|
Na podlagi
Zakona
o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe), Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1),
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4),
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni
list RS, št. 64/04) in 17. člena
Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03) je
Občinski svet Občine Majšperk na 17. redni seji dne 19. 8. 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o varstvu virov pitne vode na območju Krajevne skupnosti Stoperce v
Občini Majšperk |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določajo vodovarstvena območja virov
pitne vode na območju Krajevne skupnosti Stoperce in ukrepi za
zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode iz teh virov. |
|
|
2. člen |
|
|
S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
|
|
|
1. zajetje Zgornja Sveča,
|
|
|
2. zajetja Kupčinji Vrh 1, 2 in 3. |
|
|
II. VODOVARSTVENA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Meje vodovarstvenih območij so določene na podlagi
strokovne hidrogeološke podlage za pridobitev vodne pravice, ki jih je
izdelalo podjetje GEO-AQUA, Trg MDB 9, Ljubljana, v letu 2006.
|
|
|
Kartografsko gradivo, ki vsebuje hidrogeološke podatke na
topografskih kartah v merilu 1: 5000 in katastrske karte v merilu 1:
5000 z vrisanimi mejami vodovarstvenih območij so sestavni del tega
odloka in so na vpogled pri pristojni službi Občine Majšperk. |
|
|
4. člen |
|
|
Območje varovanja pitne vode, ki ga varujemo s tem
odlokom, je razdeljeno na naslednja vodovarstvena območja: |
|
|
– najožje vodovarstveno območje (območje 1),
|
|
|
– ožje vodovarstveno območje (območje 2),
|
|
|
– širše vodovarstveno območje (območje 3).
|
|
|
1. Zajetje Zgornja Sveča:
|
|
|
Najožje vodovarstveno območje (območje 1) zajema naslednje
parcelne št.: |
|
|
delno 507, 76.S, 506, delno 510/1, 509/2, 509/1 vse k.o.
Sveča. |
|
|
Ožje vodovarstveno območje (območje 2) zajema naslednje
parcelne št.: |
|
|
delno 507, delno 580/28 obe k.o. Sveča.
|
|
|
Širše vodovarstveno območje (območje 3) zajema naslednje
parcelne št.: |
|
|
303/3, delno 296/4, 303/1, 297/3, 303/2, delno 296/5,
delno 309 vse k.o. Bolfenk in parc.št. delno 580/24 k.o. Sveča.
|
|
|
2. Zajetja Kupčinji Vrh 1, 2 in 3:
|
|
|
Najožje vodovarstveno območje (območje 1) zajema naslednje
parcelne št.: |
|
|
11, 12, delno 17, 18, 21, 25, 31/1, 33, 34, 35, 36, 32,
30/1, 30/2, 28/1, 26, 27, 29, 20, 19, 28/2, 28/3, 88.S, 132/1, 132/2,
130, 131, 129, 128, 127, delno 1575, delno 1577/2 in delno 292/10 vse
k.o. Kupčinji Vrh. |
|
|
Ožje vodovarstveno območje (območje 2) zajema naslednje
parcelne št.: |
|
|
126, 125, 124, 123, 122, 121, 120, 118, 117, 148/3, 148/4,
148/5, 148/7, 111, 112, 113, 114, 89, 90, 110, 109, 105, 106, 104, 103,
88, 101, 87, 99, 292/3, 86, 85, 91, 92, 83, 82, 81, 80, 79, 77, 297, 76,
75, 298, 299, 93, 94, 98, 96, 95, 58, 48, 46, 45, 40, 38, 22, 13, 44,
37, 39, 41, 42, 116, 115, 148/1, 148/6, 290/51, 291, 294, 295, 292/2,
292/1, 292/9, 292/8, 292/7, 292/6, 292/5, 292/4, 292/3, 84, 78, 296,
300, 301, 302, 303, 304, 305, 306/1, 306/2, 308, 72, 73, 74, 64, 65, 66,
67, 68, 69, 70, 71, 119, 148/2, 307, 43, 100, 102, 107, 108, 14, 15, 16,
84.S, 24, delno 1577/2, delno 1576, delno 290/50, delno 292/10, delno
313/13, delno 9, delno 17, delno 293, delno 1575 vse k.o. Kupčinji Vrh.
|
|
|
Širše vodovarstveno območje (območje 3) zajema naslednje
parcelne št.: |
|
|
delno 292/10, 310/1, 311, 309, 310/2, 312, 293, 315, 314,
delno 313/13 vse k.o. Kupčinji Vrh. |
|
|
Najožje vodovarstveno območje (območje 1) je območje z
najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za
oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna poškodba
vodovodnega objekta ali okužbe pitne vode. Po pojavu onesnaževanja
takorekoč ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni
sistem. |
|
|
Ožje vodovarstveno območje (območje 2) je območje s
strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja možnost
hitrega onesnaževanja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu
onesnaževanja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne
snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa
nevarnih snovi v omrežje. |
|
|
Širše vodovarstveno območje (območje 3) je območje z
blagim režimom varovanja in zajema celotno napajalno območje vodonosnika
(odvisno od hidroloških in hidrogeoloških razmer ter izrabe
vodonosnika), iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja in
območja, od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na
napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega
vodonosnika pretaka na napajalno območje obravnavanega vodonosnika. |
|
|
III. VARSTVENI UKREPI |
|
|
5. člen |
|
|
Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in
obveznosti, ki veljajo za širše vodovarstveno območje, veljajo tudi za
obe ostali vodovarstveni območji, kar pa je dovoljeno za ožji in najožji
vodovarstveni območji, pa je dovoljeno tudi za širše vodovarstveno
območje. |
|
|
Ukrepi v najožjem vodovarstvenem območju |
|
|
6. člen |
|
|
Najožje vodovarstveno območje (območje 1) obsega objekte
in neposredno okolico območja zajetja oziroma črpališča. Zemljišče
območja zajetja oziroma črpališča je praviloma v lasti občine. Območje
zajetja oziroma črpališča mora biti fizično zavarovano in opremljeno z
opozorilno tablo. Vstop v to območje je dovoljen upravljavcu vodovoda,
pristojnim inšpekcijskim organom ter pooblaščenim osebam zdravstvene
organizacije, ki spremlja in nadzoruje kakovost pitne vode. |
|
|
V najožjem vodovarstvenem območju ni dovoljena uporaba
kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanja
podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje. |
|
|
Ukrepi v ožjem vodovarstvenem območju |
|
|
7. člen |
|
|
a) V ožjem vodovarstvenem območju (območje 2) je
prepovedano: |
|
|
– graditi naftovode in plinovode
|
|
|
– graditi proizvodne, obrtne in servisne objekte
|
|
|
– graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na
vodni vir |
|
|
– graditi stanovanjske, počitniške in poslovne objekte ter
industrijske zgradbe in živinorejske farme |
|
|
– graditi pralnice avtomobilov
|
|
|
– uporabljati fitofarmacevska sredstva, ki vsebujejo
strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji,
opredeljeni v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode
|
|
|
– graditi nove silose za siliranje zelene krme (na
obstoječih je treba preveriti propustnost za vodo) |
|
|
– graditi nove hleve in farme za gojenje velikih in malih
živali |
|
|
– graditi gnojne jame
|
|
|
– polivati gnojevko ali gnojnico, odplake in blato iz
čistilne naprave, komposte z neomejeno uporabo in mulje iz industrijskih
usedalnikov, rečnih strug in jezer |
|
|
– uporabljati rudninska, živinska in druga organska
gnojila, ki vsebujejo dušik |
|
|
– graditi namakalne sisteme
|
|
|
– graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in
škodljivih snovi |
|
|
– graditi nove prometnice (obstoječe prometnice je treba
sanirati tako, da meteorne vode s cestišča ne bodo odtekale v
vodonosnik) |
|
|
– izvajati tranzitni promet z nevarnimi snovmi
|
|
|
– ponikati odpadke vode
|
|
|
– uporabljati zbiralnik odpadne vode (greznice) z odtokom
v tla ali vodotoke |
|
|
– graditi komunalne čistilne naprave za odpadne vode
|
|
|
– graditi ponikovalnice za komunalne odpadne vode,
padavinske vode s cestišč in onesnaženo padavinsko vodo s strešin
(upoštevati je treba Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda in virov onesnaženja; Uradni list RS, št. 35/96)
|
|
|
– graditi objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira
|
|
|
– graditi odlagališča in pretvorne postaje komunalnih in
posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov |
|
|
– graditi pokopališča
|
|
|
– graditi bencinske servise
|
|
|
– graditi podzemna skladišča
|
|
|
– odpirati kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je
treba sanirati in zapreti) |
|
|
– izkopavati prod ob in iz vodotoka
|
|
|
– graditi gozdne ceste in vlake brez vodnogospodarskega
soglasja |
|
|
– izvajati golosečnjo v gozdovih (gozdove je treba
prekvalificirati varovane gozdove s sanitarno sečnjo) |
|
|
– pri spravilu lesa in transportu lesa uporabljati
tehnologijo, ki ne povzroče poškodbe na tleh |
|
|
– odlagati komunalne in posebne odpadke (divja odlagališča
je treba sanirati) |
|
|
– odlagati stare avtomobile
|
|
|
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev,
ki so vodi škodljiva |
|
|
– vrtati vrtine za toplotne črpalke izmenjevalce na
podlagi uporabe podtalnice |
|
|
– povečati črpanje iz vodnjakov izven vodovodnega sistema;
|
|
|
b) V ožjem vodovarstvenem območju je pod posebnimi pogoji
dovoljeno: |
|
|
– graditi stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidanih
površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem
območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak |
|
|
– adaptirati stanovanjske hiše in gospodarske objekte pod
pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi |
|
|
– graditi nadomestne objekte z odstranitvijo prejšnjih
|
|
|
– obstoječa naselja, čista industrija in živinoreja se
lahko ohranijo, vendar ne smejo povečevati svojega obsega. Urediti je
treba varen odtok voda in odvoz nevarnih odpadkov |
|
|
– graditi objekte za potrebe individualnih kmečkih
gospodarstev (hlev z urejenimi gnojišči, silosi itn.) |
|
|
– graditi skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3
(enoplaščna cisterna in za vodo neprepustna železobetonska lovilna jama)
|
|
|
– obstoječa živina se lahko ohrani, število živine mora
biti v skladu z uredbo, gnojišča pa morajo biti urejena, da ni možnosti
ponikanja in prelivanja gnojnice |
|
|
– zmerna uporaba hlevskega gnoja (največ 10 t/ha/letno
zrelega hlevskega gnoja) na podlagi potreb rastlin v času od spravila
posevka do 15. februarja (glej Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih,
Kmetijski inštitut Slovenije 1994), dovoljeno pa je PK-gnojenje v skladu
z gnojilnim načrtom |
|
|
– graditi plinovode
|
|
|
– graditi prepustno javno in interno kanalizacijsko
omrežje in nanj priključiti vse objekte, pri katerih ni možno odvajati
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno s strokovnim
navodilom o urejanju gnojišč in greznic (te greznice so začasne, in
sicer do graditve javne kanalizacije). Odvoz odpadne vode mora
organizirati upravljalec vodovoda. |
|
|
V ožjem vodovarstvenem območju mora biti rekonstrukcija
obstoječih cest opravljena tako, da ob incidentih morebitne razlite
tekočine ne morejo pronicati od podzemne vode. Greznice in gnojišča je
treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma
prelivanja na površino. |
|
|
V ožjem vodovarstvenem območju je treba opremiti ceste z
ustrezno signalizacijo (opozorilne table, zmanjšanje hitrosti vozil).
|
|
|
V ožjem vodovarstvenem območju se priporoča sprememba
namembnosti površin z zaraščanjem v gozd. |
|
|
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih
strokovnih mnenj in presoje vplivov na podzemno vodo, v ožjem
vodovarstvenem območju prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi
ogrožali kakovost in količino vodnega vira. |
|
|
Ukrepi v širšem vodovarstvenem območju |
|
|
8. člen |
|
|
a) V širšem vodovarstvenem območju (območje 3) je
prepovedano: |
|
|
– uporabljati zaščitna sredstva in gnojišča, ki vsebujejo
strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji
(ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o zdravstveni
ustreznosti pitne vode |
|
|
– polivati gnojnico, gnojevko, odpadno blato in blato iz
čistilne naprave |
|
|
– uporabljati hlevski gnoj v času od spravila posevkov do
1. februarja (enkratna ali skupna letna količina za travinje 15t/ha za
poljščine 30t/ha) |
|
|
– uporabljati mineralna gnojila na travinji od 15. oktobra
do 31. januarja in na drugih zemljiščih v času od spravila posevkov do
15. februarja. Odmerki dušičnih gnojil od žetve do začetka prepovedi ne
smejo presegati 40 kg/ha |
|
|
– namakati kmečke površine
|
|
|
– izvajati množično vzrejo živali, ki presega zgornjo mejo
obremenitve na 1 ha obdelovalne površine, določeni v uredbi o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla |
|
|
– ponikovati odpadne vode
|
|
|
– gnojiti tla z odpadki in odplakami
|
|
|
– graditi proizvodne, energetske, obrtne in servisne
objekte, ki ogrožajo vir pitne vode |
|
|
– graditi skladišča nafte in naftnih derivatov, nevarnih
in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200
m3 v zaključeni celoti) |
|
|
– graditi naftovode
|
|
|
– graditi nove komunalne in čistilne naprave nad 2000 EE
|
|
|
– graditi objekte, ki bistveno zmanjšujejo zaloge in
izdatnost vodnega vira |
|
|
– graditi odlagališča in pretvorne postaje komunalnih in
posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov |
|
|
– graditi pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na
kanalizacijo |
|
|
– graditi nova pokopališča
|
|
|
– odpirati nove kamnolome, glinokope in peskokope
(obstoječe je treba sanirati tako, da obratovanje ne ogroža podzemne
vode) |
|
|
– izvajati cestni tranzitni promet nevarnih škodljivih
snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po
nezaščitenih cestah in železnicah |
|
|
– spreminjati namembnost in dejavnost objektov, če se s
tem povečuje nevarnost za vodni vir |
|
|
– izvajati krčitve in goloseke
|
|
|
– izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez
vednosti upravljavca vodovoda |
|
|
– izvajati posek lesa na večji površini tako, da obstaja
možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira |
|
|
– v gozdarstvu uporabljati fitofarmacevska sredstva za
zatiranje gozdnih škodljivcev, razen v izrednih primerih, s pridobitvijo
soglasja zdravstvene inšpekcije in ob nadzoru strokovnih služb
|
|
|
– graditi odlagališča rabljenih avtomobilov
|
|
|
– odlagati odpadke
|
|
|
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev,
ki so vodi škodljiva |
|
|
– vrtati vrtine za toplotne črpalke izmenjevalce na
podlagi uporabe podtalnice; |
|
|
b) V širšem vodovarstvenem območju je dovoljeno:
|
|
|
– gradnja stanovanj in druga gradnja ter »čisto«
industrijo in obrt na območju, opremljenem s kanalizacijo |
|
|
– gradnja neprepustne javne in interne kanalizacije; staro
je treba sanirati do neprepustnosti za vodo |
|
|
– gradnjo objektov za potrebe individualnih kmečkih
gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itd. |
|
|
– reja živine v hlevih na nastilj z največ dvajset glavami
živine in urejenim gnojiščem tako, da ni nevarnosti ponikanja in
prelivanja gnojnice ali gnojevke v nezavarovana tla in naprej v podzemno
vodo |
|
|
– pri opravljanju kmetijske dejavnosti je treba upoštevati
določila Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
|
|
|
– namakanje kmetijskih površin na podlagi izdelane
strokovne ocene o vplivu vnosa snovi v tla in naprej v podtalnico ter na
podlagi dovoljenja pristojnih organov |
|
|
– izgradnja odlagališč
|
|
|
– izgradnja prometnic regionalnega in državnega pomena
|
|
|
– obratovanje obstoječih kamnolomov, ki morajo biti
sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih snovi v nezavarovana
tla |
|
|
– izgradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav
|
|
|
– izgradnja odlagališč komunalnih odpadkov
|
|
|
– ceste, po katerih poteka motorni promet, morajo biti
urejene tako, da ni ogrožena podzemna voda. Hitrost vozil, ki prevažajo
nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah v širšem
vodovarstvenem pasu, je omejena na 40 km/h; |
|
|
c) V širšem vodovarstvenem območju je obvezno:
|
|
|
– graditi za vodo neprepustno javno in interno
kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost
mora izvajalec dokazati z atestom |
|
|
– graditi neprepustne in nepretočne greznice za
individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati odpadne
vode v javno kanalizacijo (skladno s strokovnim navodilom o urejanju
gnojišč in greznic). Te greznice so začasne do zgraditve javne
kanalizacije |
|
|
– graditi urejene neprepustne manipulacijske površine z
odvodom meteornih voda v kanalizacijo prek maščobnika |
|
|
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne
snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo |
|
|
– opremiti: ceste z opozorilnimi tablami (omejitev
hitrosti, vodovarstveno območje, Izlitje javi takoj! itd.). |
|
|
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem vodovarstvenem
območju dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge), plinovodov in
naftovodov ter obratovanje obstoječih ter izgradnjo novih objektov
(industrijski, bencinski servis, deponije komunalnih odpadkov) posebnega
družbenega pomena. |
|
|
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih
strokovnih mnenj in presoje vpliva na podzemno vodo v širšem
vodovarstvenem območju prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi
ogrožali kakovost in količino vodnega vira. |
|
|
IV. POSEBNI UKREPI |
|
|
9. člen |
|
|
Za vse posege v vodovarstvenih območjih, ki jih omogoča in
dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor
pridobiti presojo vpliva posega na vir pitne vode pri za to pooblaščeni
organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Majšperk. |
|
|
10. člen |
|
|
Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju
vodovarstvenih območjih je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni
vir. |
|
|
11. člen |
|
|
Na prometnicah, ki prečkajo vodovarstvena območja, je
treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pričetku in
prenehanju posebnih režimov prehoda preko vodovarstvenega območja.
Opozorila postavi upravljavec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki
jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi. |
|
|
12. člen |
|
|
O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih
vodovarstvenih območjih obvestijo njihove lastnike pristojne službe
Občine Majšperk. |
|
|
13. člen |
|
|
Skladišča nafte, naftnih derivatov in drugih nevarnih
snovi morajo biti vpisana v kataster, ki ga vodi pristojni organ občine,
inšpekcijske službe pa morajo imeti nad njimi stalen nadzor. |
|
|
14. člen |
|
|
Če se z ukrepi 6., 7. in 8. člena tega odloka omeji izraba
kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik zemljišča upravičen do
povračila izpada dohodka v skladu s sanacijskem programom. |
|
|
V. SANACIJSKI UKREPI |
|
|
15. člen |
|
|
Za ugotovitev in določitev možnih onesnaževalcev ter
uspešno sanacijo obstoječega stanja v vodovarstvenih območjih virov
pitne vode je treba izdelati osnove za izdelavo sanacijskih programov.
Izdela jih za to usposobljena institucija na podlagi hidrogeoloških
raziskav skupaj s pooblaščeno institucijo za izvajanje nadzora nad
kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno
vodo, potrdi pa jih Svet Občine Majšperk v roku dveh let po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
Onesnaževalci v vodovarstvenih območjih in Občina Majšperk
kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sprejetih
sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati
tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in
druge obveznosti. Pri izdelavi sanacijskih programov morata sodelovati
tudi institucija, pooblaščena za izvajanje nadzora nad kakovostjo pitne
vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in
institucija, ki je izdelala osnove za izdelavo sanacijskih ukrepov.
Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku dveh let po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo
izvedbo zagotavljajo onesnaževalci (vsak za svoj program) in Občina
Majšperk za sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in izgradnjo
komunalne in druge potrebne infrastrukture. |
|
|
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v
letne plane možnih onesnaževalcev in v proračunu Občine Majšperk. |
|
|
VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM UKREPOV NA OBMOČJU VAROVANJA PITNE VODE |
|
|
16. člen |
|
|
Nadzor se izvaja nad:
|
|
|
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
|
|
|
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru
zavarovanih območij, |
|
|
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na
objektih in manipulativnih površinah, |
|
|
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih
območjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve
lokacijskega in gradbenega dovoljenja. |
|
|
Za vzdrževanje režima v vodovarstvenih območjih je
odgovoren upravljavec vodovoda. Upravljavec vodovoda mora skrbeti za
sistematičen pregled in analizo vode v skladu s Pravilnikom o
zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97) in ob
sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo. |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo:
|
|
|
– pristojne občinske službe,
|
|
|
– kmetijska, zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija,
|
|
|
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja
vodnogospodarskih soglasij ter lokacijskih in gradbenih dovoljenj za
posege v prostor na območju varovanja pitne vode, upravljavec vodovoda.
|
|
|
Kdor opazi nepravilnosti ali kršitve določil tega odloka,
mora o tem obvestiti upravljavca vodovoda oziroma pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
VII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
17. člen |
|
|
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno
vodo, kot posledice dejavnosti v vodovarstvenem območju, bremenijo
neposredno njihove povzročitelje. |
|
|
18. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 1.000,00 EUR do 10.000,00 EUR se
kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v
nasprotju z določili 6., 7. in 8. člena tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo od 500,00 EUR do 2.000,00 EUR se kaznuje
za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo od 500,00 EUR do 2.000,00 EUR se kaznuje
za prekršek tudi odgovorna fizična oseba ali posameznik, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse
stroške za vzpostavitev v prvotno stanje. |
|
|
VIII. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
19. člen |
|
|
Upravljavec vodovoda mora v šestih mesecih po uveljavitvi
tega odloka urediti vodovarstvena območja z določili tega odloka. |
|
|
20. člen |
|
|
O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih
vodovarstvenih območjih obvesti njihove lastnike upravljavec vodovoda
oziroma pristojne občinske službe v roku 60 dni po sprejemu tega odloka. |
|
|
21. člen |
|
|
Po sprejemu sanacijskega programa so lastniki kmetijskih
in gozdnih zemljišč, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, upravičeni
do povračila izpada dohodka v primeru, da je izpad dohodka posledica
ukrepov in omejitev na območju varovanja pitne vode, ki presega tiste,
ki so določeni z državnimi predpisi. |
|
|
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško
knjigo na podlagi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih
dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma
uporabnikom zemljišč upravljavec vodovoda, ki mu mora biti ob ceni pitne
vode zagotovljen vir sredstev. Višino odškodnine izračuna kmetijska
svetovalna služba. |
|
|
22. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 355-1/2008 |
|
|
Majšperk, dne 19. avgusta 2008 |
|
|
|
|
|
Županja |
|
|
Občine Majšperk
|
|
|
dr. Darinka Fakin l.r. |
|