Na podlagi 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12,
57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) ter 7. in
16. člena
Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16)
je Občinski svet občine Črnomelj na 28. redni seji dne 5. 6. 2018
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu Semiška cesta |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom
se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Semiška cesta (v
nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN je izdelan
na podlagi tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in
načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list
RS, št. 99/07). |
(3) OPPN je
izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 1/2017 – OPPN v maju 2018. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki. |
(2) Tekstualni del
(besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
– opis prostorske
ureditve, |
– umestitev
načrtovanih ureditev v prostor, |
– splošna določila, |
– podrobna
določila, |
– zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, |
– rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
– načrt
parcelacije, |
– faznost izvedbe
prostorske ureditve, |
– drugi pogoji in
zahteve za izvajanje OPPN, |
– odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, |
– usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. |
(3) Grafični del
OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1. Izsek iz
občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj |
2.1 Pregledna
situacija (DOF) |
2.2 Pregledna
situacija s prikazom rekonstrukcije obstoječe regionalne ceste |
2.3 Pregledna
situacija s prikazom načrtovanega priključka na 3. razvojno os |
3. Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji |
4.1 Ureditvena
situacija OPPN |
4.2 Ureditvene
enote OPPN |
4.3 Prikaz prerezov
terena |
5. Prometna
situacija |
6. Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
7. Prikaz ureditev
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
8. Načrt
parcelacije |
9. Prikaz elementov
za zakoličenje |
Priloga grafičnega
dela so karte Prometna situacija – profili cest, št. od 5.1, do 5.23. |
|
3. člen |
|
(priloge OPPN) |
|
Priloge OPPN so: |
1. Izvleček iz
hierarhično višjih aktov |
2. Prikaz stanja
prostora |
3. Strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in
utemeljitev akta |
6. Povzetek za
javnost |
7. Okoljsko
poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice,
uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO: enostavni
objekt, |
– FI: faktor izrabe
gradbene parcele, |
– FZ: faktor
zazidanosti gradbene parcele, |
– GJI: gospodarska
javna infrastruktura, |
– NO: nezahtevni
objekt. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) V tem OPPN so
uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu
občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – TP in 49/16, v
nadaljevanju OPN). |
(2) V tem OPPN so
uporabljeni še drugi izrazi, in sicer: |
ureditvena enota: |
je sklop gradbenih
parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dovoljenih dejavnosti in
urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih
ureditev, |
območje za razvoj
objekta(ov): |
predstavlja
zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno
linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod
pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je
dovoljena postavitev vseh vrst s tem odlokom dovoljenih objektov ter
zunanjih ureditev, |
kubus: |
osnovni element
objekta, stavbe (kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje
oziroma omejuje prostor objekta in je enotnega kubusa, če stranice niso
zalomljene; objekt je lahko sestavljen iz več kubusov, ki so nanizani
eden nad oziroma ob drugega ipd., |
pomožni kubus: |
je prizidek k
obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo
in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot
pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so nadstrešek in pergola, kot
pomožni kubus se šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del
objekta in podobno, |
gradbena linija
osnovnega objekta: |
je gradbena linija,
ki jo določa stranica osnovnega objekta, v primeru, da je postavljena ob
javni prostor naselja, ki ga opredeljuje glavna dostopna pot v območje
(cesta A, B, C) ali lokalna cesta. |
|
II. TEKSTUALNI DEL OPPN |
|
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
6. člen |
|
(prostorske ureditve) |
|
S tem OPPN se na
območju dela mesta Črnomelj načrtuje ureditev: |
– območja za
stanovanjsko gradnjo, |
– območja zelenih
površin, |
– pripadajočih
zunanjih površin in |
– gospodarske javne
infrastrukture. |
|
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
7. člen |
|
(območje urejanja) |
|
(1) Območje OPPN je
locirano na SZ delu mesta Črnomelj, na vstopu v mestu, ob cesti Novo
mesto–Črnomelj. Območje predstavlja grajeni prostor mesta nad železniško
progo. |
(2) Območje
urejanja OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških
parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske ureditve: del
813/1, 813/2, 813/3, 813/4, 813/5, 816/1, 816/2, 816/3, 816/4, 816/5 in
del 1135/6, vse k.o. Črnomelj. Območje OPPN meri cca 1,43 ha in je
prikazano v grafičnem delu OPPN. |
(3) Območje
urejanja OPPN zaradi zagotavljanja izvedbe dostopnih poti sega še na
parcele: 810/5, 812/6, 820/1, 820/2 in 812/2, vse k.o. Črnomelj. |
(4) Zaradi
zagotavljanja nove gozde ceste, ureditve segajo še na parcele: 812/2,
813/6, 817 in 820/1, vse k.o. Črnomelj. |
(5) Ureditve za
potrebe OPPN so predvidene tudi na delu območja, ki se ureja z Uredbo o
državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do
mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug (Uradni
list RS, št. 70/17, v nadaljevanju Uredba o DPN) in so skladne z
določili omenjene uredbe, meja območja OPPN pa sega le do meje DPN. |
(6) Ureditve javne
gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami lahko segajo
tudi izven v tem členu navedenega območja. |
|
8. člen |
|
(ureditvene enote) |
|
Območje urejanja je
razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE), in sicer: |
– UE A – območje
zahodnega dela OPPN, namenjeno stanovanjski gradnji, s površino cca
4.221 m², |
– UE B – območje
vzhodnega dela OPPN, namenjeno stanovanjski gradnji, s površino cca
2.913 m², |
– UE C – območje
med obstoječo pozidavo in cesto B, s površino cca 522 m², |
– UE D – območje
dostopnih cest in infrastrukture, s površino cca 1.843 m². |
|
9. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Vplivi ureditve
v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni
okolici OPPN ter zemljišča potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji
predvidenih ureditev bo soseska sicer predstavljala dodatne obremenitve
glede prometa v območju urejanja, vendar pa bodo nove ureditve pozitivno
vplivale na prometni režim v sosednjih območjih. |
(2) Del
obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu lokalne ceste LC
054410 (odsek 054411). Posegi v varovalni pas lokalne ceste se izvajajo
v soglasju z upravljavcem. |
(3) Del območja na
severnem robu OPPN se nahaja na stiku z gozdom. Zaradi posegov znotraj
območja OPPN se ne predvidi krčenje gozda. |
(4) Nove gradnje in
ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje
obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne
poškodbe pa mora investitor sanirati. |
|
10. člen |
|
(koncept prostorske ureditve) |
|
(1) Območje OPPN se
ureja kot mirno stanovanjsko območje, namenjeno bivanju in spremljajočim
dejavnostim. |
(2) Na območju OPPN
se načrtuje nova povezovalna cesta, ki v delu poteka po obstoječi trasi
Semiške ceste, v delu pa vzporedno z obstoječo Semiško cesto (JP
554481). |
(3) Na območju OPPN
se načrtuje enostanovanjska (izjemoma, ob združevanju parcel tudi
dvostanovanjska) pozidava. Na zahodnem robu območja, se v okviru OPPN
načrtuje zeleni pas, ki novo sosesko loči od lokalne ceste, na severnem
in zahodnem robu OPPN pa grajena struktura prehaja v obstoječi gozd. |
(4) OPPN določa
izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja urejene
soseske, ki predstavlja možnost razvoja poselitve na severnem vstopu v
mesto. |
|
3. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Na območju OPPN so
dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne generirajo tovornega
prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih mestih (površina
prostorov za dejavnost do 60 m²), dopustno je tudi sobodajalstvo, pri
čemer površina prostorov za dejavnost ni omejena. |
|
12. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
(1) Na območju OPPN
so v UE A, UE B in UE C dopustne gradnje naslednjih vrst objektov: |
– stanovanjske
stavbe, kjer se najmanj polovica uporabne površine uporablja za
stanovanjske namene, in sicer so dovoljene enostanovanjske (izjemoma
dvostanovanjske), |
– nestanovanjske
stavbe, ki so pomožni objekti in podobni objekti za dopolnitev obstoječe
pozidave ter funkcije osnovnega objekta in so glede na zahtevnost
gradnje manj zahtevni objekti, |
– komunalni
objekti, pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Na celotnem
območju OPPN so dopustni gradbeni inženirski objekti gospodarske javne
infrastrukture, zelene površine, podporni in oporni zidovi, ograje,
stabilizacijski objekti za zadržanje plazov ipd. |
(3) Na območju OPPN
je v UE A, UE B in UE C skladno s predpisi dopustna gradnja naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: enostavni in nezahtevni objekti, ki
dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta, npr. nadstrešek, garaža,
drvarnica, lopa, bazen ipd., pomožni objekt v javni rabi, ograja,
podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno
parkirišče, kolesarska pot in pešpot, športno igrišče na prostem, vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za
oglaševanje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov. |
(4) Na območju OPPN
je skladno s predpisi, do izgradnje javne kanalizacije, dopustna gradnja
male komunalne čistilne naprave. |
|
13. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in del) |
|
(1) Na območju OPPN
so v UE A, UE B in UE D dopustne naslednje vrste gradenj in del: |
– gradnje novih
objektov, |
– rekonstrukcije
objektov, |
– sprememba
namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka, |
– vzdrževanje
objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist), |
– odstranitve
objektov oziroma njihovih delov. |
(2) Ne glede na
določila prejšnjega odstavka, na UE C gradnje novih stanovanjskih
objektov niso dopustne, razen kot dozidave in nadzidave obstoječih
stanovanjskih objektov, ki se nahajajo izven območja OPPN. Za
oblikovanje nadzidav in dozidav se smiselno upošteva veljavni OPN. |
|
14. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Na območju UE A, UE
B in UE C je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,4 in
faktor izrabe največ 0,7. |
|
15. člen |
|
(odmiki od mej sosednjih zemljišč) |
|
(1) Odmiki objektov
od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja OPPN
so: |
– najmanj 3,0 m –
za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, |
– najmanj 1,5 m –
za majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, male
komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice, |
– 0,5 m – za
ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI,
samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, gozdno pot in podobno,
vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte namenjene
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(2) Ob soglasju
lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega
člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki.
Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko
postavljeni do parcelne meje. |
|
4. PODROBNA DOLOČILA |
|
16. člen |
|
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A in B) |
|
(1) Dovoljena je
gradnja enostanovanjskih (izjemoma ob združevanju parcel tudi
dvostanovanjskih) objektov ter pomožnih objektov. Objekti se gradijo
vzporedno/pravokotno na dostopne poti ali vzporedno/pravokotno s
plastnicami, glede na morfologijo terena. Objekti se postavljajo tako,
da zagotavljajo enotno likovno podobo soseske, pri čemer je treba
smiselno upoštevati urbanistično zasnovo prikazano v grafičnem delu OPPN
(4.1 Ureditvena situacija). |
(2) Dovoljen je
kvadratni tlorisni gabarit posameznih osnovnih kubusov, z razmerjem
stranic najmanj 1:1 in širino največ 10 m, ki so nanizani eden nad ali
ob drugem tako, da tvorijo kompaktno ali razgibano stavbno maso.
Višinski gabarit je največ (K) + P + 1. Streha objekta je ravna. Na
strehe objektov se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov in
fotovoltaičnih modulov oziroma podobnih elementov za funkcioniranje
objekta, ki ne smejo segati nad venec strehe objekta. Fasada objekta se
oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih
geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev,
ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih
kubusov. Dovoljena je uporaba ometa, vidnega betona, lesa, kovine in
stekla. Barve fasad naj bodo v pastelnih odtenkih od rumene do rjave,
ter bele in sive barve. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne
kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo
dodani deli objekta ravno streho, njihov višinski gabarit pa ne sme
presegati pritlične etaže objekta oziroma mora biti višinsko poenoten z
osnovnimi kubusi. |
(3) Ne glede na
določilo prejšnjega odstavka je možna dozidava objektov do največjega
dovoljenega gabarita ob upoštevanju ostalih pogojev tega odloka. |
(4) Oblikovanje
pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega objekta, pomožni
objekti imajo lahko poleg ravne strehe tudi blago enokapnico skrito za
vencem. |
|
17. člen |
|
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE C) |
|
Oblikovanje
pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega objekta (izven
območja OPPN) ali oblikovanju objektov v OPPN, pomožni objekti imajo
poleg ravne strehe tudi blago enokapnico skrito za vencem. |
|
18. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1) Zelene površine
se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo sosesko.
Dovoljena je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot so lipa,
javor in druge. Na javnih površinah se ne dovoli uporaba strupenih in
alergenih rastlin. Žive meje se na območjih ob dostopnih cestah dovolijo
do višine 1 m, drugod lahko tudi višje. Odmik žive meje od cestišča je
najmanj 1 m, od pločnika 0,5 m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira
preglednosti. Površine se lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo
in podobnimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih
materialov ni dovoljena. |
(2) Urbana oprema
javnega prostora mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi, koši za
smeti in podobno) in se izbere skladno s katalogom mestne opreme za
mesto Črnomelj. |
(3) Pri urejanju
okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena, oziroma se
pri preoblikovanju terena upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah
območja urejanja. Dopustni so nasipi in vkopi do največ 3,0 m glede na
obstoječi teren. |
(4) Višinske
razlike na zemljišču se urejajo s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so
dovoljeni do višine 1,5 m, in sicer v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. Gradnja višjega opornega zidu do višine 2,0 m je
dovoljena le v primerih, kadar ni mogoča druga rešitev in kadar gre za
ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Oporne zidove se
ozeleni. |
(5) Višinske
razlike ob cesti morajo biti premoščene z ozelenjenimi brežinami z
ustrezno protierozijsko zaščito. Kjer to zaradi konfiguracije terena ni
mogoče, so dopustni oporni zidovi z višino do 2,0 m. |
|
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
19. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Predvideno
pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri
načrtovanju se upošteva naslednje dokumente: |
– Uredba o DPN, |
– Ureditev hodnika
za pešce v območju naselja Lokve, od km 14.165 do km 14.525, PZI –
novelacija, Stia d.o.o., Novo mesto, januar 2016. |
(2) Na mestih
križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični
pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji
projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih
ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične
rešitve. |
(3) V primeru, da
se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali
predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s
pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(4) Pred izvedbo
načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI
zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in
vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma
lastnika določene GJI. |
|
20. člen |
|
(podrobne določbe glede prometnih ureditev) |
|
(1) Območje OPPN se
na lokalno cestno omrežje priključuje predvidoma v: |
– km 0 + 065 na
levi strani v smeri stacionaže lokalne ceste R1 216 obvoznica – Ul.
21. oktobra, šifra odseka 054411 |
– km 0 + 161 na
levi strani v smeri stacionaže lokalne ceste R1 216 obvoznica – Ul.
21. oktobra, šifra odseka 054411. |
(2) Notranje cestno
omrežje se priključi na Semiško cesto, ki se v ta namen v delu poteka
rekonstruira, in sicer na zemljišču s parc. št. 812/6 in 810/5, obe k.o.
Črnomelj. |
(3) Po izgradnji
novega cestnega omrežja v območju OPPN se ukine obstoječi priključek na
lokalno cesto R1 216 obvoznica – Ul. 21. oktobra, na parceli 813/3, k.o.
Črnomelj. |
(4) Pri načrtovanju
se zagotovi: |
– varno odvijanje
prometa vseh udeležencev v prometu, |
– opremljenost s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
– opremljenost s
cestno razsvetljavo, |
– upoštevanje
obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov. |
|
21. člen |
|
(prometne ureditve) |
|
(1) Tehnični
elementi javne prometne gospodarske infrastrukture: |
– glavna dostopna
cesta (cesta A) se izvede kot dvosmerna ulica v skupni širini 6,30 m:
vozišče (2 x 2,50 m + 0,50 m) in hodnik za pešce 1 x 0,80 m, |
– sekundarna cesta
(ceste B) se izvede kot dvosmerna ulica v skupni širini širine 5,00 m:
vozišče 2x (2,00 m + 0,50 m) z navezavo na obstoječo utrjeno pot izven
območja OPPN-ja, |
– sekundarna cesta
(ceste C) se izvede kot dvosmerna slepa ulica širine 5,00 m: vozišče 2x
(2,00 m + 0,50 m) z obračališčem na slepem delu ceste, |
– priključni radiji
ceste A na regionalno cesto so 10,0 m, priključni radiji sekundarne
ceste B na cesto A so 10,0 m oziroma 5,0 m, sekundarne ceste C na cesto
A pa 6,0 m. Vzdolžni nagib cest se bo praviloma prilagajal terenu in bo
znašal do max 12 %, prečni nagib bo min 2,5 %. Vsa križišča so nivojska. |
(2) Individualni
priključki se praviloma navežejo na glavno dostopno cesto (cesta A) in
sekundarni cesti v območju – cesta B in C, ki se naprej navezujeta na
cesto A. Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v
grafičnem delu akta (5.1 Prometna situacija). |
(3) Odvodnjavanje
prometnih površin znotraj območja se izvede z odvodom padavinskih voda v
meteorno kanalizacijo ločenega kanalizacijskega sistema. Predvidena
meteorna kanalizacija se spelje v ponikovalnici ob lokalni cesti. |
(4) Kolesarski
promet: Kolesarska pot je predvidena ob lokalni cesti kot navezava na
obstoječo kolesarsko pot na zahodni strani ureditve OPPN-ja. |
(5) Peš promet:
Prehode za pešce se načrtuje celostno, predvidi se ustrezne ukrepe na
mestu priključevanja ceste A na lokalno cesto (cestna razsvetljava,
signalizacija itd.). Ob cesti A se izvede enostranski pločnik z navezavo
na pločnik ob lokalni cesti na Z strani ureditve OPPN-ja. Ob sekundarnih
cestah B in C pločnik ni predviden. |
(6) Mirujoči
promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel. |
(7) Gozdne ceste:
ob severni meji območja OPPN se uredi gozdna cesta, kot utrjena
površina, po kateri se omogoča dostop do gozdnih zemljišč v zaledju
območja OPPN in gospodarjenje z gozdom. Predviden dostop do lokalne
ceste se izvede preko glavne dostopne ceste A, ki se uredi na način, da
bo omogočen prevoz polno naloženega gozdarskega kamiona. Za novo gozdno
pot je potrebno izdelati projekt za gradnjo gozdne ceste. |
|
22. člen |
|
(železnica) |
|
(1) Za vsako
nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in
desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega
tira, je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje k
projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške
infrastrukture. |
(2) Pri
projektiranju objektov in naprav v bližini ali v območju železniških
prog, se upošteva resorno zakonodajo glede varnosti v železniškem
prometu in glede pogojev za graditev gradbenih objektov in drugih
objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem
pasu. Poleg tega se upošteva tudi trase SVTK kablov in SVTK naprav, ter
morebitne posege v bližini projektno obdela. |
|
23. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se
naveže na obstoječe vodovodno omrežje, ki prihaja v območje iz smeri VH
Dobliče pri podvozu železniške proge. Razvod javnega vodovodnega omrežja
v območju OPPN je predviden v cestnem telesu. |
(2) Območje se
oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede
ob ulicah na vedno dostopnih mestih. |
(3) Dovoljeno je
zbiranje in uporaba deževnice. |
(4) Pri
projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v občini Črnomelj ureja
oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe
vodooskrbe v občini Črnomelj. |
|
24. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na širšem
območju urejanja je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu v cesti A,
B in C. |
(2) Do izgradnje
ločenega kanalizacijskega sistema izven območja OPPN se vsa fekalna
kanalizacija iz območja spelje v obstoječ mešan kanalizacijski sistem na
južni strani območja OPPN (parc. št. 1135/6, k.o. Črnomelj). Razvod
javnega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju OPPN je predviden v
cestnem telesu oziroma v raščenem terenu gravitacijsko. |
(3) Do izgradnje
kanalizacijskega omrežja v območju je dovoljena gradnja malih komunalnih
čistilnih naprav ustrezne kapacitete. Pred načrtovanjem je potrebno
izdelati hidro-geološko analizo prevodnosti meteornih in prečiščenih
odpadnih vod v ponikovalnico. Za obratovanje male čistilne naprave se
sklene pogodba z izvajalcem javne službe. |
(4) Za odvod
padavinske vode s streh objektov in površin se padavinska voda spelje v
ponikovalnice ali uporabi za sanitarne in druge potrebe. |
(5) Pri
projektiranju se upošteva odlok, ki v občini Črnomelj ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne tehnične
pravilnike. |
|
25. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje in
priprava tople sanitarne vode se ureja individualno. |
(2) V kolikor se
pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali
daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. |
|
26. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Objekti se
priključujejo na elektroenergetsko omrežje na obstoječi transformatorski
postaji TP Čardak 3, locirani na zemljišču s parc. št. 917/5, k.o.
Črnomelj, do katere se zgradi nizkonapetostne 0,4 kV razvode do novih
odjemnih mest v okviru OPPN. |
(2) Razvod elektro
omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu
oziroma v raščenem terenu. |
(3) Celotno
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v
fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. |
(4) Javna
razsvetljava je predvidena ob cesti A, B in C. Javna razsvetljava se
zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru. |
|
27. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN
je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga po potrebi dogradi. |
(2) Razvod
telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni
izvedbi v cestnem telesu. |
(3) Celotno
telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije
projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo,
veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
28. člen |
|
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Uredi se odvoz
komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z
zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so
ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in
drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini
Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2) Na območju OPPN
se določi ena zbiralnica ločeno zbranih in bioloških odpadkov – ekološki
otok, in sicer ob vstopu v območje, na zemljišču s parc. št. 813/4 in
813/1, obe k.o. Črnomelj. |
(3) V času
izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati
na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki,
ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
29. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
Na območju OPPN ni
evidentirane ali zavarovane kulturne dediščine. |
|
7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
30. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na območju OPPN ni
območij ali objektov ohranjanja narave. |
|
31. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1) Pri gradnji se
uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje
varstva voda. |
(2) Komunalne
odpadne vode se odvajajo v skladu s 23. členom tega odloka. Odvajanje in
ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih
predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda na erozijskem območju
prikazanem v grafičnem delu akta (6 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
pred požarom) je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena
stabilnost zemljišča in s tem preprečena erozija terena. Odnašanje
zemljine na sosednje parcele ni dopustno. |
|
32. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Med gradnjo se
na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti
prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na
transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega
materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu
itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne
naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru
ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši
čas se motor ugasne. |
(2) Po končani
gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki
vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje
energetske učinkovitosti novih objektov. |
(3) Objekti, ki bi
povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni. |
(4) Pri ureditvi
ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja
emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne
naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in
zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Na območju se v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi II.
stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti
presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna
gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in
ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. |
|
34. člen |
|
(ravnanje s plodnim delom tal) |
|
Posegi v tla se
izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija
gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše
poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za
sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju
urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
|
Pri izvajanju
gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati
že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje
zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne
odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih
ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov.
Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno
deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
36. člen |
|
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) |
|
Pri oskrbi
načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne
vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije
(npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.). |
|
8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
37. člen |
|
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju OPPN
ni opredeljenih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica. |
(2) Relief na delu
območja OPPN, v enoti UE A, je bil preoblikovan. Pri pripravi projektne
dokumentacije je treba zagotoviti geološko-geotehnično poročilo, s
katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg. Na podlagi
poročila se izbere ustrezno temeljenje objektov, in sicer tako, da se
zaradi posega v zemljišče ne bo sproščala erozija zemljine ali kako
drugače ogrozila stabilnost zemljišča. |
(3) V primeru
naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v
skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi. |
|
38. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo
območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi
predpisi. |
(2) Vse ureditve in
objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo
obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve. |
(3) Požarne poti se
označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara
mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi
se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne
površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce. |
(4) Vode za gašenje
požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti. |
|
39. člen |
|
(potresna varnost) |
|
(1) Pri
dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni
pospešek tal 0,150 g in uvrščenost območja v območje VII. stopnje MCS
(Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z
določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti
objektov. |
(2) Pri
projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila
predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila
ostalih predpisov glede varstva pred potresom. |
|
9. NAČRT PARCELACIJE |
|
40. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Za gradnjo
stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter
obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v
grafičnem delu akta (8 Načrt parcelacije). |
(2) Gradbene
parcele se lahko po potrebi delijo ali združujejo, pri čemer se površine
za razvoj objektov, v kolikor so določene, smiselno prilagodijo novi
situaciji. |
(3) Za parcele,
kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške
parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo. |
|
10. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
41. člen |
|
(faznost izvedbe) |
|
(1) Faznost izvedbe
ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so posamezne faze zaključene
funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje
ostalih delov prostorske ureditve. |
(2) Za gradnjo na
posameznih parcelah predvidenih v OPPN, ki niso vezane na izvedbo
dostopne ceste v območje in posameznih sekundarnih cest, so dovoljene
tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo,
in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje
celotnega območja. |
|
11. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
42. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Objekti se
priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev. |
(2) Promet med
gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času
gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je
potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja. |
(3) Vse izkopane
plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. |
(4) Vsa z
gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se
po končanju del čim prej ustrezno sanirajo. |
(5) Investitor mora
v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati
gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal,
površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij
hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih
škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin
ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe
oziroma posredovanje pristojnih služb. |
|
12. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
43. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če
se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega
ali okoljevarstvenega vidika. |
(2) Odstopanja od
funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo
spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in
delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne
smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji
morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta
odstopanja. |
(3) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje
obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. |
|
13. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
44. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po prenehanju
veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine
Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje mesta
Črnomelj. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
45. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je na vpogled
v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Črnomelj. V primeru
odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika. |
|
46. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad
izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
47. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-3/2017 |
Črnomelj, dne
5. junija 2018 |
|
|
Županja
Občine
Črnomelj |
|
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
|