|
Na
podlagi 11. in 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12,
57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 17. člena Statuta
Mestne občine Murska Sobota – UPB (Uradni list RS, št. 23/07 in
49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 21. redni seji dne
7. 11. 2013 sprejel |
|
|
|
O D L
O K |
|
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bencinski servis ob kompleksu
»Mura« v Murski Soboti |
|
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(splošno)
|
|
(1) S
tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za bencinski
servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti, v nadaljevanju: OPPN. |
|
(2) OPPN
je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve
d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta
2012/OPPN-019, … 2013. |
|
1.a člen
(spremembe in dopolnitve OPPN)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za bencinski servis ob kompleksu »Mura« v
Murski Soboti (Uradni list RS, št. 95/13), ki jih je izdelal Urbis
d.o.o. Maribor, pod št. proj. 2017/OPPN-009. |
|
2. člen
(vsebina odloka)
|
|
(1) Ta
odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje
OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev
in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. |
|
(2)
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge. |
|
2.a člen
(vsebina sprememb in dopolnitev OPPN)
Spremembe in dopolnitve OPPN iz 1.a člena obsegajo odlok in obrazložitev
sprememb in dopolnitev OPPN. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE
NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
|
|
Z OPPN
se načrtujejo ureditve povezane z umestitvijo in gradnjo novega
bencinskega servisa na nepozidanem zemljišču ob državni cesti R1-232.
Predvidena ureditev obsega: |
|
–
gradnjo poslovnega objekt z nadstrešnicami, |
|
–
gradnjo objekta mehanične delavnice, |
|
–
gradnjo podzemnih rezervoarjev, |
|
–
gradnjo nadstrešnice za pokrito ročno avtopralnico, |
|
–
ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin ter pripadajočih
ureditev, |
|
–
gradnjo potrebne prometne, energetske, komunalne in komunikacijske
infrastrukture. |
|
III. OBMOČJE OPPN
4. člen
(območje OPPN)
|
|
(1)
Območje OPPN se nahaja na vzhodni strani mesta Murska Sobota, natančneje
na severni strani Panonske ulice, ki predstavlja njeno južno mejo, na
zahodu meji na industrijski kompleks Mure, na severni strani na Ulico
Plese, na vzhodni strani pa meji na novo vzhodno obvozno cesto mesta
Murska Sobota, za katero se izdeluje OPPN. |
|
(2)
Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom
parcelacije. |
|
(3)
Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom
obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini: |
|
– k.o.
Murska Sobota (105): 4643/6 – del, 4643/9 – del in 4641/4 – del. |
|
(4)
Območja izven meje OPPN, kjer so načrtovane ureditve gospodarske javne
infrastrukture, obsegajo parcele oziroma dele parcel v katastrski
občini: |
|
– k.o.
Murska Sobota (105): 4641/3 – del, 4643/3 – del, 4643/7 in 4643/8 za
priključevanje na regionalno cesto RI-232 (Murska Sobota–Lipovci) in
predvideno vzhodno obvoznico mesta Murska Sobota. |
|
(5)
Velikost območja OPPN je 7 952 m². |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(umestitev načrtovane ureditve v
prostor)
|
|
(1)
Zemljišče OPPN meji na severu na Ulico Plese, na vzhodu na trenutno
nepozidane površine, v prihodnosti na novo obvozno cesto, na jugu na
Panonsko ulico in na zahodu na proizvodni kompleks Mure. V naravi
predstavlja zemljišče nepozidano parcelo, ki jo pokriva kmetijska
površina – njiva. Prometna dostopnost na območje je dobra in predvidena
z dveh strani. |
|
(2)
Območje OPPN obravnava gradnjo bencinskega servisa z vsemi pripadajočimi
ureditvami. |
|
6. člen
(opis prostorskih ureditev)
|
|
(1)
Predvidena je gradnja objekta za bencinski servis z vsemi pripadajočimi
objekti in površinami. Objekt novega bencinskega servisa na omenjeni
lokaciji je čelno umeščen na zemljišči del parcelnih številk 4643/6 in
4643/9, k.o. Murska Sobota, z enosmernim prometom. Preostali deli
zemljišč z navedenimi parcelnimi številkami so namenjeni zelenim
površinam, manipulacijskim površinam in površinam za mirujoči promet. |
|
(2) Na
območju OPPN so predvidene sledeče ureditve: |
|
–
gradnja novega objekta za storitveno dejavnost: bencinski servis s
prodajnim prostorom, restavracija in bar s pripadajočimi pomožnimi
prostori, javne sanitarije, skladišča in drugi pomožni prostori, |
|
–
gradnja novega objekta za servisne, mehanične in vulkanizerske
storitve, |
|
–
gradnja otokov za točenje goriva s pripadajočo nadstrešnico, podzemnih
rezervoarjev s tehnološkimi inštalacijami, utrjenih površin in vse
potrebne komunalne in energetske infrastrukture, |
|
–
gradnja pokrite ročne avtopralnice, |
|
–
ureditev parkirnih mest in zunanjih ureditev, |
|
–
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
7. člen
(pogoji in usmeritve glede vrste
dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
|
|
(1)
Vrste dopustnih dejavnosti: |
|
–
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (vzdrževanje in
popravila motornih vozil), |
|
–
trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (posredništvo pri prodaji
motornih goriv na drobno), |
|
–
dejavnost priprave ter strežbe jedi in pijač. |
|
(2)
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: |
|
–
gradnja novih objektov, |
|
– tekoča
vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah, |
|
–
nadzidave in dozidave novih objektov, in naprav do opredeljenih
gabaritov v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem
odloku, |
|
–
dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne
dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v
tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku, |
|
–
odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb, |
|
–
rekonstrukcija objektov in naprav, |
|
–
funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, |
|
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in
zvez, |
|
–
urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
|
–
gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo
varnost ljudi in objektov, |
|
–
spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
–
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, |
|
–
postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov, |
|
–
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega
odloka. |
|
(3)
Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi
ter v okviru določil tega odloka: |
|
–
Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti: |
|
–
gostinske stavbe, |
|
–
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
–
industrijske stavbe in skladišča (delavnice, rezervoarji, silosi,
skladišča), |
|
–
nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka. |
|
–
Objekti transportne infrastrukture: |
|
–
ceste, |
|
–
prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in
prenosni elektroenergetski vodi. |
|
–
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
|
–
distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in
distribucijska komunikacijska omrežja. |
|
(4)
Dopustna je gradnja objektov za namene rabe alternativnih energetskih
virov – fotovoltaične elektrarne, kolektorji, geotermalni energetski
viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za
potrebe območja obravnave in širše skladno z namensko rabo območja.
Energetski objekti: |
|
–
solarne elektrarne, toplarne – naprave za soproizvodnjo toplote in
energetike iz biomase, na bazi geotermalne energije. |
|
(5)
Dopuščene dejavnosti se lahko umestijo v zgoraj navedene stavbe oziroma
objekte. |
|
8. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov)
|
|
(1) V
grafičnih prilogah je z modro črtkano črto narisano funkcionalno območje
bencinskega servisa, ki predstavlja območje, kjer so lahko locirani
objekti, z upoštevanimi odmiki od parcelnih mej in drugih ureditev izven
območja OPPN. V funkcionalnem območju je dopustna postavitev objektov in
dejavnosti v njih, ki so natančneje opredeljene v 7. in 9. členu tega
odloka. Grafične priloge podajajo idejno zasnovo postavitve objektov,
njihova natančna razporeditev, velikost in namembnost posameznega
objekta, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh
veljavnih predpisov za tovrstne objekte. |
|
(2)
Bencinski servis obsega sledeči program: |
|
–
poslovni objekt bencinskega servisa |
|
–
prodajalna bencinskega servisa |
|
–
skladišča |
|
–
kotlovnica |
|
–
pisarna |
|
–
garderoba in sanitarije zaposlenih |
|
–
instalacijska niša |
|
–
restavracija in bar |
|
–
zunanja terasa |
|
– javne
sanitarije, ločeno za ženske in invalide ter moške, |
|
–
nadstrešnice, |
|
–
podzemne rezervoarje, |
|
–
utrjene in zelene površine, |
|
– objekt
EKO-PLIN in plato za odpadke, |
|
–
pokrita ročna avtopralnica s sesalnimi mesti in |
|
–
mehanična delavnica. |
|
(3)
Arhitekturni izraz objektov mora slediti čistim linijam. Fasadna obloga
bo kombinacija steklenih površin in masivnih zidov, skladno s celostno
podobo investitorja. Na nadstrešnico, povezovalni nadstrešek in streho
objekta je možno po celotni površini namestiti fotovoltaične celice za
pridobivanje električne energije. V sklopu bencinskega servisa sta
predvidena dva rezervoarja za gorivo po 50 m³ in 15 m³ rezervoar za
avtoplin. Predviden je tudi stebriček za hitro polnjenje električnih
vozil in stebriček voda/zrak. Predvidena je nadstrešnica za skladiščenje
jeklenk gospodinjskega plina in prostor za ekološke odpadke. |
|
(4)
Urbanistični pogoji, arhitekturne in oblikovalske rešitve glede vseh
objektov na območju OPPN: |
|
–
objekti so oblikovani enostavno, minimalistično, s sodobnim
oblikovanjem, enostavnejšo členitvijo fasad iz sodobnih materialov in
barv, ki morajo zagotavljati kvaliteto in trajnost, |
|
–
dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni tloris,
objekti se obravnavajo kot celota in morajo biti med seboj usklajeni, |
|
– vse
strehe so enako oblikovane, ravne z minimalnim naklonom skritim za
vencem, |
|
–
oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasadnih elementov
naj bodo enostavni in poenoteni po celem območju. |
|
(5) Nove
stavbe oziroma objekti ne presegajo etažnosti visokega pritličja (vP).
Svetla višina visokega pritličja znaša do 6,0 m. |
|
9. člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov)
|
|
(1)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z
veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka. |
|
(2)
Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
|
–
Nezahtevni objekti: |
|
– objekt
za lastne potrebe (steklenjak, uta, pritlična lopa, utrjene dovozne
poti), |
|
–
ograje, |
|
– škarpe
in podporni zidovi, |
|
–
pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, antenski
drog, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja), |
|
–
začasni objekti (kiosk, tipski zabojnik), |
|
–
spominska obeležja, |
|
– objekt
za oglaševanje. |
|
–
Enostavni objekti: |
|
–
objekti za lastne potrebe, |
|
–
pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,
objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje), |
|
–
pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika za skladiščenje
jeklenk za UNP), |
|
–
pomožni komunalni objekti, |
|
–
spominska obeležja, |
|
– urbana
oprema. |
|
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo
zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,00 m. Na parcelno mejo so lahko
postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero
mejijo. |
|
(4)
Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja
prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom
urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, otroška igrišča, nadstreški
in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske
table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd. |
|
(5)
Postavitev ograj v območju križišč ne sme segati v območje preglednega
trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin,
visoke so lahko 1,2 m, drugod pa največ 2,2 m. |
|
(6)
Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti
načrtovani skladno osnovnemu objektu. |
|
10. člen
(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih
površin)
|
|
(1)
Območja utrjenih površin bodo predstavljala osrednji odprti prostor
bencinskega servisa, kjer bodo prostori za zaustavljanje in točenje
goriva, parkirni prostori ter tlakovane površine, namenjene pešcem.
Površine za pešce bodo z dvignjenimi robniki ločene od cestišča. Ob
poslovnem objektu bo zunanji vrt – terasa. |
|
(2) V
sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije zastav, totema, izveskov,
informacijskih tabel predvideti tako, da njihova postavitev ne bo
ovirala preglednosti pri vključevanju na in s površin bencinskega
servisa. |
|
(3) Pri
določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti
preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov. Krajinska ureditev
mora biti usklajena glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in dreves v
smislu čim večje vpetosti v okolje. |
|
(4)
Ureditev prostih in zelenih površin izhaja iz funkcionalno –
oblikovalske razporeditve objektov, ureditve parkirišč in dovoznih cest.
Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti
oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih
sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine. |
|
(5)
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po
vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti
nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te
površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO
11. člen
(skupne določbe glede prometnega
urejanja)
|
|
(1) Vse
povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter
manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z
ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za
prevoz s tovornimi vozili. |
|
(2)
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po
vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti
nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te
površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
|
(3)
Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati
prevoznost vsem vrstam vozil. |
|
(4) Za
celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez
arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb. |
|
(5) Vse
rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelane projektne
dokumentacije in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri
nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo
prilagojene rešitvam obodnih cest in načrtovanega krožnega križišča. Vse
te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji PGD, PZI ob
soglasju upravljavca cest. |
|
(6) V
prvi fazi se izvede priključek na obstoječe stanje državne ceste R1-232
po sistemu desno-desno oziroma v skladu s tehnično rešitvijo in
soglasjem upravljavca. |
|
12. člen
(prometno omrežje)
|
|
Predvideni bencinski servis se prometno navezuje na državno cesto R1-232
na jugu in predvideno vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota na
vzhodu. Oba priključka sta predvidena po sistemu desno-desno. Dostopnost
do posameznih delov bencinskega servisa je urejena z notranjim prometnim
režimom, ki zagotavlja dostopnost vsem vrstam vozil. |
|
13. člen
(parkirne površine, interventne poti,
dostava)
|
|
(1) Na
območju bencinskega servisa so ob objektu zagotovljene parkirne površine
za stranke in zaposlene. |
|
(2)
Dostava in intervenca se vršita preko predvidenega priključka in
notranjih prometnih površin. |
|
14. člen
(pešci in kolesarji)
|
|
Promet
pešcev in kolesarjev je v skladu s projektno dokumentacijo zagotovljen v
obodnih cestah. Na območju bencinskega servisa so površine za pešce
zagotovljene ob objektu servisa. |
|
15. člen
(skupne določbe glede komunalnega in
energetskega urejanja)
|
|
(1) Vsi
podatki o obstoječi in predvideni komunalni infrastrukturi so povzeti iz
katastra posameznih upravljavcev ter iz projektne dokumentacije za
izgradnjo vzhodne obvozne ceste mesta Murska Sobota in rekonstrukcije
R1-232. |
|
(2) Pred
pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o
legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam
upravljavca ter upoštevati faznost izvedbe. |
|
(3)
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic
posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. |
|
16. člen
(vodovodno omrežje)
|
|
(1) Na
območju se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. V sklopu izgradnje
vzhodne obvozne ceste mesta Murska Sobota je predvidena prestavitev
omrežja ter izgradnja novega omrežja, kar je potrebno upoštevati pri
nadaljnjem načrtovanju. |
|
(2)
Predvidena priključitev objekta se izvede na obstoječi vodovod z
izgradnjo priključnega vodovoda izvedbe DUCTIL DN 100. Znotraj objekta,
preko vodomera, se izvede interno vodovodno in hidrantno omrežje v
skladu z veljavno zakonodajo. |
|
(3) Vsa
dela se izvajajo v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca. |
|
17. člen
(kanalizacijsko omrežje)
|
|
(1) Na
območju se nahaja obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki ga potrebno
prilagoditi in dopolniti s predvidenim. |
|
(2) Za
celotno območje OPPN je potrebno zagotoviti ločeno odvajanje in čiščenje
odpadnih in meteornih voda. |
|
(3) Vse
fekalne odpadne vode in onesnažene meteorne vode je potrebno navezati na
obstoječo kanalizacijo in čistiti na CČN Murska Sobota. |
|
(4)
Meteorne vode se vodijo in zbirajo ločeno. Onesnažene padavinske vode je
potrebno predhodno očistiti, padavinske vode iz streh se vodijo preko
ustrezno dimenzioniranih peskolovov v ponikovalnice. Ponikovalnice
morajo biti locirane izven vpliva parkirnih in manipulativnih površin
ter dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila ter izvedene v
skladu z veljavo zakonodajo. Po izgradnji meteorne kanalizacije je možna
navezava na njo. |
|
(5) Na
območju oziroma površinah, kjer se bodo zbirale, skladiščile,
prečrpavale ali pretakale okolju škodljive snovi, morajo rešitve
preprečevati neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali v tla. Na območju morajo biti predvideni
standardizirani lovilci olj v skladu s standardom SIST EN 858-2 ter
drugimi veljavnimi predpisi. |
|
(6)
Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob
upoštevanju vseh veljavnih predpisov, ki veljajo za to območje ter
predpisov s področja varstva okolja ter ob upoštevanju smernic s
področja upravljanja z vodami. |
|
(7) Vse
tehnične rešitve je potrebno uskladiti z rešitvami odvodnje južne in
vzhodne obvozne ceste mesta Murska Sobota. |
|
18. člen
(elektroenergetsko omrežje)
|
|
(1)
Predvideni bencinski servis bo napajan z električno energijo iz
obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Sobota Mura 3 (t-228). |
|
(2) Za
potrebe napajanja predvidenega bencinskega servisa bodo iz bližnje TP
20/0,4 kV Sobota Mura 3 (t-228) izvedeni novi NN kabelski izvodi. |
|
(3) Za
vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in
projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po
katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je
potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih
predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe
elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno
zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo. |
|
19. člen
(javna razsvetljava)
|
|
V
območju OPPN ni predvidene javne razsvetljave. Le-ta se nahaja v obodnih
cestah. Na mestih priključevanja na cestno omrežje je potrebno izvesti
ustrezno zaščito in prilagoditi sistemu obstoječe javne razsvetljave. |
|
20. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje
kabelske TV)
|
|
(1) Na
širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča
priključitev. |
|
(2) Za
potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi
ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo
se vstavijo ustrezni kablovodi. |
|
(3) Za
priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek v skladu s pogoji
posameznega upravljavca. |
|
21. člen
(plinovodno omrežje)
|
|
(1) V
vplivnem območju se nahaja obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje v
upravljanju Mestnih plinovodov ter regionalno plinovodno omrežje
(plinovod P 15 24 in P 15 241) v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. |
|
(2) Pred
pričetkom načrtovanja objekta je potrebno pridobiti natančne podatke o
legi omrežja in upoštevati vse pogoje za gradnjo v vplivnem območju. |
|
(3)
Objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje v skladu s pogoji
upravljavca. Lokacija priključka se natančno opredeli v projektni
dokumentaciji. |
|
22. člen
(ogrevanje)
|
|
Predvideni objekt se bo ogreval na zemeljski plin. Dopustna je tudi
uporaba vseh alternativnih virov ogrevanja. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(kulturna dediščina)
|
|
(1) Na
območju OPPN in v območju presoje vplivov na okolje se nahajajo
naslednje enote kulturne dediščine: |
|
– Murska
Sobota – Arheološko območje na Plesi (EŠD 21030), |
|
– Murska
Sobota – Topolov drevored (EŠD 22174). |
|
(2) Na
območju predvidenega bencinskega servisa so bile v aprilu 2013
opravljene predhodne arheološke raziskave v obliki geofizikalne
raziskave, intenzivnega površinskega terenskega pregleda in ročnega
izkopa testnih jam. Raziskave so pokazale obstoj novejše keramike in
gradbenega materiala iz več obdobij (predvsem prazgodovine in srednjega
veka, v manjši meri rimskega obdobja). |
|
(3)
Veliko število odlomkov srednjeveških posod priča o tem, da je bilo
območje vzhodno od murskosoboške župnijske cerkve Sv. Nikolaja poseljeno
že takrat. Nekje na območju med Rakičanom in soboškim pokopališčem se
nahaja lokacija nekdanje pristave Rusnja (praedium Rwsnya), ki se omenja
že leta 1468. Območje arheološke raziskave je ena izmed možnih lokacij. |
|
(4) V
skladu z določili kulturnovarstvene zakonodaje je potrebno pred začetkom
vsakršnih terenskih aktivnosti na območju OPPN za bencinski servis,
znotraj delovnega pasu načrtovanega posega, na stroške investitorja
opraviti arheološko raziskavo, s katero se arheološke ostaline
nadzorovano odstranijo – arheološko izkopavanje. Za izvedbo arheološke
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskave in
odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
24. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
|
|
(1)
Skladno s podzakonskim aktom se območje OPPN nahaja v območju II.
stopnje onesnaženosti. |
|
(2) Za
zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je
potrebno upoštevati veljavne predpise. |
|
(3)
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
|
–
vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu; |
|
–
preprečevanje raznosa materiala z gradbišč; |
|
–
čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste; |
|
–
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz. |
|
25. člen
(varstvo pred hrupom)
|
|
(1)
Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne
bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo
hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in
sanacijo. |
|
(2) Pri
izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. |
|
(3) Pri
načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se
upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. |
|
26. člen
(varstvo vodnih virov)
|
|
(1)
Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij. |
|
(2)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba
predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje …).
Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le
posredno, in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko
ponikovalnic, ki so zgrajene skladno z uredbo. Ponikovalnice morajo biti
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ponikovalnice
morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila in
izvedene skladno z uredbo, in sicer tako, da bo plast neomočenih
sedimentov ali kamnin, debeline najmanj 1,0 m, pri čemer se za gladino
podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji
prišteje najmanj 50 % kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti
manjša od 1,0 m (torej, to je min 2,0 m nad gladino srednje visoke
višine podtalnice). |
|
(3)
Padavinske vode, ki odtekajo s streh se, po mehanskem čiščenju
(peskolovi), lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice oziroma, jih je,
treba odvajati posredno v podzemne vode (ponikovalnice ali razpršeno
odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih) ali, če to
tehnično ni izvedljivo, (kar mora biti razvidno iz hidrogeološkega
poročila), v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki mora biti ustrezno
dimenzionirana za sprejem dodatnih količin padavinskih vod. |
|
(4)
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih površin (parkirišča,
dovozne ceste, okolica objektov), očiščene v skladu z zakonodajo, se
lahko odvajajo v vode na enak način kot strešnica. |
|
(5)
Komunalne in predhodno ustrezno očiščene industrijske odpadne vode se
morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje in čistiti na centralni
komunalni čistilni napravi Murska Sobota. Površine, na katerih se bodo
zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive
snovi, morajo biti izvedene tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje
ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla
(neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).
Predvidena mora biti vgraditev standardiziranih lovilcev olj (povsod,
kjer vgraditev lovilca olj zahtevajo predpisi s področja varstva
okolja). Lovilec olj je naprava za obdelavo odpadne vode za izločanjem
lahkih tekočin, katere velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je
v skladu s standardom SIST EN 858-2 in je kot gradbeni proizvod
načrtovana, preskušena in označena v skladu s predpisi, ki urejajo
gradbene proizvode. |
|
(6)
Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih vod mora biti zgrajen v
neprepustni izvedbi. Izvesti je treba preizkus tesnosti v skladu z
veljavnim standardom EN 1610. |
|
(7) Za
vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki
presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda …) je
treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije v skladu z določbami ZV-1A. |
|
(8)
Podzemni rezervoarji morajo biti dvoplaščni in morajo biti opremljeni z
napravami, ki preprečujejo prekomerno polnitev rezervoarjev ter s
kontrolno napravo, ki akustično in optično opozori na iztekanje vsebine
rezervoarja. Rezervoar za goriva je treba namestiti in opremiti tako, da
je vsak trenutek in brez uporabe posebnih (dodatnih) naprav ali priprav
mogoče ugotoviti iztekanje tekočine iz rezervoarja in cevovodov ter
druge pripadajoče opreme. Cevovod za dovod in povratek goriv mora biti
zgrajen, vzdrževan in nadzorovan tako, da so učinki korozije čim manjši
ter da je preprečeno odtekanje razlite tekočine v okolje. Zaščitna cev,
v kateri bo montiran oljni razvod, mora biti položena na globini min
0,80 m, s padcem proti rezervoarju in v celoti obbetonirana. Upoštevati
je morebitno obremenitev od prometa. |
|
27. člen
(ohranjanje narave)
|
|
Na
območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
28. člen
(ravnanje z odpadki)
|
|
(1)
Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostor za ločeno zbiranje odpadkov je
prikazan v grafičnih prilogah in se uredi na utrjeni površini, dovoljeno
ga je ograditi in nadkriti. Urejen mora biti tako, da omogoča neoviran
dostop komunalnih vozil. Velikost prostora za ločeno zbiranje odpadkov
oziroma odjemnega mesta je odvisna od velikosti in števila zabojnikov. |
|
(2)
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in
obratovanja objektov v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM
29. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
|
|
(1)
Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in
visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem
ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred
erozijo. |
|
(2)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni
pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v
tem območju srednje. Za objekt ni potrebna gradnja zaklonišča, potrebna
je ojačitev prve plošče. |
|
(3) Za
primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti
načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: |
|
– nadzor
tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
|
– nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
|
– nadzor
nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov in |
|
– nadzor
nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
30. člen
(varstvo pred požarom)
|
|
(1)
Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega
okolja srednja. Vžigalica že lahko povzroči požar. V gozdu je širjenje
požara srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro. Ogenj gori na
površini s srednjim plamenom, pri tem zgori nekaj kompaktnega organskega
materiala. Kontrola požara ni težka, požar se pogasi s srednje velikimi
napori. |
|
(2)
Načrtovana stavba se uvršča med požarno zahtevne objekte. Doseganje
predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne
varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti.
Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje
predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne
varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe,
povezane s/z: |
|
–
ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti
ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja
požara na sosednje objekte, |
|
–
nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, |
|
–
evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje, |
|
–
zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen
dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila. |
|
Študija
oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine
študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti
naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti
stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta. |
|
Z
namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti
zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve. |
|
(3) Voda
potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim
omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost
hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. |
|
(4)
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na
voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov
na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. |
|
(5)
Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih
prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN. |
|
(6) Viri
nevarnosti na bencinskem servisu, kot so točilne naprave, centralna
polnilna omara, nadzemni rezervoarji, črpalno merilne naprave za razvoz
goriva in skladišča jeklenk utekočinjenega naftnega plina so v
oddaljenosti vsaj 30,00 m do vhodov drugih objektov zunaj območja
bencinskega servisa, v katerih je več kot 50 ljudi. Po planskih aktih se
območje nahaja v neposredni bližini centralnih dejavnosti in industrije
ter obrti, kamor se lahko umesti tudi bencinski servis. |
|
(7)
Centralna polnilna omara rezervoarjev je postavljena na takem mestu, da
bo omogočeno predpisano varovanje avtomobilske cisterne pred naleti
vozil, ki vozijo po prometnih površinah bencinskega servisa in bo ob
nastanku požara avtomobilski cisterni omogočen neoviran umik. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
31. člen
(etapnost gradnje)
|
|
(1)
Gradnja v območju OPPN se lahko izvaja etapno, in sicer: |
|
– za
posamezne objekte ali skupine objektov in |
|
– za
cestne priključke na obstoječe oziroma načrtovane prometne površine. |
|
(2)
Etapa objekta oziroma skupine objektov predstavlja zaključeno
funkcionalno celoto, vključno z ureditvijo pripadajočih zunanjih
utrjenih in zelenih površin. Le-ta mora biti zgrajena tako, da omogoča
neodvisno nadaljevanje gradnje naslednjih etap. |
|
(3)
Priključek na obstoječe stanje državne ceste RI-232 se izvede po sistemu
desno-desno oziroma v skladu s tehnično rešitvijo in soglasjem
upravljavca. |
|
(4)
Pripadajoče komunalno-energetske in druge infrastrukturne ureditve je
potrebno izvesti v eni etapi. |
|
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
32. člen
(skupne določbe glede dopustnih
odstopanj)
|
|
(1) Pri
uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških,
okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere. |
|
(2)
Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
|
(3) V
projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov
in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov,
prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami
tega odloka. |
|
33. člen
(odstopanja pri načrtovanju objektov)
|
|
(1) V
grafičnih prilogah je z modro črtkano črto narisano funkcionalno območje
bencinskega servisa, ki predstavlja območje, kjer so lahko locirani
objekti, z upoštevanimi odmiki od parcelnih mej in drugih ureditev izven
območja OPPN. V funkcionalnem območju je dopustna postavitev objektov in
dejavnosti v njih, ki so natančneje opredeljene v 7. in 9. členu tega
odloka. Grafične priloge podajajo idejno zasnovo postavitve objektov,
njihova natančna razporeditev, velikost in namembnost posameznega
objekta, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh
veljavnih predpisov za tovrstne objekte. |
|
(2)
Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne
in tehnološke opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni
kolektorji, sončne in vetrne elektrarne, fotovoltaika, izhodov na strehe
…). |
|
(3)
Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali
manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija
znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti.
Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v
skladu z dovoljenimi odstopanji. |
|
34. člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
|
|
(1)
Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in
ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. |
|
(2)
Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
|
35. člen
(odstopanja glede energetske in
komunalne ureditve)
|
|
Dopustna
so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase
posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN,
upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi
kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne
tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. |
|
XI. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV
IN IZVAJALCEV
36. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
|
|
(1) Za
vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in
nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in
morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. |
|
(2) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
in urediti okolico. |
|
37. člen
(obveznost ob pripravi projektne
dokumentacije)
|
|
(1) Med
pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora
investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
obravnavane infrastrukture. |
|
(2) Pred
začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za
vsak predviden objekt. |
|
38. člen
(obveznost v času gradnje)
|
|
(1) V
času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
|
– pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
|
–
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč, |
|
– promet
v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev
na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje
ne bo poslabšala, |
|
–
sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), |
|
–
skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času
prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
|
–
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
|
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju
in uporabi škodljivih snovi, |
|
– v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
|
–
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
|
–
sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
|
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
39. člen
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
|
|
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno
opremo in urediti odprte površine, kot je načrtovano s tem OPPN. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE
40. člen
(vpogled v OPPN)
|
|
OPPN s
prilogami je na vpogled na sedežu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa
2, Murska Sobota, in na sedežu Upravne enote Murska Sobota, Kardoševa 2,
Murska Sobota. |
|
40.a člen
(prenehanje veljavnosti prostorskega izvedbenega
akta)
Na manjših delih parcel številka 4643/15 in 4643/16, k.o. Murska Sobota,
kjer se Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bencinski
servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 95/13)
prekriva z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodno
obvozno cesto mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 59/13, popr.
43/14), slednji preneha veljati. |
|
41. člen
(pričetek veljavnosti)
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
3500-0002/2012-17(182) |
|
Murska
Sobota, dne 7. novembra 2013 |
|
|
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za bencinski servis ob kompleksu
»Mura« v Murski Soboti (Uradni
list Republike Slovenije, št. 25/2017)
vsebuije naslednje prehodne in končne določvbe: |
|
|
|
|
4. člen
(vpogled v spremembe in dopolnitve OPPN)
Spremembe in dopolnitve OPPN so na vpogled na sedežu Mestne občine
Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota in na sedežu Upravne
enote Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota.
5. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|