|
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list
RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 23. v povezavi s 34.
členom
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 –
popravek) je Občinski svet občine Črnomelj na 16. redni seji dne 8. 7.
2004 sprejel |
|
|
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za
razširitev deponije komunalnih odpadkov (III. faza) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve
lokacijskega načrta za razširitev deponije komunalnih odpadkov (III.
faza), ki je bil sprejet z odlokom o lokacijskem načrtu, objavljenim v
Uradnem listu RS, št. 43/00 (v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok).
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta je izdelal
Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 02/04-LN v aprilu 2004.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta iz 1. člena
tega odloka se nanašajo na:
(a) spremembe ureditev na območju razširitve deponije
komunalnih odpadkov (III. faza), ki obsega:
– izravnavo južnega dela obstoječega odlagališča za
komunalne odpadke s platojem pretovorne postaje ter
– ureditev južnega dela parcele za odlaganje inertnih
odpadkov,
(b) ureditev Podcentra za ravnanje z odpadki (v
nadaljnjem besedilu: PCRO), ki obsega:
– utrditev površine na odlagališču inertnih odpadkov
po končanem odlaganju ter gradnjo pretovorne postaje in kompostarne z
manipulativnimi površinami in dostopno cesto v nadaljevanju obstoječega
zbirnega centra za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov,
– gradnjo trafopostaje in 20 kV kablovoda ter ostale
komunalne infrastrukture za potrebe PCRO. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje urejanja, opredeljeno v osnovnem lokacijskem
načrtu, se zaradi vsebine teh sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
ne spreminja. |
|
|
4. člen |
|
|
Del 20 kV kablovoda poteka izven območja urejanja, in
sicer od obstoječega daljnovoda ob regionalni cesti R1-218/1212
Črnomelj–Gradac preko zemljišč z naslednjimi parc. št.: 1528/2, 1528/1,
2105/10, 1532/1, 1532/2, 1533/2 in 1533/1 k.o. Vranoviči.
Izven območja urejanja poteka tudi vodovod za oskrbo
deponije s pitno in požarno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Vodovod
je predviden od deponije do priključka na primarni vodovod v naselju
Vranoviči. Z gradnjo vodovoda bodo tangirana zemljišča z naslednjimi
parcelnimi številkami:
1533/1, 1533/2, 1532/2, 1532/1, 2105/10, 2105/9,
1527/3, 1527/1, 1525, 1524, 1569, 1570, 1573, 1574, 1577, 1578, 1581,
1587, 1588/3, 1588/2, 2105/3, 1600, 2066/8, 1601, 1602/1, 1603/3,
2066/9, 1604/4, 1604/2, 1604/1, 2064, 1248 vsa k.o. Vranoviči. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGA |
|
|
5. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta določajo način
izravnave južnega dela obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov s
platojem pretovorne postaje ter pogoje ureditve odlagališča inertnih
odadkov na južnem delu parcele vključno s pogoji ureditve PCRO.
Območje južnega dela odlagališča je namenjeno
odlaganju inertnih odpadkov za dobo 2-3 let za količino odpadkov cca
6.000 t/leto pri spec. teži 1400 kg/m3.
Najvišja (maksimalna) končna kota deponijskega telesa
lahko znaša največ 176 m nmv. |
|
|
IV. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV |
|
|
6. člen |
|
|
a) Izravnava južnega dela obstoječega odlagališča
komunalnih odpadkov:
– zapolni se z inertnimi odpadki in prekrije z
zgornjim zaščitnim prekrivnim slojem,
– do kote manipulativnih površin platoja za pretovorno
postajo se obstoječi nasip dodatno utrdi ter nasip iz zemeljskega
materiala z geotekstilom loči od odkopa za ureditev dna odlagališča za
inertne odpadke.
Pogoji ostale ureditve odlagališča za komunalne
odpadke ostanejo nespremenjeni. |
|
|
7. člen |
|
|
b) Ureditev odlagališča inertnih odpadkov na južnem delu
parcele:
– Priprava dna deponije:
Humus v debelini 0,20 do 0,50 se na celotni površini
odstrani ter deponira, nato pa izvede odstranitev zemlje do skalne
podlage ali do nosilnih temeljnih tal, ki je predvidoma na koti 164,80
mnv. Točna kota se določi na podlagi geomehanskega poročila. Grobi
deponijski planum mora odgovarjati kriterijem glede stopnje zgostitve in
deformacij, ugotovljenih na osnovi geotehničnih raziskav oziroma
preizkusov. Kot minimalne vrednosti za stopnjo zgostitve se uporabi
vrednost Dpr=>95% oziroma modul deformacije EV1=> 7,5 MN/m2. Glede
zahtev samega profiliranja planuma se upoštevajo enake zahteve kot za
bazično tesnitev, t.j. najmanjši vzdolžni padec 2% in najmanjši prečni
padec 3%. Zemljino na področju predvidene ponikovalnice je potrebno
odstraniti ter očistiti temeljno podlago. Zaradi kombiniranega izkopa in
nasipa je potrebno v celoti teren odkopati, nasip pa izvrševati po
posameznih fazah.
Nasip se izvede iz inertnega materiala z nabijanjem v
plasteh 30 cm, na vsak meter se izvedejo meritve.
– Bazična tesnitev deponije:
Izvede se v obliki kombinirane tesnitve s tamponom
gline in folijo, ki zagotavlja popolno tesnitev odlagališča, preprečuje
pronicanje izcednih voda v podtalnico in predstavlja ustrezno emisijsko
zaščito pred vplivi na okolje. Pri tesnitvi se upoštevajo določila
Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 45/00 in
13/03), priloga 7.
– Osnovno odvodnjavanje:
Osnovno odvodnjavanje odlagališča vsebuje zajem vseh
izcednih voda z ustrezno drenažno mrežo, odvajanje v zaprtih vodih do
vmesnega zbiralnika in končno obdelavo. Za ureditev odvodnjavanja se
izvede drenažni nasip kot izravnava na koti dna nasipa, t.j. 164,00 m
nmv. Na izravnavo se predvidi 0,5 m nasipnega vodopropustnega drenažnega
materiala iz kamnitega drobljenca frakcij 8–16 mm, na njega pa filc za
zaščito drenažnega sloja. V drenažni sloj se vgradijo drenažne cevi, ki
se združijo v zbirnem bazenu izcednih vod.
– Odvajanje in obdelava izcednih voda:
Večji del izcednih voda se razpršuje na deponijskem
telesu, preostali del pa se odvaža na komunalno čistilno napravo v
Črnomelj.
– Zajem površinskih voda in njihovo odvajanje:
Zasnovano je ločeno odvodnjavanje površinske –
meteorne vode od izcednih voda. V sistem izcednih voda se odvaja tudi
meteorno vodo, ki pride v stik z odpadki in se pri tem onesnaži. Izcedna
voda se po kanalskem sistemu odvaja do zbiralnika izcednih vod. Izcedne
vode se razpršujejo na odlagališču, preostali del pa se odvaža na
komunalno čistilno napravo v Črnomelj.
Površinske padavinske vode, ki ne pridejo v kontakt z
odpadki, se zbirajo ločeno in odvajajo preko zunanjih obrobnih kanalov
na južni del deponije ter spuščajo na teren, kjer delno poniknejo. Na
zatesnjenih odsekih nove deponije, ki še niso zapolnjeni z odpadki, se
odvodnjavanje uredi stopenjsko; s tem se omogoči odvajanje in zbiranje
neonesnaženih površinskih voda na stranskih površinah odlagališča.
– Rekultivacijska plast:
Vrhnja plast prekritja telesa odlagališča je
rekultivacijska plast, ki mora biti primerna za ozelenitev površin
odlagališča. Rekultivacijska plast se izvede iz prsti, primerne za
gojenje rastlin, debeline min 0,50 m. Rekultivacijska plast mora
zagotavljati zadostno zaščito površinskega tesnjenja telesa odlagališča
in sistema odvajanja padavinske vode pred škodljivimi vplivi rastlinskih
korenin in zmrzali. Končna površina odlagališča mora biti zasajena tako,
da bo zagotovljena zadostna zaščita pred erozijo. |
|
|
8. člen |
|
|
c) Odlaganje inertnih odpadkov:
Odlaganje inertnih odpadkov se mora izvajati skladno z
določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96),
Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00),
Pravilnika o odlaganju odpadkov s prilogami (Uradni list RS, št. 5/00)
ter z Uredbo o ravnanju z ločenimi zbranimi frakcijami pri opravljanju
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/00). |
|
|
9. člen |
|
|
d) Pogoji za postavitev in oblikovanje objektov PCRO:
Po zaprtju odlagališča za končno dispozicijo
komunalnih odpadkov in zapolnitvi deponijskega telesa z inertnimi
odpadki se na lokaciji poleg sedanje iztresalne ploščadi predvidi
pretovorna postaja. Predvidoma mora zadoščati količinam dnevnega dovoza
komunalnih odpadkov, njihovi nadaljnji pripravi za prevoz in vso
potrebno manipulacijo.
Pretovorno postajo sestavljajo:
– kontrolni objekt s tehtnico in nadstrešnico,
– ploščad za iztresanje odpadkov,
– ploščad stiskanje odpadkov (nameščena stiskalnica in
3 kontejnerji za transport),
– objekt pretovorne postaje (nad ploščadjo za
iztresanje odpadkov in ploščadjo za stiskanje odpadkov),
– nadstrešnica za vozila in delovne stroje –
obstoječe,
– manipulativne površine. |
|
|
10. člen |
|
|
Kontrolni objekt s tehtnico in nadstrešnico:
Vhodno–kontrolni objekt je lociran na platoju
odlagališča komunalnih odpadkov. Objekt je opremljen s potrebnimi
napravami za beleženje, tehtanje in registracijo odpadkov. V sklopu
vhodno–kontrolnega objekta so predvidene ustrezne površine za kontrolo
vozil, kot tudi odstavni prostori za vozila in potrebne površine za
obračanje.
Na uvozu na odlagališče se postavi ustrezna
informacijska tabla z vsemi potrebnimi podatki (upravljalec deponije,
čas obratovanja, dovoljene vrste odpadkov in ostalo). |
|
|
11. člen |
|
|
Ploščad za iztresanje in stiskanje odpadkov:
V nadaljevanju obstoječega stresališča (zbirnega
centra za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) se na utrjenem
deponijskem telesu uredi ploščad velikosti 30 x 28 m z možnim
odstopanjem ±10%. Ploščad se izvede tako, da se zagotovi minimalno 0,5%
padec zaradi stekanja meteornih voda.
Zgornji ustroj ploščadi ter posameznih prometnih
površin se določi glede na prometne obremenitve in pričakovani promet na
ploščadi pretovorne postaje.
Vsa izvršena dela in uporabljeni materiali morajo biti
v skladu z zahtevami Splošnih tehničnih pogojev za gradnjo cest TP SCS
1989/1. Pred vgrajevanjem voziščne konstrukcije mora biti na planumu
temeljnih tal zagotovljena potrebna nosilnost Ev2=60 MN/m2 (CBR = 15%),
ki omogoča kvalitetno vgraditev materialov v nadgrajene plasti voziščne
konstrukcije. V primeru, da ta ni dosežena, je potrebno vgraditi plast
ustreznega kamnitega materiala (posteljice) tako, da bo zagotovljena
potrebna nosilnost. Kolikor inertni odpadni material ne ustreza
predpisanim karakteristikam, se le tega nadomesti s klasičnim tamponskim
materialom, pri čemer na tem mestu ni potrebno izvesti deponijskega dna.
Kote posameznih utrjenih površin znašajo: kota
ploščadi 174,40, uvoza 174,40, izvoza 175,00 ter kota iztresalne
ploščadi 174,20 mnv. |
|
|
12. člen |
|
|
Objekt pretovorne postaje:
– Lega objekta: po ureditveni situaciji
– Kota pritličja: 174,40 +- 0,40 m
– Horizontalni gabarit: 2 x 14 x 28 m, možno
odstopanje ±10%.
– Vertikalni gabarit: pritličje z višino do kapi 4,60
m.
– Naklon strehe in kritina: simetrični dvokapnici in z
naklonom 15°; kritina je profilirana pločevina opečne barve.
– Konstrukcijska zasnova: objekt se izvede iz jeklene
konstrukcije s točkovnimi temelji.
Ploščad se izvede v padcu 0,5% proti odvodnim muldam. |
|
|
13. člen |
|
|
e) Pogoji za ureditev kompostarne:
V nadaljevanju pretovorne postaje je predviden dodatni
prostor za delno obdelavo kosovnih odpadkov – drobljenje lesa in
kompostarno v tlorisni izmeri cca 45 x 35 m. Površina se izvede v
asfaltni izvedbi. Za kompostiranje se lahko predvidijo tudi posebni
kontejnerji za prisilno kompostiranje. |
|
|
V. PROMETNE UREDITVE |
|
|
14. člen |
|
|
Dostop in dovoz je po asfaltni lokalni cesti, ki vodi od
regionalne ceste R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj proti naselju Zastava,
nato pa po asfaltni dovozni poti od priključka na lokalno cesto za
zastavo do deponije. Dovoz na območje deponije se ohranja, s tem da je
potrebno priključek dovozne poti na lokalno cesto za Zastavo razširiti
in rekonstruirati z ustreznimi elementi – radiji in sicer minimalni
uvozno-izvozni radij mora znašati 12 m. Pred vstopom v območje deponije
je plato z rampo za kontrolo, evidenco in pregled pripeljanih odpadkov.
Pred vhodom na deponijo je predvideno tudi obračališče za tovorna
vozila.
Interne komunikacije so utrjene za težak tovorni
promet in odvodnjavane. Širina internih cest je 3,80 do 4,30 m, vzdolžni
sklon ne presega 13%. |
|
|
VI. KOMUNALNE UREDITVE |
|
|
15. člen |
|
|
Vodovodno omrežje:
Za oskrbo s požarno vodo je v 1. fazi predvidena
cisterna za deževnico in sicer v tipski izvedbi, volumna 30 m3, kar
zadostuje za enourno gašenje požara. Vkopana je na severno zahodni
strani ploščadi, poleg nje pa je predvidena črpalna postaja za hidrantno
omrežje. Cevovod se izvede iz NL profila DN 100.
Za oskrbo delovnega mesta je predvideno napajanje s
posebno cisterno poleg vratarnice oziroma spremljajočega objekta. Ima
hidroforno napravo, voda se dovaža iz javnega vodovodnega omrežja s
cisterno. |
|
|
V drugi fazi je predvidena gradnja vodovoda za oskrbo
deponije s požarno in pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
Predvideni vodovod, ki poteka od obstoječega cevovoda (16. člen |
|
|
Kanalizacija:
Za odvod fekalnih odpadnih vod iz objekta vratarnice
se zgradi greznica na praznjenje.
Kanalizacija deponiji je razvrščena na več sistemov in
sicer:
– Drenažna kanalizacija: Izvede se na dnu deponije pod
drenažnim slojem. Zaključujejo se z jaški in bazenom izcednih voda.
– Kanalizacija izcednih voda: Izvede se vodotesno,
situacija je razvidna iz priloge.
– Kanalizacija meteorne vode: Kanalizacije meteornih
voda s strehe pretovorne postaje se izvede vodotesno in se preko filtra
spustijo v cisterno za požarno vodo.
– Kanalizacija odpadnih voda stresalne ploščadi in
pretovorne ploščadi: Izvede se ločeno za vsako ploščad posebej, nato pa
se preko kontrolnega jaška izpustijo v zbirni bazen izcednih voda. |
|
|
17. člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje:
Za oskrbo PCRO z električno energijo je potrebno
zgraditi novo TP 20/0,4 kV z napajanjem iz obstoječega DV 20 kV Gradac.
Napajalni vod se izvede podzemno s kablom preseka Al 70 mm2.
TP bo kabelsko montažne izvedbe v kovinskem ohišju. V
TP je možno vgraditi transformator moči do 250 kVA. V kolikor se pojavi
potreba po večji moči, se po pogojih upravljalca el. omrežja lahko
vgradi transformator večje moči.
Nizko napetostno omrežje bo podzemne izvedbe ustreznih
presekov. Merilno mesto bo nameščeno v prostostoječi omarici pri TP. EV
NN do odjemnega mesta stiskalne naprave predvidi v elektrokabelski
kanalizaciji pod ploščadjo za stikalno napravo.
Pred začetkom izdelave projektne dokumentacije je
potrebno upravljalcu elektroenergetskega omrežja posredovati idejno
zasnovo ureditve elektroenergetskega napajanja objekta, h kateremu bo
upravljalec podal projektne pogoje. |
|
|
18. člen |
|
|
Javna razsvetljava:
Na celotnem kompleksu PCRO se predvidi javna
razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo do 40 m, glede na
primeren prostor postavitve in križanja cest.
Javna razsvetljava se bo priključila na razdelilec
javne razsvetljave RG, ki bo postavljen v zelenici pri trafo postaji.
Točna lokacija se določi po predhodnem pogovoru in v sodelovanju z
dobaviteljem električne energije. |
|
|
VII. FAZNOST IZVANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
19. člen |
|
|
Izvajanje sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je
predvideno fazno:
– 1. faza obsega zapolnitev južnega dela obstoječega
deponijskega telesa ter usposobitev južnega dela parcele za odlaganje
inertnih odpadkov; po izkopu gradbene jame deponijskega telesa se izvede
osnovna tesnitev dna in nato drenaža oziroma zaščitni sloj drenaže,
– 2. faza obsega utrditev deponijskega telesa po
končanem odlaganju ter gradnjo pretovorne postaje, vključno z dostopno
cesto in komunalno infrastrukturo, manipulativnimi površinami in
kompostarno ter trafo postajo s priključnim 20kV daljnovodom. Kolikor ni
možno z odpadnim inertnim materialom zagotoviti dovoljenih mejnih
nosilnosti tamponske blazine, se na vplivnem območju gradnje pretovorne
postaje izvede klasičen nasip po navodilih geomehanika,
– 3. faza obsega zapolnitev preostanka južnega dela
deponije z inertnimi odpadki ter ureditev zaključnega sloja deponijskega
telesa. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA, IZVAJALCEV IN UPRAVLJALCA ODLAGALIŠČA |
|
|
20. člen |
|
|
Pri gradnji in obratovanju odlagališča inertnih odpadkov
ter PCRO morajo biti izvedeni naslednji ukrepi:
– Za onemogočanje nekontroliranega dostopa na
odlagališče je potrebno območje odlagališča ograditi z zaščitno ograjo
višine najmanj 2 m. Vhod je kontroliran, preko vhodnega objekta, pred
katerim se namestijo ustrezna vhodna vrata.
– Vse vgrajene odpadke je potrebno pred samo vgradnjo
v deponijsko telo ustrezno prekontrolirati. To se zagotovi z vhodno
kontrolo in predobdelavo odpadkov.
– Ugotavljanje količine in kvalitete izcednih voda
oziroma dreniranih voda iz stare deponije se vrši preko ustreznih
merilnih jaškov, ki so nameščeni na področju zbiralnika izcednih vod.
– Vodotesnost bazena za zbiranje izcednih vod, kakor
tudi inštalacije za zbiranje izcednih vod izven deponijskega telesa
morajo biti pod stalnim nadzorom. Kontrola se izvaja v določenih
časovnih intervalih, najmanj enkrat letno. Drenaže za zbiranje izcednih
vod se morajo čistiti najmanj 2 x letno z izpiranjem in najmanj 1x letno
pregledajo v video kamero.
– Kontrola vpliva na podtalnico se mora izvajati preko
obstoječih kontrolnih sond. Kolikor bi se pokazala potreba po dodatnih
sondah (na osnovi dodatnih geoloških in hidroloških preiskav), se te
določijo pri sami pripravi projektov za izvedbo.
– Vsa izcedna voda se mora redno kontrolirati po
količini in vsebnosti nevarnih snovi. Za ta namen se uredijo ustrezni
merilni jaški.
– Vse površinske, padavinske vode, ki niso onesnežene,
se ravno tako kontrolirajo preko vmesnih jaškov, katerih mesto se določi
v samem projektu za izvedbo.
– Vse vode, ki se bodo odvajale v ponikovalnice, se
pred izpustom na teren kontrolirajo in analizirajo.
– Vse izcedne vode in padavinske vode morajo
odgovarjati zahtevam Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS,
št. 5/00, 45/00 in 13/03), Pravilnika o monitoringu onesnaženosti
podzemnih voda z nevarnimi snovmi Pravilnik o monitoringu onesnaženosti
podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00) ter Uredbi
o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov
(Uradni list RS, št. 7/00).
– Za merjenje meteoroloških razmer na deponiji
(posebej padavine in temperatura) se upoštevajo podatki državne mreže
meteoroloških postaj.
– Če se v času obratovanja izkaže potreba, se uredijo
še posebne alarmne naprave za varovanje deponijskega telesa.
– Investitor mora pred začetkom obratovanja izvesti
rekonstrukcijo priključka dostopne poti do deponije na lokalno cesto do
naselja Zastava, tako da bo zagotovljeno varno vključevanje tovornih
vozil v promet na lokalni cesti. |
|
|
21. člen |
|
|
Deponijsko telo in njegove tehnične karakteristike mora
upravljavec v času samega obratovanja in tudi po zaprtju odlagališča
kontrolirati in sicer po naslednjih parametrih:
– Skupno velikost deponijskega telesa glede na časovne
intervale zapolnitve, t.j. vgradne površine, višine, naklone brežin in
nasipov. Kontrola se izvaja najmanj 1x letno pri skupnih meritvah
deponijskega telesa in pripravi ustreznih situacijskih načrtov s
potrebnimi profili.
– Prekrivne in rekultivacijske površine na zaprtih
delih odlagališča ali na njegovih posameznih odsekih: izvedejo se skupaj
z letnimi meritvami in preko tekočih opazovanj deponijskega območja v
sklopu samega obratovanja.
– Položaji, višine in spremembe oblik deponijskega
telesa ali posameznih odsekov le-tega se izvedejo z letnimi meritvami in
sprotnim opazovanjem v času obratovanja. |
|
|
22. člen |
|
|
Upravljavec deponije mora za sprotno dokazovanje in
kontrolo vseh v predhodnih členih navedenih opazovanj in ukrepov voditi
dokumentacijo, skladno s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list
RS, št. 5/00, 45/00 in 13/03). |
|
|
IX. DOVOLJENA ODSTOPANJA |
|
|
23. člen |
|
|
Dovoljena so odstopanja v smislu organizacije pretovorne
postaje, kolikor se v fazi nadaljnjega projektiranja ugotovijo
racionalnejše rešitve. Dovoljena so tudi odstopanja pri poteku
infrastrukturnih vodov in naprav v kolikor se pri nadaljnjem
projektiranju ugotovijo optimalnejše in bolj ekonomične rešitve. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
24. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta so stalno na
vpogled na Občini Črnomelj, oddelku za prostorsko planiranje. |
|
|
25. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh sprememb in
dopolnitev lokacijskega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in
prostor, Enota Novo mesto. |
|
|
26. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o
lokacijskem načrtu za razširitev deponije komunalnih odpadkov (III.
faza) (Uradni list RS, št. 43/00) v delu, ki ga obravnava ta odlok. |
|
|
27. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 352-06-3/2001 |
|
|
Črnomelj, dne 8. julija 2004. |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r. |
|
|
|