Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 –
ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) ter 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 11.
seji dne 20. 4. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje pa 14 – Žovneško
jezero |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(pravna
podlaga) |
(1) V
skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) občinski svet sprejme
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 14 –
Žovneško jezero (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 101-2013, ki ga
je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna
podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o
prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13). |
|
II.
VSEBINA |
|
2. člen |
(vsebina
OPPN) |
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine: |
– območje
OPPN |
– opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti,
rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
– zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
– rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
– načrt
parcelacije |
– etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
– velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI
NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče'' |
GRAFIČNI
NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem'' |
GRAFIČNI
NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji'' |
GRAFIČNI
NAČRT 4: ''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI
NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture'' |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz
stanja prostora |
– geodetski načrt s certifikatom (Geoprojekt d.o.o., Žalec, 2012-115GN) |
– načrt
električnih instalacij in električne opreme (Elektro projekt d.o.o.,
486/15) |
– smernice
in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in utemeljitev |
– povzetek
za javnost. |
|
III.
OBMOČJE |
|
3. člen |
(območje
OPPN) |
(1) Območje
izdelave OPPN se nahaja neposredno ob Žovneškem jezeru ter delno tudi na
območju vodnih površin tega jezera v Občini Braslovče. Območje OPPN se
nahaja južno od dvorca Žovnek, zahodno od naselja Kamenče, v območju
naselja Podvrh (po registru prostorskih enot). Območje OPPN obsega
stavbna in kmetijska zemljišča, ki so v Prostorskem redu Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) označena z oznako PA
14 in za katera je skladno s tem aktom predvidena izdelava izvedbenega
prostorskega akta oziroma OPPN po ZPNačrt. Poleg tega, območje OPPN
obsega tudi vodna zemljišča na južnem delu Žovneškega jezera, za katera
je v hierarhično višjem prostorskem aktu tudi predvidena izdelava
izvedbenega prostorskega akta. |
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Podvrh:
82/2 (del), 84/2 (del), 85/1 (del), 87/2 (del), 88/2, 88/3, 93/1, 93/7,
93/9, 98/2, 98/5, 124/7, 600/2, 601, 602, 603, 604, 605/2, 606/2, 607/3,
607/4, 608/2, 616 (del), 618 (del), 619, 620, 621/1, 621/2, 621/3,
621/4, 623, 624, 625/1, 625/2 (del), 626/1, 627/1, 629/1, 637/4, 638/1,
639/1, 640/1, 640/2, 641/1, 641/2, 642/1, 642/2, 643, 644, 645/1, 645/2,
646/1, 646/2, 647/1, 647/2, 648, 650 (del), 1440/2 (del), 1446/2, 1447/1
(del), 1447/3, 1448, 1452/6. |
(3) Kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku
tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz
grafičnega načrta. |
(4) Območje OPPN obsega 24,88 ha. |
|
IV. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
(opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
(1) Predmet
izdelave OPPN je revitalizacija Žovneškega jezera s spremljevalnimi
dejavnostmi z namenom izkoriščanja jezera za športno-rekreacijske
dejavnosti, z umestitvijo dodatne turistične ponudbe z gostinskim
objektom in kampom oziroma motoričnim parkom, izgradnjo električne
vlečnice za smučanje na vodi in podobno ponudbo. Tem dejavnostim se
prilagodi prometna in komunalna infrastruktura. |
(2) Celotno območje je veliko 24,88 ha. Območje je razdeljeno na tri
enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Posamezne enote urejanja zajemajo
eno ali več parcel. |
Od tega je
EU/1 velika 0,93 ha, znotraj katere je načrtovana gradnja kampa oziroma
motoričnega parka kot javnega objekta za šport, rekreacijo in prosti
čas. Znotraj te enote se v celoti nahajajo stavba zemljišča. |
Enota EU/2
je velika 17,08 ha, znotraj katere je načrtovana izgradnja električne
vlečnice za smučanje na vodi s spremljajočimi objekti. Znotraj te enote
se pretežno nahajajo vodna zemljišča ter manjši del kmetijska zemljišča. |
Enota EU/3
pa zajema ostala zemljišča v velikosti cca 6,87 na katerih je predvidena
zgolj rekonstrukcija že obstoječih prometnih ureditev in pešpoti ter
postavitev manjšega šotorišča v velikosti do 0,5 ha v neposredni
povezavi s kampom oziroma motoričnim parkom. Pretežni del zemljišč
znotraj nje je kmetijskih, manjši so vodna zemljišča. Na območju
šotorišča se namenska raba ne spreminja in ostaja kmetijska. |
(3) V
skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju
danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov
podajajo pogoje za prostorsko umestitev kampa oziroma motoričnega parka,
izgradnjo električne vlečnice za smučanje na vodi s spremljajočimi
objekti ter za umestitev potrebne infrastrukture. Za območje so bile že
izdelane strokovne podlage ''Idejna zasnova športno turistične
destinacije Žovnek'' (avtor: Boštjan Kragl za podjetje Turismo p.s. Nina
Višnar s.p., Braslovče, januar 2011), ki so bile tekom postopka priprave
OPPN proučene in upoštevane. |
(4) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna
rešitev prometa, tudi mirujočega, in zadostne zelene površine. |
(5) Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah,
pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji javne komunalne
infrastrukture. |
(6) Pri
zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila
Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). |
(7) Celotno območje enote EU/1 se načrtuje za potrebe izgradnje javnih
objektov za šport t.i. motoričnega parka s spremljevalnimi servisnimi
objekti in komunalno infrastrukturo z javnimi parkirišči. |
|
V.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
(opis
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Obravnavano
območje se nahaja neposredno ob Žovneškem jezeru ter delno tudi na
območju vodnih površin tega jezera v Občini Braslovče. Območje vodnih
zemljišč se trenutno uporablja kot akumulacijsko jezero za namen
izkoriščanja vode za namakanje ter za ribogojništvo, jezero služi tudi
kot zadrževalnik voda pred morebitnimi poplavami, hkrati pa služi za
ohranjanje biološkega minimuma tako za vodno kot obvodno vegetacijo in
živelj. Dno jezera je zamuljeno, dostop do vode pa za kopanje
neprimeren. Dostop do jezera je za vozila delno zagotovljen s severa ob
zahodni obali vzhodnega rokava jezera, je pa potrebna rekonstrukcija te
ceste. Hkrati so do in okoli jezera speljane pešpoti, ki pa so tudi
potrebne rekonstrukcije. Območje predvidenega motoričnega parka je v
naravi trenutno travnik, ki pa se stika z mimoidočo lokalno cesto in je
s tem zagotovljen neposredni dostop. Ostalo območje še naprej ostaja v
pretežno kmetijski rabi, na delu, ki se stika z enoto EU/1 pa je
umeščeno šotorišče. |
(2) Prometno se območje naveže na že obstoječo lokalno cesto na kateri
se za potrebe motoričnega parka izgradi nov cestni priključek, za
potrebe dovoza do jezera pa se obstoječi priključek rekonstruira.
Celotno območje je delno že prepredeno s pešpotmi, ki pa so potrebne
rekonstrukcije. |
|
6. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
(1) Znotraj
ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb: |
Znotraj
vseh enot: |
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena
tega odloka. |
EU/1: |
– gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena, Uradni list RS, št. 109/2011; v nadaljevanju: uredba), med
drugim ureditev kampa oziroma motoričnega parka z vsemi potrebnimi
objekti, ki se vežejo na dejavnost, |
– športnih
igrišč (šifra 2411 v prilogi Uredbe), kot so bazenska kopališča na
prostem in ostala igrišča na prostem, |
– drugih
gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (šifra
24122 v prilogi Uredbe), kot so otroška in druga javna igrišča, med
drugim motorični park. |
EU/2: |
– drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (šifra
2412 v prilogi Uredbe) in sicer žičniška naprava za vleko smučarjev na
vodi s spremljajočimi objekti, ki so potrebni za obratovanje in nadzor
vodostaja vode |
– pomoli. |
EU/3: |
– šotorišče. |
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih
objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno
opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso
v nasprotju z namensko rabo območja. |
(3) V
primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje
izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena
njegova prezentacija. |
(4) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov
na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so
določene v Prilogi I Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14), razen če
je poseg s tem odlokom izrecno dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz
prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen. |
|
7. člen |
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo) |
(1) Enote
urejanja |
Območje je
razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Znotraj enote
EU/1 je načrtovana gradnja kampa oziroma motoričnega parka kot javnega
objekta za šport, rekreacijo in prosti čas. Znotraj enote EU/2 je
načrtovana izgradnja električne vlečnice za smučanje na vodi s
spremljajočimi objekti ter ureditev kopališča s pomoli. Znotraj enote
EU/3 pa je predvidena zgolj rekonstrukcija že obstoječih prometnih
ureditev in pešpoti ter postavitev manjšega šotorišča v neposredni
povezavi s kampom. |
Znotraj
vsake od enot urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev
načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje
in gradnjo. Posamezna enota urejanja obsega eno ali več parcel. |
(2) Vrste
dopustnih gradenj in izvedbe drugih del |
Na območju
OPPN je dopustna: |
– gradnja
novega objekta, |
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več
kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če
obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede
velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se
rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, |
– odstranitev objekta in |
– vzdrževanje. |
(3) Stavbe |
Pomen
regulacijskih elementov: |
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši
odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati, |
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste
ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati, |
– nove
prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi. |
EU/1 |
Dovoljena
je gradnja gostinske stavbe (šifra 121 v prilogi uredbe) in sicer v
sklopu in za potrebe kampa in/ali motoričnega parka, gradnja športnih
igrišč (šifra 2411 v prilogi Uredbe) ter drugih gradbeno inženirskih
objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (šifra 24122 v prilogi
Uredbe) kot je bazensko kopališče na prostem, ostalih igrišč,
motoričnega parka. Gostinska stavba za potrebe strežbe hrane in pijače
ter recepcija se naj umestijo v neposredno bližino lokalne ceste na
severni del enote urejanja. Poleg se lahko umesti tudi bazensko
kopališče na prostem. V ta del se naj umestijo tudi potrebne parkirne
površine. Ostale servisne stavbe ter kamp in/ali motorični park pa naj
bodo umeščeni južno od parkirišč. Grajene stavbe so lahko zgolj
pritlične, pri čemer etaža ne sme biti višja od 4,00 metre. Konstrukcija
stavbe naj bo čim bolj lahka in odprta, zaželena je lesena. Streha je
lahko ravna ali enokapnica z naklonom strešin do največ 6° ali pa
simetrična dvokapnica in usmerjenostjo slemena v smeri severovzhod –
jugozahod z naklonom strešin med 35° in 45°. V primeru ravne strehe je
zaželena ozelenitev strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase.
Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v
odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je
zaželena uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se
arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb.
Bazen naj bo v celoti vkopan. |
Za grajene
stavbe znotraj območja kampa in/ali motoričnega parka je potrebno
upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti enote: |
Fi (faktor
izrabe) = 0,1 |
Fz (faktor
zazidanosti) = 0,1 |
V
grafičnih načrtih sta prikazani ločeni območji umeščanja načrtovanih
stavb ter prostorov za kampiranje in motoričnega parka. |
EU/2 |
Dovoljena
je gradnja žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi (šifra 2412 v
prilogi uredbe) s spremljajočimi objekti ter gradnja pomolov zanj in za
potrebe kopanja. Dovoljena je gradnja plavajočega pontona ter ostalih
pomolov v smislu povezovanja pešpoti pri prečenju vzhodnega rokava
jezera. Žičniška naprava naj bo oblikovana sodobno ter umeščena tako, da
zagotavlja smučanje pri minimalni globina vode 1,50 metra. Objekti za
potrebe žičniške naprave (stebri in pritrdišča) morajo biti odmaknjeni
izven območja telesa pregrade Trnava vsaj 5 metrov. Pomoli ter plavajoči
pontoni naj bodo pretežno leseni, pohodna površina pa obvezno lesena ter
umeščeni izven območja smučanja, razen pri dostopu na smučišče. Na
severnem delu enote pri stiku z EU/3 je dovoljeno oblikovanje naravnega
odprtega kopališča, pri čemer se lahko plaža ter dostop do vode utrdi s
prodom, lahko pa se umestijo tudi lesene ploščadi, ki se potopijo v
vodo. Kopališče mora biti zaradi varnostnih razlogov vidno in fizično
razmejeno od območja smučanja. Znotraj območja ob brežini je dovoljeno
umeščanje tudi pešpoti. |
EU/3 |
Na območju
v velikosti do največ 0,5 ha in v neposredni bližini enote EU/1, in
sicer zgolj na kmetijskih zemljiščih je dovoljena postavitev in
organizacija šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne
gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu gradbene in
prostorske zakonodaje. Vsa potrebna oskrbna in servisna infrastruktura
se lahko nahaja zgolj znotraj enote EU/1. |
(4) Zunanja ureditev |
Skupni
pogoji |
Celotno
območje je potrebno vzdrževati v že obstoječi krajinski ureditvi. Enoti
EU/1 in EU/3 je potrebno ohranjati čim bolj odprti, južni del enote EU/2
pa mora ostati gozdnat. Ustrezno je potrebno ozeleniti tudi kamp oziroma
motorični park, in sicer z avtohtonimi vrsti dreves in rastlin.
Zasaditev naj ima čim bolj naraven izgled in ne linijske parkovne
zasaditve. Pešpoti se naj izvedejo čim bolj sonaravno zgolj z
utrditvami, njihova osvetlitev pa naj bo minimalna. Z njimi se naj ne
posega v območje obrežne vegetacije, načrtuje naj se v odmiku od grmovne
in drevesne vegetacije. Pešpoti morajo biti, če prostorske možnosti to
dopuščajo, v največji možni meri načrtovane izven območja vodnega
zemljišča oziroma izven območja kote maksimalne ojezeritve. Razgaljene
površine naj se po končanih zemeljskih delih zatravi s senenim drobirjem
z okoliških travnikov. Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih
vrst naj se ne vnaša. |
EU/1 |
Oblikovanje površja na zemljišču namenjeno kampiranju oziroma
motoričnemu parku naj v čim večji meri sledi obstoječemu reliefu.
Višinske premostitve se naj izvedejo v obliki zatravljenih brežin.
Umetnih ostrih ovir, kot so škarpe, oporni zidovi, ni dovoljeno
umeščati, vsi prehodi naj se izvedejo z nakloni brežin. Razmejitev kamp
parcel se lahko izvede zgolj z zasaditvami z grmovnicami ali živico do
višine največ 1 metra. |
EU/2 |
Dostop do
obale jezera in pomolov se lahko uredi na največ treh mestih neposredno
z nove pešpoti, ki je načrtovana na severni obali jezera. Poseganje v
gozdni rob je prepovedano. Ravno tako naj se ohranjajo ostala drevesa
ter obvodna vegetacija, dovoljena je le sanitarna sečnja. Na območjih
brežin jezera, ki so podvržene erozijskim procesom in kjer se trasa
pešpoti približa ali je načrtovana na brežini jezera ter na območjih
gradnje objektov infrastrukture (pomolov) je potrebno predvideti
zavarovanje brežin. Brežine je dovoljeno utrjevati zgolj s sonaravnimi
ukrepi. Posegi so dovoljeni zgolj na območju pomolov in pontonskega
mostu. Mulja se ne sme odvzemati iz pomembnih delov življenjskih
prostorov, drugje pa le v najnujnejšem obsegu in na način, da se ne
prizadene habitatov. Čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim
ciklom živali, tako da poseganje ne sovpada z obdobji, ko živali
potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzrejanja mladičev.
Vzdolž brežin celotnega območja naj se za preprečevanje širitve
alohtonih (invazivnih) vrst, zagotovi in nato vzdržuje pestra
strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno
širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z
njihovim sprotnim odstranjevanjem. |
(5) Pogoji
za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
Skupni
pogoji |
Ob
pešpoteh in vodnih ureditvah ter znotraj kampa oziroma motoričnega parka
je dovoljeno umeščanje urbane opreme, kot so klopi, smetnjaki, senčniki,
igrala, sanitarne enote s savno, objekt za hidrološki monitoring
površinskih voda, trim steze z vadbeno opremo, opazovališč, razglednega
stolpa za opazovanje narave, informacijskih tabel in sicer v velikostih,
določenih z veljavno področno zakonodajo. |
EU/1 |
Dovoljena
je ograditev območja kampa oziroma motoričnega parka in sicer do višine
največ 1,5 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Dovoljene
so zgolj ograje iz živice ali grmovnic, kakršnekoli grajene so strogo
prepovedane, dovoljene so zgolj na območjih s posebnimi varnostnimi
zahtevami. Kljub ograjevanju mora biti omogočen prost prehod
prostoživečih vrst. Dovoljena je postavitev zunanjih bazenov, ki pa
morajo biti v celoti vkopani. |
EU/2 |
Dovoljena
je gradnja več pomolov vsakega do velikosti 20 m². Dovoljena je gradnja
plavajočega pontona ter ostalih pomolov v smislu povezovanja pešpoti pri
prečenju vzhodnega rokava jezera. Dovoljena je gradnja spremljajočega
objekta, ki je potreben za obratovanje žičniške naprave in servisnih
dejavnosti ter za nadzor vodostaja vode. Nadzor vodostaja vode je lahko
tudi v ločenem objektu. Objekt je lahko v velikosti do 30 m² in mora
biti montažne izvedbe ter pretežno lesen. Lociran je lahko na pomolu ali
pa na brežini znotraj območja vodnega zemljišča. Lahko pa se uporabi
tudi lokacija že obstoječe nadzorne točke za višino vodostaja vode in se
objekt ustrezno poveča oziroma dogradi za potrebe dejavnosti smučanja na
vodi. |
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve |
Za vsako
gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti
predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni
potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali
njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali
drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko
raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za
kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti
načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. |
|
VI.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
8. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Ceste |
Dostop do
predvidene ureditve je omogočen preko obstoječe lokalne ceste in na novo
izvedena priključka znotraj enote EU/1. Dostop do enote EU/2 je obstoječ
in mora biti fizično omejen z zapornico ter dovoljen zgolj na dostavo in
kratkotrajno parkiranje uporabnikov žičniške naprave. Ta cesta se lahko
rekonstruira in sicer zgolj v takšni izvedbi, ki omogoča minimalno
potrebno dostopnost. |
(2) Mirujoči promet |
Za potrebe
gostov kampa, motoričnega parka, uporabnikov žičniške naprave in ostale
obiskovalce je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
Lahko se zagotovijo znotraj enote EU/1 ali pa ob že obstoječi lokalni
cesti. Parkiranje znotraj enot EU/2 in EU/3 razen za dostavo ni
dovoljeno. Parkirne površine se naj izvedejo s tlakovanjem oziroma s
travnimi ploščami. Znotraj enote EU/1 je dovoljeno umestiti tudi
počivališče za avtodome. |
(3) Pešpoti |
Znotraj
celotnega območja je že obstoječ sistem pešpoti, ki ga je potrebno
ohraniti ter po potrebi dograditi. Pešpoti naj bodo izvedene zgolj kot
dodatno utrjen in dreniran teren. Spreminjanje konfiguracije terena ni
dopustno. Pešpoti se naj prilagajajo terenu in drevesnim sestojem,
odstranitev dreves zaradi umeščanja pešpoti ni dovoljena. Sistem pešpoti
je označen v grafičnih prilogah. Dovoljena je tudi drugačna organizacija
sistema pešpoti, vendar zgolj pod zgoraj navedenimi pogoji. |
|
9. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Za
potrebe oskrbe z električno energijo je za načrtovane ureditve bil
izdelan načrt električnih instalacij in električne opreme (Elektro
projekt d.o.o., 486/15), ki ga je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah
projektiranja. |
(2) Električna energija za napajanje predvidenih območij EU/1, EU/2 in
EU/3 je predvidena iz transformatorske postaje, ki je predvidena na
območju EU/1. Predvidena transformatorska postaja se bo napajala iz SN
daljnovoda DV 20 kV Letuš – oporišče 35, kateri se napaja iz RTP
Mozirje. |
Transformatorska postaja predvideva napajanje naslednjih objektov: |
– Območje EU/1 – izgradnja gostinskega objekta |
80
kW |
– Območje EU/1 – izgradnja kampa oziroma motoričnega parka |
150 kW |
– Območje EU/2 – izgradnja električne vlečnice za smučanje na
vodi |
40
kW |
– Območje EU/3 – rekonstrukcija že obstoječih prometnih ureditev
in pešpoti ter postavitev manjšega šotorišča – ni predvidena
priključitev na omrežje |
Za
napajanje območja EU/1 – gostinski objekt in izgradnja kampa oziroma
motoričnega parka je na severni strani gostinskega objekta predvidena
priključno merilna omarica PMO, kjer je predvidena vgradnja dveh ločenih
merilnih mest za gostinski del in kamp. Za napajanje se predvidi kabel
2 x EAY2Y-J 4x150+1,5 mm2. |
Za
napajanje območja EU/2 – vlečnica za smučanje na vodi s spremljajočimi
objekti je na severni strani objekta vlečnice predvidena priključno
merilna omarica PMO, kjer je predvidena vgradnja enega merilnega mesta.
Za napajanje se predvidi kabel EAY2Y-J 4x150+1,5 mm2. |
(3) Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo
biološkega stanja vrst, ki jim je Žovneško jezero s širšo okolico
življenjski prostor. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da je
svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne
osvetljujejo vodne površine in obrežnega pasu. Preko cele noči je
dovoljena osvetlitev le tistih površin in objektov, ki morajo biti
osvetljeni zaradi varnostnih razlogov. |
(4) V fazi
nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za
predviden objekt si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d.
projektne pogoje in soglasja k projektu. |
|
10. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
Pri vseh
posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja.
Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na
pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali
prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in
možnost priključitve na obstoječe. Za nove trase TK vodov naj se
predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm in
s pomožnimi jaški. |
|
11. člen |
(meteorna
in fekalna kanalizacija) |
(1) Na
območju OPPN ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki bi se
zaključeval s čistilno napravo. Na obravnavanem območju ni predvidena
izgradnja javne kanalizacije. Fekalne vode je potrebno odvajati v malo
komunalno čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve
skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ter Pravilnikom o tehnični
izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Čiste
meteorne vode in prečiščene odpadne vode iz male komunalne čistilne
naprave se preko meteornega zadrževalnika vodijo v površinski odvodnik
in sicer v iztočni kanal iz Žovneškega jezera. |
|
12. člen |
(vodovod) |
Oskrba
načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko
izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 160 mm, ki poteka severno od
obravnavanih parcel in oskrbuje obstoječe kmetijsko gospodarstvo Žovnek.
Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m.
vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega
priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano
podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o. |
|
13. člen |
(obveznost
priključevanja) |
Vsi
predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko
infrastrukturo pod pogoji upravljalcev. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
14. člen |
(kulturna
dediščina) |
Območje
OPPN se nahaja izven območij varstva kulturne dediščine. Ravno tako se
na območju ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. Ker
gre za prostorsko velik poseg v nepozidano območje ob jezeru, je
smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega
potenciala. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene
pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških
ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. Lastnik zemljišča naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti
ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
15. člen |
(varstvo
voda) |
(1) Obravnavano
območje se ne nahaja na območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na
območju OPPN se nahajajo vode 2. reda. Vodno zemljišče Žovneškega jezera
obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do kote maksimalne možne
ojezeritve pri 301,00 m.n.v.. Obratovalna kota jezera je na 299,70
m.n.v.. Območje dovoljenega minimalnega nivoja vode je na 297,00 m.n.v..
Pri načrtovanih posegih je potrebno upoštevati meje priobalnega
zemljišča, ki znaša 5 metrov od meje vodnega zemljišča in je prikazano v
grafičnih načrtih. |
(2) Pregrada Trnava je objekt vodne infrastrukture. Pri uporabi vodne
infrastrukture za druge namene je potrebno upoštevati, da ima izvajanje
javnih služb prednost pred drugo rabo. Vse predvidene ureditve morajo
biti podrejene osnovni funkciji jezera, to je protipoplavna zaščita z
zadrževanjem visokih voda. Pri načrtovanju in obratovanju predvidenih
ureditev je potrebno upoštevati zlasti nihanje gladine jezera. Vsi
predvideni posegi ter samo obratovanje vlečnice mora biti urejeno tako,
da ne bo onemogočalo opazovanje pregrade in obratovanja seizmičnih
instrumentov. |
(3) Za
vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, je potrebno pridobiti
vodno pravico. Vodna pravica bo podeljena, če je nameravana raba skladna
z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z
vodami in nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanje
obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev. |
(4) Prepovedano je postavljanje objektov ali drugih ovir, ki bi
preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne
vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega
zemljišča. |
(5) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija
RS za vode. |
|
16. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v
naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju
navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa: |
– II.
območje varstva pred hrupom na posebnem območju: površine za turizem (55
/ 45 dBA). |
– IV.
območje varstva pred hrupom na območju kmetijskih zemljišč in na območju
voda: površine vodne infrastrukture (75 / 65 dBA). |
(2) Ukrepi
za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti
izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo
obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane
mejne ravni hrupa. |
|
17. člen |
(varstvo
zraka) |
Predvideni
objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za
potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije
ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na
sprejemljivi ravni. |
|
18. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
Za vse
stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen
skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se
postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer
izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi
zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in
odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
19. člen |
(varstvo
tal) |
Rodovitni
del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati
ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni
del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin s
povišanjem terena, kot je predpisano v 7. členu tega odloka. |
|
20. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Območje
OPPN se v celoti nahaja znotraj območja, ki ima s področja varstva
narave status ekološko pomembnega območja »Žovneško jezero«. |
(2) Z
namenom zagotavljanja čim manjših vplivov izgradnje in izvajanja
smučanja na vodi je potrebno pred začetkom nadaljnjega načrtovanja
žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi izdelati strokovno študijo,
ki bo natančneje opredelila prostorsko in časovno ustrezno rešitev za
živalske in rastlinske vrste, ki jim Žovneško jezero s širšo okolico
predstavlja življenjski prostor. S študijo se opredeli tudi obratovalni
monitoring, katerega ugotovitve se upoštevajo pri izvajanju dejavnosti.
Študijo mora izdelati strokovnjak biolog, z izkušnjami in poznavanjem
favne in flore Žovneškega jezera. Na to študijo je potrebno pred izdajo
gradbenega dovoljenja pridobiti pozitivno mnenje pristojnega Zavoda RS
za varstvo narave. |
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
21. člen |
(obramba) |
Na območju
OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo. |
|
22. člen |
(potresna
varnost) |
Upoštevati
je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi
način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja
projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal,
http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije –
projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2.
2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte
projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
|
23. člen |
(požarna
varnost) |
(1) Pri
pripravi akta so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom
upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno
razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za
požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja
ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so
prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje
z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s
Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Uradni list SFRJ, št 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri
nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, št 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) ter Pravilnik o
požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05,
14/07, 12/13). |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'',
za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji
požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13). |
|
24. člen |
(varstvo
pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) |
(1) Pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in
v skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
(2) Pri
gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje
lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za
okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/,
Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010): |
IME_VOD_TE |
Spodnji del Savinje do Sotle |
VOD_OBMOCJ |
Donava |
ST_VODONOS |
3
|
VOD_SKUP1 |
Razpoklinski / kraški, malo skraseli – obširni in visoko do
srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem
nizke |
VDOON_1 |
Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah
|
HIDRODIN1 |
Odprt |
SRED_DEB1 |
>200 |
LITO_OPIS1 |
Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami
in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom / Mezozoik,
predvsem |
VOD_SKUP2 |
Medzrnski ali razpoklinski – Manjši vodonosniki z lokalnimi in
omejenimi viri podzemne vode |
VDOON_2 |
Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih |
HIDRODIN2 |
Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt) |
SRED_DEB2 |
10
|
LITO_OPIS2 |
Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z
vključki peska, konglomerata in peščenjaka / Kenozoik |
VOD_SKUP3 |
Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali
obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
VDOON_3 |
Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni)
|
HIDRODIN3 |
Zaprt |
SRED_DEB2 |
>200 |
LITO_OPIS3 |
Dolomit in apnenec / Mezozoik, pretežno Trias |
|
25. člen |
(varstvo
pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) |
Pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je
potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z
njim prilagoditi način gradnje. |
|
26. člen |
(dopolnilna in druga zaščita) |
(1) Pri
načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je
potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine
interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
|
X. NAČRT
PARCELACIJE |
|
27. člen |
(parcelacija) |
(1) Načrt
parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji znotraj enote EU/1
in sicer zgolj na območju stavbnih zemljišč. Določena je enovita
parcela, namenjena gradnji. Njena delitev ni dovoljena razen za potrebe
prometnih in komunalnih ureditev. |
(2) Pred
pričetkom izvajanja OPPN je dovoljena parcelacija zgolj v skladu z
načrtom parcelacije, kakršnakoli drugačna parcelacija ni dovoljena. Za
potrebe izgradnje prometne mreže pa se le ta lahko izvaja po fazah,
vendar v skladu z grafičnim načrtom. |
|
XI.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
28. člen |
(etapnost) |
(1) Izgradnja
območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. Posamezne
ureditve se lahko izvajajo neodvisno druga od druge in sicer v različnem
vrstnem redu. Je pa predpogoj, da prometna in komunalna ureditev sledi
ureditvam znotraj posameznih enot urejanja. |
(2) Predpogoj za izgradnjo žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi
znotraj ureditvenega območja EU/2 je izdelava strokovne študije, ki bo
natančneje opredelila prostorsko in časovno ustrezno rešitev za živalske
in rastlinske vrste, ki jim Žovneško jezero s širšo okolico predstavlja
življenjski prostor. S študijo se opredeli tudi obratovalni monitoring,
katerega ugotovitve se upoštevajo pri izvajanju dejavnosti. Študijo mora
izdelati strokovnjak biolog, z izkušnjami in poznavanjem favne in flore
Žovneškega jezera. Na to študijo je potrebno pred izdajo gradbenega
dovoljenja za žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi pridobiti
pozitivno mnenje pristojnega zavoda RS za varstvo narave. |
|
XII.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
29. člen |
(velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev) |
(1) Dopustna
so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske
infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo
primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega
načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. |
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture,
kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in
naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le-ta zadevajo. |
|
XIII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
30. člen |
(usmeritve
za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
OPPN
preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
|
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
|
31. člen |
(dostopnost) |
Projekt iz
1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine
Braslovče in na Upravni enoti Žalec. |
|
32. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
33. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
35050-5/2012-25 |
Braslovče, dne 20. aprila 2016 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |
|