrebno parcelo
urediti, odvesti odvečno zemljo, splanirati teren ipd. |
|
|
Infrastrukturo oziroma njene dele je možno graditi na
podlagi urbanistične pogodbe. |
|
|
VII. ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
44. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko
uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega
odloka. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
45. člen |
|
|
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan
zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje
racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati
pogoje tega odloka. |
|
|
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je
potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo,
gradbeni material in ostale gradbene odpadke. |
|
|
Pri projektiranju in gradnji v območju ZN je potrebno
upoštevati tudi naslednje pogoje: |
|
|
– Pred začetkom projektiranja je potrebno vse tehnične
rešitve glede elektroenergetske infrastrukture uskladiti z Elektro
Ljubljana; |
|
|
– V projektni dokumentaciji za elektroenergetsko omrežje
mora biti navedeno: »V kolikor bo izvajalec del pri izvajanju del opazil
neznano elektroenergetsko napravo, mora takoj ustaviti dela ter o tem
obvestiti upravljavca omrežja.« |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
46. člen |
|
|
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so
definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance
višin enostanovanjskih in nestanovanjskih stavb so dovoljene do + 10%,
minimalno je dovoljeno pritličje in neizkoriščeno podstrešje. |
|
|
– Tolerance za kote pritličja oziroma kleti objektov
znašajo ± 60,00 cm. V višjih etažah objekta so dovoljena povečanja od
tlorisa nižje etaže do + 2,00 m pod pogojem, da se ne zmanjšujejo odmiki
od posestnih meja in razširitve ne posegajo izven gradbene linije.
Zmanjšanje tlorisa objekta v višjih etažah je dovoljeno brez omejitev. |
|
|
– Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo ob
upoštevanju že navedenih oddaljenosti od križišča cest. |
|
|
– Parcele je možno združevati največ po dve skupaj, tako
da ima nova parcela dostop z zbirne stanovanjske ulice. Z združevanjem
gradbenih parcel je dovoljeno združevanje površin za razvoj objekta(ov). |
|
|
– Dovoljeno je graditi objekt »dvojček« ali vrstne objete
vendar upoštevajoč površino za razvoj objekta in gradbeno linijo ter
ostala določila tega odloka. |
|
|
– V primerih, ko je razdalja med objekti manjša od 6,00 m,
je potrebno izvesti požarno varstvene zahteve (zid brez odprtin, fiksna
zasteklitev, protipožarni zidovi in premazi in dr.). |
|
|
– Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z
neizkoriščenim podstrešjem. |
|
|
– Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene
parcelacije v primeru: |
|
|
– da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega ZN, |
|
|
– da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta ZN, |
|
|
– da obstaja prometna, komunalna in energetska
infrastruktura za funkcioniranje tega objekta, oziroma bo zgrajena
skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega ZN. |
|
|
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna
(naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem
zazidalnim načrtom, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se
nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
|
|
– Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje
trase in širine cestišča ter širine pločnika za pešce v prostoru zaradi
lastništva. Odstavna površina na severni cesti se zgradi le v primeru
gradnje plinske postaje. |
|
|
– Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov
predvidenih tras, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. Prav tako so
dovoljena odstopanja od lokacij in površin plinske in trafo postaje ter
ekološkega otoka v kolikor se najdejo ustreznejše in izvedljive lokacije
(lastništvo). |
|
|
– Do izgradnje vzhodne povezovalne in napajalne ceste ob
gozdu se dostopi do novih objektov, ki so predvideni ob gozdu, izvedejo
s Klemenčičeve ulice preko obstoječih parcel, ob soglasju lastnikov
parcel. |
|
|
– Elektro omarice za skupinska odjemna mesta so možna tudi
za manjše število odjemnih mest (od 4 do 6 odjemnih mest v eni omari) na
vedno dostopnem mestu. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
47. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o
zazidalnem načrtu Cviblje (SDL, št. 11/90). |
|
|
48. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega
načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto. |
|
|
49. člen |
|
|
SDZN so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine
Trebnje. |
|
|
50. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35005-00022/2003 |
|
|
Trebnje, dne 22. novembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Trebnje
Ciril Metod Pungartnik l.r |
|
|
|