Odlok o razdelitvi mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 22/1996
Datum sprejema: 26.09.1996
Datum objave: 17.10.1996
Datum začetka veljavnosti: 18.10.1996
New Page 2

Na podlagi drugega odstavka 6. člena in 16. člena Statuta mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95) je Mestni svet mestne občine Maribor na 23. seji dne 26. septembra 1996 sprejel

 

O D L O K

o razdelitvi mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti

 

I. UVODNA DOLOČBA

 

1. člen

Ta odlok določa razdelitev območja Mestne občine Maribor (v nadaljevanju besedila: mestna občina) na mestne četrti in krajevne skupnosti, njihovo območje, ime ob prvi razdelitvi na mestne četrti in krajevne skupnosti, način njihovega financiranja, njihovo premoženje, nadzor, organe in načela za njihovo delovanje.

 

II. SPLOŠNE DOLOČBE

 

2. člen

Območje mestne občine je razdeljeno na mestne četrti in krajevne skupnosti na podlagi prostorskih, zgodovinskih, upravno-gospodarskih in kulturnih razlogov ter interesov občank in občanov (v nadaljevanju: občanov) za medsebojno sodelovanje za doseganje skupnih ciljen in za opravljanje določenih nalog mestne pristojnosti.

 

3. člen

Naloge mestne četrti in krajevne skupnosti so:

-

sprejem prijav in obvestil oziroma pritožb občanov o problemih pri izvajanju javnih služb in posredovanje le-teh nosilcem teh družb,

-

sprejem obvestil občanov o kršitvah mestnih odlokov in posredovanje le-teh pristojnemu organu,

-

dajanje informacij in pomoč občanom pri reševanju njihovih problemov, pomoč pri sestavi vlog, prošenj in podobnega ter napotitev na ustrezen organ.

-

organiziranje zborov občanov, izvedbe referendumov in volitve,

-

naloge,  ki jih izvajata za mestno volilno pri izvedbi občinskih in državnih volitev,

-

organiziranje pomoči pri elementarnih in drugih nesrečah,

-

pomoč pri delovanju poravnalnih svetov,

-

sodelovanje s socialnimi in drugimi ustreznimi službami pri zagotavljanju sosedske pomoči socialno ogroženim družinam, ostarelim občanom in invalidom,

-

sodelovanje pri javnih razgrnitvah prostorskih in drugih za kraj pomembnih načrtov,

-

naloge, ki se nanašajo na urejanje pokopališč, izvajanje zimske službe, vzdrževanja javnih poti in gozdnih cest,

-

ureja pogoje in način upravljanja s premoženjem,

-

daje mnenja v zvezi s poslovnim časom gostinskih obratov in mnenja glede primernosti prireditvenega prostora v stanovanjskem bivalnem okolju za varno izvedbo javne prireditve,

-

spodbuja kulturno umetniške dejavnosti, šport in rekreacijo ter ljubiteljske dejavnosti,

-

skrbi za zaščito kulturne, naravne in zgodovinske dediščine ter spomenikov

Druge naloge mestne četrti in krajevne skupnosti se opredelijo v statutih mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti.

 

4. člen

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost opravlja določene zadeve iz mestne pristojnosti, v kolikor mestni svet mestne občine prenese njihovo opravljanje na mestno četrt oziroma krajevno skupnost in zato določi ustrezna sredstva. Pobudo za prenos pristojnosti lahko poda svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, župan in člani mestnega sveta. Na podlagi sprejete pobude pripravi mestna uprava akt o prenosu pristojnosti, ki ga sprejme mestni svet.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih je na mestno četrt oziroma krajevno skupnost prenesel mestni svet mestne občine.

 

III. OBMOČJA MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

 

5. člen

Območje mestne občine so razdeljeno na 11 mestnih četrti in 13 krajevnih skupnosti.

Mestne četrti so:

 1.

Mestna četrt Koroška četrt obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Koroška vrata in Krajevne skupnosti Prežihov Voranc,

 2.

Mestna četrt Center, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Ob parku, Krajevne skupnosti Talci, Krajevne skupnosti Rotovž, Krajevne skupnosti Za tremi ribniki in Krajevne skupnosti Melje,

 3.

Mestna četrt Ivan Cankar, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Ivan Cankar, Krajevne skupnosti Boris Kidrič, Krajevne skupnosti Anton Aškerc, Krajevne skupnosti heroja Toneta Tomšiča, Krajevne skupnosti Krčevina, Krajevne skupnosti Košaki in Krajevne skupnosti Počehova,

 4.

Mestna četrt Tabor, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Franc Zalaznik Leon, Krajevne skupnosti Pohorski bataljon in Krajevne skupnosti Heroja Šercerja,

 5.

Mestna četrt Magdalena, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Moše Pijade, Krajevne skupnosti Maks Durjava, Krajevne skupnosti Juga Polak in Krajevne skupnosti Miloš Zidanšek,

 6.

Mestna četrt Tabor, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Angel Besednjak, Krajevne skupnosti Franc Rozman Stane, Krajevne skupnosti Jožica Flander, Krajevne skupnosti Slavko Šlander in Krajevne skupnosti  Proletarskih brigad - del severno od ceste Proletarskih brigad,

 7.

Mestna četrt Nova vas, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Ivan Zagernik Joco, Krajevne skupnosti Proletarskih brigad - del (južno od eeste Proletarskih brigad) in Krajevne skupnosti Dušan Kveder Tomaž,

 8.

Mestna četrt Tezno, ki obseda območje dosedanje Krajevne skupnosti Slava Klavora, Krajevne skupnosti Martin Končak in Krajevne skupnosti Silvira Tomasini

 9.

Mestna četrt obrežje, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Greenwich, Krajevne skupnosti Heroja Vojka, Krajevne skupnosti Drago Kobal, Krajevne skupnosti Tone Čufar in Krajevne skupnosti Avgust Majerič, Krajevne skupnosti Tone Čufar - del (razen naselja Zrkovci),

10.

Mestna četrt Jože Lacko, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Jože Lacko, Krajevne skupnosti Tone Čufar- del (samo naselje Zrkovci),

11.

Mestna četrt Radvanje, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Radvanje.

 

Krajevne skupnosti so:

 1.

Krajevna skupnost Bresternica - Gaj, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Bresternica - Gaj,

 2.

Krajevna skupnosti Kamnica, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Kamnica,

 3.

Krajevna skupnosti Rogoza, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Rogoza,

 4.

Krajevna skupnosti Reka - Pohorje ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Reka - Pohorje

 5.

Krajevna skupnosti Malečnik - Ruperče, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Malečnik in Krajevne skupnosti Ruperče,

 6.

Krajevna skupnosti Razvanje, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Razvanje,

 7.

Krajevna skupnosti Limbuš, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Limbuš,

 8.

Krajevna skupnosti Pekre, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Pekre,

 9.

Krajevna skupnosti Miklavž, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Miklavž,

10.

Krajevna skupnosti Dravski dvor - Skoke - Dobrovec, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Skoke, Krajevne skupnosti Dravski dvor in Krajevne skupnosti Dobrovce,

11.

Krajevna skupnosti Hoče, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Hoče,

12.

Krajevna skupnosti Slivnica, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Slivnica,

13.

Krajevna skupnosti Orehova - Hotinja vas, ki obsega območje dosedanje Krajevne skupnosti Orehova - Hotinja vas.

Ime mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je  mogoče spremeniti po postopku, določenem v statutu mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ob predhodno ugotovljenem interesu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v mestni četrti oziroma krajevni skupnosti.

 

6. člen

Sedeži mestnih četrti in krajevnih skupnosti se določijo v njihovih statutih.

 

7. člen

Mestne četrti so lahko sestavljene iz več sosesk, ki se določijo v njihovih statutih.

Krajevne skupnosti so lahko sestavljene iz več zaselkov, ki se določijo v njihovih statutih.

 

8. člen

Zbor občanov ali svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko da pobudo za ustanovitev nove mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in za druge statusne spremembe, o katerih odloča mestni svet po predhodno izraženem interesu občanov na zborih občanov.

 

IV. FINANCIRANJE MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

 

9. člen

Mestna očina iz sredstev proračuna namenja sredstva za financiranje mestnih četrti in krajevnih skupnosti na podlagi meril za razdelitev teh sredstev, in sicer:

-

za funkcionalne potrebe delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti,

-

za izvajanje nalog mestnih četrti in krajevnih skupnosti, opredeljenih v statutu mestne občine in tem odloku,

-

za komunalne akcije mestnih četrti in krajevne skupnosti,

-

za izvajanje prenesenih nalog mestne občine na mestne četrti in krajevne skupnosti.

Merila določi mestni svet mestne občine ob sprejetju proračuna.

Do konstituiranja mestnih četrti in krajevnih skupnosti po tem odloku se jim nakazuje finančna sredstva v višini, kot so jih za plače in materialne stroške prejemale krajevne skupnosti v 1996. letu.

 

10. člen

Mestna občina iz sredstev proračuna namenja mestnim četrtim in krajevnim skupnostim sredstva letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje in njihova priklopna vozila in sredstva po sprejetih kriterijih za vzdrževanje javnih poti, ki se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo javnih poti in gozdnih cest, ki so v upravljanju mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti.

 

11. člen

Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb interesa občanov posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko le-ta pridobiva sredstva tudi iz drugih virov, kot so:

-

s prostovoljnimi prispevki občanov, podjetij, zavodov in drugih organizacij,

-

s samoprispevkom. z delom in

-

z delom in

-

z drugimi načini, opredeljenimi s statutom mesne četrti oziroma krajevne skupnosti.

 

V. PREMOŽENJE MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

 

12. člen

Premoženje in sredstva mestnih četrti in krajevnih skupnosti so sredstva, ki jih le-te pridobijo za funkcionalno delovanje, sredstva, ki jih pridobijo za opravljanje nalog, opredeljenih v statutu mestne občine, sredstva, ki jih pridobijo za opravljanje prenesenih nalog in lastno premoženje.

Lastno premoženje mestnih četrti in krajevnih skupnosti so nepremičnine, grajene s sredstvi in delom krajanov in denarna sredstva iz prejšnjega člena odloka.

Lastno premoženje mestnih četrti in krajevnih skupnosti je premoženje, ki je v upravljanju dosedanjih krajevnih skupnosti in premoženje, ki je bilo ustvarjeno s sredstvi krajevnih samoprispevkov.

 

13. člen

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost je dolžna vsako leto sprejeti finančni načrt svojega delovanja za opravljanje nalog, določenih v statutu mestne občine in prenesenih nalog, ki  morajo biti usklajene s proračunom mestne občine.

 

14. člen

V kolikor mestna četrt oziroma krajevna skupnost izvaja investicijska dela v obsegu nalog, opredeljenih v statutu mestne občine in predstavljajo sredstva občinskega in državnega proračuna več kot 50% investicije, nastopa kot investitor mestna občina.

 

15. člen

Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko nepremičnine dajejo v zakup oziroma najem na način kot velja za oddajo poslovnih prostorov mestne občine in morajo pri tem prvenstveno upoštevati interese in potrebe svojih občanov v zvezi z njihovim interesnim združevanjem in potrebami za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti na svojem območju.

Za oddajo nepremičnin, razen v primeru priložnostne (enkratne) oddaje, je svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti dolžan pridobiti soglasje pristojnega organa mestne uprave mestne občine, ki izdajo soglasja odkloni, če ugotovi, da mestna četrt oziroma krajevna skupnost ni upoštevala določil prvega odstavka tega člena.

Za prodajo nepremičnin mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti dolžan pridobiti soglasje mestnega sveta.

 

16. člen

Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih doseže mestna četrt oziroma krajevna skupnost pri opravljanju nalog, opredeljenih v statutu mestne občine in prenesenih nalog, mestna četrt oziroma krajevna skupnost uporablja za namene, določene v njihovih statutih.

Sredstva iz gospodarjenja z lastnim premoženjem mestna četrt oziroma krajevna skupnost porabi za njihovo investicijsko in redno vzdrževanje ter komunalne in interesne aktivnosti mestnih četrti oziroma krajevni skupnosti.

 

17. člen

Finančno-računovodske storitve za mestne četrti in krajevne skupnosti se opravljajo v skupni službi, v skladu s predpisi, ki veljajo za finančno poslovanje mestne občine.

 

VI. NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM

 

18. člen

Nadzor nad finančnim poslovanjem mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor mestne občine ki o svojih ugotovitvah poroča mestnemu svetu.

 

VII. ORGANI MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER NAČELA ZA NJIHOVO

        DELOVANJE

 

19. člen

Organ mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika z večino vseh glasov navzočih članov.

Funkcija predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je neprofesionalna.

 

20. člen

Mestna četrt oziroma krajevna skupnost v statut določi podrobnejšo notranjo organiziranost in druge zadeve, potrebne za njeno delovanje.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

 

21. člen

 Predsedniki svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti oblikujejo posvetovalni kolegij, ki ima pravico dajati mnenja, predloge in pobude mestnemu svetu in županu.

Posvetovalni kolegij podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

 

22. člen

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravljanja druge naloge iz pristojnosti mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, ki se določijo v statutu mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

Tajnik mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ne more biti član sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

Tajnik mestne četrti oziroma krajevne skupnosti praviloma opravlja svoje naloge profesionalno.

Če opravlja tajnik svoje naloge profesionalno, sklene delovno razmerje v mestni četrti oziroma krajevni skupnosti.

Za zaposlene v mestnih četrtih in krajevnih skupnosti se uporabljajo predpisi, ki veljajo za delavce v mestni upravi.

 

23. člen

Mestni svet lahko na predlog župana, četrtine članov mestnega sveta ali zbora občanov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

.

če se svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti po najmanj trikratnem sklicu v obdobju šestih mesecev ne sestane na sklepčni seji,

.

če se ugotovi, da svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so mestni četrti oziroma krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna mestne občine, uporabljajo nenamensko.

 

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

24. člen

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti predloži mestnemu svetu v soglasje statut v soglasje statut mestne  četrti oziroma krajevne skupnosti v roku treh mesecev po začetku njihovega delovanja.

 

25. člen

Do konstituiranja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, to je do začetka veljavnosti njihovega statuta, ni dopustno odtujevanje nepremičnin obstoječih krajevnih skupnosti. Najemna in zakupna razmerja na nepremičninah, ki so v upravljanju obstoječih krajevnih skupnosti, se lahko sklepajo le s soglasjem pristojnega organa mestne uprave mestne občine.

 

26. člen

Mestni svet iz sredstev proračuna zagotavlja sredstva za razreševanje presežnih delavcev dosedanjih krajevnih skupnosti, ki jih prevzamejo, v skladu s statutom mestne občine, nove mestne četrti in krajevne skupnosti.

 

27. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

                                                                                               Predsednik mesnega sveta

Številka: 0165-101/96-0600/10                                                      Mestne občine Maribor

Datum: 26. septembra 1996                                                      Borut Ambrožič, dipl. ing., s.r.