|
Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP,
43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 - odl. US,
14/2015 – ZUUJFO, 61/2917 – ZureP-2) in 16. člena
Statuta Občine Hajdina
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17- uradno prečiščeno besedilo
je Občinski svet Občine Hajdina na 2. izredni seji, dne 20. 6. 2019
sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
|
OBČINE
HAJDINA |
|
|
|
1
Splošne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(predmet
odloka) |
|
(1)
Občina Hajdina s tem odlokom sprejme Občinski prostorski načrt Občine
Hajdina (v nadaljevanju: prostorski načrt ali OPN), ki določa strateške
usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina
in oblika odloka) |
|
(1)
Občinski prostorski načrt Občine Hajdina vsebuje strateški in izvedbeni
del. |
|
(2)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Hajdina in varstvenih režimov določa: |
|
1.
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
|
2.
zasnovo prostorskega razvoja občine, |
|
3.
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
|
4.
zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene
gradnje, |
|
5.
usmeritve za prostorski razvoj občine. |
|
(3)
Izvedbeni del OPN določa: |
|
1.
enote urejanja prostora, |
|
2.
območja namenske rabe prostora, |
|
3.
prostorske izvedbene pogoje, |
|
4.
prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera se pripravi občinski
podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). |
|
(4)
Občinski prostorski načrt Občine Hajdina je sestavljen iz tekstualnega
in grafičnega dela ter je izdelan v digitalni obliki in v analogni
obliki. |
|
(5)
Strateški del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
|
1.
Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:30 000), |
|
2.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:30 000), |
|
3.
Usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo ter območja naselij z
območji razpršene poselitve (M 1:30 000), |
|
4. Usmeritve za razvoj v
krajini (M 1:30 000) ter |
|
5. Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč (1:30 000). |
|
(6) Izvedbeni del OPN
vsebuje naslednje grafične prikaze: |
|
1. Pregledna karta Občine
Hajdina z razdelitvijo na liste (M 1: 30 000), |
|
2. Pregledna karta občine
s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture (M 1:30 000), |
|
3. Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5 000) ter |
|
4. Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000). |
|
(7) Obvezne priloge OPN so: |
|
1. izvleček iz hierarhično
višjih aktov, |
|
2. prikaz stanja prostora
(tekstualni in grafični del), |
|
3. strokovne podlage, na
katerih temeljijo rešitve v OPN, |
|
4. smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
|
5. obrazložitev in
utemeljitev OPN, |
|
6. povzetek za javnost, |
|
7. okoljsko poročilo. |
|
|
|
3. člen |
|
(pomen kratic uporabljenih v odloku) |
|
(1) V odloku uporabljene
kratice imajo naslednji pomen: |
|
AC avtocesta, |
|
BTP bruto tlorisna površina objekta, |
|
DEM Dravske elektrarne Maribor, |
|
DPA državni prostorski akt, |
|
EO enostavni objekt, |
|
EP O ekološko pomembno območje, |
|
EUP enota urejanja prostora, |
|
FI faktor izrabe gradbene parcele, |
|
FZ faktor zazidanosti gradbene parcele, |
|
GJI gospodarska javna infrastruktura, |
|
HE hidroelektrarna, |
|
K klet, |
|
KD kulturna dediščina, |
|
KS kulturni spomenik - zavarovan s predpisom, |
|
M mansarda, |
|
N nadstropje, |
|
NATURA posebno varstveno območje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi, |
|
NO nezahtevni objekt, |
|
NV naravna vrednota, |
|
ONRP osnovna namenska raba prostora, |
|
OPN občinski prostorski načrt, |
|
OPPN občinski podrobni prostorski načrt, |
|
OPPN-p občinski podrobni prostorski načrt - predviden, |
|
P pritličje, |
|
PIP prostorski izvedbeni pogoji, |
|
PM parkirno mesto, |
|
PNRP podrobnejša namenska raba prostora, |
|
PRS Prostorski red Slovenije, |
|
Q100 poplavno območje stoletnih voda – katastrofalne poplave,
|
|
RPE
register
prostorskih enot, |
|
SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
|
UN urbanistični načrt, |
|
VVO vodovarstveno območje, |
|
ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
(2) Poleg navedenih kratic
se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko
rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske
elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih. |
|
|
|
4. člen |
|
(pomen izrazov uporabljenih v odloku) |
|
(1) V odloku uporabljeni
izrazi imajo naslednji pomen: |
|
1. Avtobusno postajališče: je posebej zgrajena in označena
prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno
vstopanje in izstopanje potnikov, |
|
2. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja;
izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona
tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja), |
|
3. Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih
površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo
nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta
so zajete tiste površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj
1,60 m. |
|
4. Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena
kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
|
5. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med
obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti in na robovih naselja, če ta
gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja.
|
|
6. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za
gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. |
|
7. Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem zazidane
površine objekta do največ 50 % BTP. |
|
8. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves. |
|
9. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta,
vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin,
dostopov za funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za
lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod
njim, ki niso namenjeni graditvi objektov. |
|
10. Družinska hiša je prosto stoječa stavba z največ tremi
stanovanjskimi enotami. |
|
11. Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen
vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo
z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji. |
|
12. Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko
izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene
infrastrukture, vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti
prostori). |
|
13. Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt
z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša. |
|
14. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne
potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni
namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. |
|
15. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi
značilnostmi prostora. Na območju EUP se določi namensko rabo prostora,
dopustno izrabo prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja,
ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, za posamezne vrste
posegov v prostor se določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se
predvideva izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, se za
območje EUP določijo usmeritve, pogoji in omejitve, ki jih je potrebno
upoštevati pri izdelavi OPPN. |
|
16. Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi.
Imeti mora primerno višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža
so tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M). |
|
17. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje
med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene
gradnji. |
|
18. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je
razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij
največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov)
nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri
tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad
vhodom in podobno. |
|
19. Gospodarska cona je območje obrtnih, proizvodnih,
skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti ter tudi
spremljajočih storitvenih in servisnih dejavnosti, brez bivanja. |
|
20. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali
omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb v skladu
z veljavnimi predpisi ter drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko,
komunikacijsko in prometno infrastrukturo. |
|
21. Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.
|
|
22. Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki
služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile objektu. |
|
23. Gradbeni inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju
tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso
bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in
podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe). |
|
24. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo
novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
|
25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi
nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se
bistveno spremeni njegov zunanji videz. |
|
26. Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo,
obliko in funkcijo v prostoru. |
|
27. Grajeno območje kmetije je zemljišče, na katerem stojijo
stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s
predpisi o graditvi objektov. |
|
28. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče,
parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna
površina. |
|
29. Javno cestno omrežje je omrežje, sestavljeno iz
kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih
površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu
z določbami veljavnih prometnih predpisov. |
|
30. Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki
odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe. |
|
31. Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih
in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in
prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v
prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov,
značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce. |
|
32. Kakovostno nadgrajen objekt je legalno zgrajen objekt, ki
izhaja iz tradicionalnih oblik gradnje, nadgrajen pa je v oblikovanju,
gradivih in funkciji objekta tako, da omogoča kakovostno bivanje v
skladu z razvojem tehnologije ter ne povzroča motnje v odnosu med
starimi in novimi ureditvami v prostoru kot bi bile npr. neprimerne
izstopajoče novogradnje po tujih vzorih. |
|
33. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od
pritličja navzdol. Kletni del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren.
Na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren. Na
nagnjenem terenu, kjer ni mogoče doseči pogoja, da lahko klet sega
največ 1 m nad okoliški teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti
vkopana v teren, prednja stena kleti pa je v odvisnosti od strmine
terena lahko v celoti nad terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja
stena kleti delno vkopana (na položnejšem terenu). |
|
34. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje
etaže do loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne
konstrukcije. |
|
35. Legalizacija je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za
nedovoljeno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod
pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami
tega odloka. |
|
36. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne,
nezahtevne ali enostavne objekte. |
|
37. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se
nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno,
praviloma dvokapno streho. |
|
38. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega
objekta v skladu z določbami tega odloka. Pred izvedbo nadomestne
gradnje je potrebna odstranitev obstoječega objekta. |
|
39. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad
nivojem terena brez povečanja tlorisa objekta. |
|
40. Naravne sestavine prostora so reliefne oblike, tla,
vode, vegetacija in ekosistemi. |
|
41. Naselje je območje, ki obsega zemljišča, pozidana in še
nepozidana, s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbenimi
inženirskimi objekti, in javne površine. Tvori ga skupina najmanj 10
stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno številko. Naselja se
med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po
velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in
ruralna naselja. |
|
42. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za
katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena
brez veljavnega gradbenega dovoljenja. |
|
43. Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za
katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer
izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so
izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor
tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje,
uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim. |
|
44. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je
stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel,
motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in
podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba
železniške in avtobusne postaje, letališča in stavba pristaniškega
terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet
in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba
in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko
oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih
dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba. |
|
45. Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že
zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet,
sosednje objekte oziroma svojo okolico. |
|
46. Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je
stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca
stopnje izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za
posamezno enoto urejanja prostora. |
|
47. Nezahtevni objekt je objekt takšne konstrukcijske
zahtevnosti, da se ne uvršča med zahtevne, manj zahtevne ali enostavne
objekte. |
|
48. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski
objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z
vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
|
49. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in
sodobnih materialov. |
|
50. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi
pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine
in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. |
|
51. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi
ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija
vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in sončna energija. |
|
52. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni
pas rek in pritokov ter stoječih voda. |
|
53. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine,
namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali
komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča,
prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, ali v enem ali več
nivojih, ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, pri čemer je
potrebno upoštevati določila tega odloka glede urejanja odprtih bivalnih
površin v posameznih enotah urejanja prostora. |
|
54. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt
odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. |
|
55. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za
izvajanje gospodarskih služb za oskrbo z vodo, čiščenje in odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
|
56. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na zemljišče z
namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt
ali na objekt ter drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.
|
|
57. Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov
s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti
in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt
ali območje pridobilo status varovanja (gradnja zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela,
premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi
s področja varstva kulturne dediščine). |
|
58. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali pa se prostori pritličja pričnejo
na vodoravni plošči nad kletjo ali na vodoravni plošči, katera je lahko
največ toliko dvignjena nad okoliški teren kot določajo omejitve,
zapisane glede vkopanosti kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet
sega največ 1 m nad okoliški teren). |
|
59. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodotokih 1. reda 15
metrov od meje vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda pa 5 metrov od
meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med
visokovodnimi nasipi. |
|
60. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z
geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
|
61. Regulacijske črte so urbanistični elementi za urejanje in
oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih
danosti v prostoru naselja. |
|
62. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za
bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več
kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture. |
|
63. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu
ostrešja. Na slemenu je najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko
presega dimnik. |
|
64. Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo
izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v
prostor od določb, navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje
ta predpis. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s
predpisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih. |
|
65. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob
upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in
drugih vidikov. |
|
66. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in
zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno
spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi
objekta na okolico. |
|
67. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je vsaj 50% BTP nad
terenom namenjenih bivanju. |
|
68. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek
lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
|
69. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma
krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna
podlaga, ki jo izdela pooblaščen strokovnjak ustrezne stroke z namenom,
da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v
prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji. |
|
70. Strukturna urejenost prostora obsega značilne smeri,
oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke, vedute, kvalitetne
poglede in razmerja med rabami prostora. |
|
71. Športni center obsega športne površine in objekte, namenjene
športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
|
72. Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica
objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu. Primeri takih del
so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev
odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom
odprave ovir, ureditev vrta. |
|
73. Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma
prostorske ureditve. |
|
74. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega
prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so gradbeni
posegi dopustni v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa
oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te
infrastrukture. |
|
75. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič,
stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
|
76. Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni
sestavini prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s
prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča.
|
|
77. Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe
kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi
pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami. |
|
78. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje
voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode,
ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije
vodotokov. |
|
79. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno
zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim
objektom. |
|
80. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja
objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno
vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Vrsto vzdrževalnih del
določajo predpisi s področja graditve objektov. |
|
81. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se lahko zadržuje večje
število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je
obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja,
ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa
je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane
dokumentacije. |
|
82. Zelene površine so namenjene preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem, in izboljšavi kakovosti
bivanja. Zelene površine so del stavbnih zemljišč v naselju. |
|
(2) Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak
pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in
graditve objektov. |
|
|
|
2 Strateški del OPN |
|
|
|
2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine Hajdina |
|
|
|
5. člen |
|
(splošna izhodišča) |
|
(1) Strateški del OPN izhaja
iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja
Občine Hajdina in njenega širšega območja. |
|
(2) Strateški del OPN
upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč
SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in
priporočil. |
|
(3) Pri načrtovanju
usmeritev prostorskega razvoja Občine Hajdina so bila posebej upoštevana
izhodišča SPRS, ki opredeljujejo: |
|
1. naselje Zgornja Hajdina kot lokalno središče s funkcijami tega
središča, |
|
2. Dravsko polje kot območje intenzivnega kmetijstva in pomemben
vodonosnik pitne vode, |
|
3. reko Dravo kot področje za pridobivanje električne energije,
|
|
4. območje občine kot območje križanj pomembnih prometnih koridorjev
sever-jug, vzhod-zahod ter drugih mednarodnih infrastrukturnih
koridorjev, z dobro izhodiščno prometno navezanostjo občine na
pomembnejša središča v Sloveniji in izven nje, |
|
5. Občina Hajdina leži med pomembnim središčem nacionalnega pomena v
regionalnem območju, to je mestom Ptuj, in pomembnim zaposlitvenim
središčem Kidričevo, |
|
6. območje občine kot območje izjemne kulturne dediščine, |
|
7. območje občine z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kot
potencialno območje za razvoj in dopolnitev turistične ponudbe širšega
območja Dravske ravni. |
|
(4) Strateški del OPN
upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega
pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Hajdina, kot so Strategija
gospodarskega razvoja Slovenije 2013 - 2020, Regionalni razvojni program
za Podravsko razvojno regijo 2014 - 2020, Območni razvojni program
Spodnje Podravje za obdobje 2014 - 2020, Dolgoročna strategija razvoja
Občine Hajdina 2008 - 2020, Srednjeročni plan razvoja Občine Hajdina.
|
|
(5) Strateški del OPN
upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na
državni, regionalni in lokalni ravni. |
|
(6) Prav tako upošteva
varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s
področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in
varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v
Prikazu stanja prostora za Občino Hajdina. |
|
|
|
6. člen |
|
(prostorska izhodišča) |
|
(1) Občina Hajdina obsega
del vzhodnega dela ravnine Dravskega polja do reke Drave. |
|
(2) Občina Hajdina je s
površino 21,8 km2 in 3737 prebivalci (junij 2017) uvrščena med manjše
slovenske občine. |
|
(3) Območje občine je
pretežno kmetijsko. Gozdne površine se pojavljajo v obliki manjših
zarasti ob meji z Občino Kidričevo in v obdravskem pasu. |
|
(4) V občini je sedem
naselij: Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Spodnja
Hajdina in Zgornja Hajdina. Naselje Zgornja Hajdina je občinsko središče
s funkcijami lokalnega središča. |
|
(5) Prebivalstvo v občini
rahlo narašča, indeks staranja se povečuje. Izobrazbena struktura
prebivalstva, razen na višjem in visokem nivoju, ne zaostaja za
povprečjem Republike Slovenije. |
|
(6) V občini primanjkuje
delovnih mest v sekundarnih zaposlitvenih dejavnostih. Zaradi tega in
zaradi dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno preskrbo in funkcije na
območju občine, se celotno območje občine gravitacijsko navezuje na
središče nacionalnega pomena regionalnega območja (Ptuj), na pomembnejše
lokalno in zaposlitveno središče Kidričevo ter na nacionalno središče
mednarodnega pomena (Maribor). |
|
|
|
7. člen |
|
(prednosti dosedanjega prostorskega razvoja v
občini) |
|
(1) Kot razvojna izhodišča v
sistemu poselitve Občina Hajdina upošteva naslednje prednosti
dosedanjega prostorskega razvoja: |
|
1. vzpostavljen poselitveni vzorec strnjenih ravninskih naselij z
zanemarljivim pojavom razpršene poselitve, |
|
2. dobra strukturiranost in prostorska razporeditev obstoječih
dejavnosti, ki delno zadovoljujejo potrebe območja, tudi v sekundarnih
zaposlitvenih dejavnostih, |
|
3. prostorske možnosti za notranji razvoj strnjenih območij naselij in
možnosti za širitev naselij, |
|
4. prostorske možnosti za notranji razvoj in prenovo ter dolgoročno
širitev občinskega središča Zgornja Hajdina, |
|
5. prostorske možnosti za širitev obstoječih dejavnosti in prostorske
možnosti za umestitev novih dejavnosti, |
|
6. izjemna območja kulturne dediščine. |
|
(2) Kot razvojna izhodišča v
sistemu gospodarske javne infrastrukture Občina Hajdina upošteva
naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
|
1. občina kot celota in vsa naselja imajo izjemno razvojno izhodišče
zaradi odlične prometne navezanosti (cestno, železniško) na nekdanje
občinsko središče Ptuj, ki je z zasnovo SPRS postalo središče
nacionalnega pomena, z vsemi funkcijami tega središča, in dobre prometne
navezanosti na bližnje zaposlitveno središče Kidričevo ter na ostale
prometne smeri v Sloveniji in preko njenih meja, |
|
2. dobro navezanost naselij na občinsko središče, dobra povezanost
naselij med seboj in dobra navezanost na poselitvena območja izven mej
občine, |
|
3. zagotovljenost dostopa do energetskih in telekomunikacijskih
omrežij na celotnem območju občine, |
|
4. zagotovljenost preskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki na
celotnem območju občine, |
|
5. delno izgrajen sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, z zasnovo
te dejavnosti na celotnem območju občine. |
|
(3) Kot razvojna izhodišča v
sistemu krajine Občina Hajdina upošteva naslednje prednosti dosedanjega
prostorskega razvoja: |
|
1. velike površine kmetijskih zemljišč Dravskega polja, primernih za
intenzivno kmetijsko dejavnost, |
|
2. vodne vire, primerne za oskrbo s pitno vodo, |
|
3. reko Dravo z obrečno krajino in del odvodnega energetskega sistema
hidroelektrarne Zlatoličje kot potencialna območja za razvoj turističnih
gospodarskih dejavnosti, predvsem vodnega, obvodnega in sonaravnega
turizma, tudi turizma na kmetijah. Na območjih z varstvenim statusom se
naj načrtujejo le tiste prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne
rekreacijske infrastrukture, |
|
4. bogata območja kulturne dediščine in ohranjanja narave. |
|
|
|
8. člen |
|
(slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v
občini) |
|
(1) Kot razvojna izhodišča v
sistemu poselitve Občina Hajdina upošteva naslednje slabosti dosedanjega
prostorskega razvoja: |
|
1. odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih in delno
sekundarnih proizvodnih dejavnostih, od bližnjega regionalnega središča
in drugih večjih zaposlitvenih centrov, |
|
2. prostorske omejitve za širitev naselij zaradi varovanja najboljših
kmetijskih zemljišč, |
|
3. morfološki razvoj naselij, ki je v tradicionalna podeželska naselja
s primarno dejavnostjo umeščal urbane dejavnosti in s tem povzročil
prostorska navzkrižja, |
|
4. pritisk pozidave ob pomembnejše prometne smeri (Maribor, Ptuj
Kidričevo), katerih posledica je zraščanje naselij ob teh prometnicah in
povečanje tega pritiska z izgradnjo avtoceste Slivnica-Hrvaška. |
|
(2) Kot razvojna izhodišča v
sistemu gospodarske javne infrastrukture Občina Hajdina upošteva
naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja: |
|
1. zaostajanje izgradnje okoljske infrastrukture – zajemanje in
čiščenje odpadnih vod, na okoljsko občutljivem območju varovanja vodnih
virov, |
|
2. preobremenjenost območja občine z velikimi infrastrukturnimi
sistemi, ki območje razdelijo na več manjših ločenih enot. |
|
(3) Kot razvojna izhodišča v
sistemu krajine Občina Hajdina upošteva naslednje slabosti dosedanjega
prostorskega razvoja: |
|
1. obremenjenost poselitve z intenzivno kmetijsko dejavnostjo
Dravskega polja, kar ima za posledico povečan negativni vpliv na okolje
in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja (emisije kmetijske
dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru), |
|
2. obremenjenost naravnih virov (tla, podtalnica Dravskega polja) z
intenzivno kmetijsko dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v
naseljih in v odprtem prostoru), |
|
3. neprimerna strukturiranost krajinskega prostora (razdeljenost
prostora zaradi velikih sistemov gospodarske javne infrastrukture,
drobljena kmetijska parcelacija) in slaba členjenost krajine
(zmanjševanje gozdnih površin, odstranjevanje obvodnih zarasti,
ločitvenih mejic in ločitvenih zelenih robov naselij). |
|
|
|
9. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin) |
|
(1) Občina Hajdina je
povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih: |
|
1. na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s
pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave; |
|
2. z občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki; |
|
3. s sosednjimi občinami pri ravnanju z odpadno vodo; |
|
4. z Občino Starše na področju izgradnje medobčinske gospodarske cone; |
|
5. z Občino Kidričevo na področju izgradnje medobčinske gospodarske
cone; |
|
6. z MO Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z
dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb –
sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti; |
|
7. z MO Ptuj in sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so
regionalnega pomena – zaščita podtalnice Dravskega polja, izgradnja
prometnih in ostalih infrastrukturnih omrežij, izgradnja poslovno
logističnega centra. |
|
|
|
10. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Ob upoštevanju navedenih
izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Hajdina enaki
ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v
naslednje vsebinske skupine: |
|
1. skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj; |
|
2. skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi
značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve; |
|
3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;
|
|
4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti občinskega središča in turističnih središč; |
|
5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij; |
|
6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo
prostora; |
|
7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za
ekološko ravnovesje; |
|
8. ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine z
možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine; |
|
9. zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine
ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(2) Zaradi dosedanjega
prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih
in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne določila
naslednje cilje prostorskega razvoja: |
|
1. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev površin za stanovanja
v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjan
razvoj poselitve v občini, |
|
2. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti
v občinskem središču in v ostalih naseljih, kjer so delno že razvite te
dejavnosti ob pomembnejših prometnicah skozi naselja in vpadnicah v
naselja (poslovne dejavnosti, bencinski servis, obrtna dejavnost),
posebej za novi poslovni center v Zgornji Hajdini, |
|
3. zagotovitev prostorskih pogojev za proizvodne dejavnosti v Zgornji
Hajdini ob avtocestnem priključku (medobčinska gospodarska cona
Hajdina-Kidričevo), zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev novih
proizvodnih območij v Slovenji vasi (severno od odvodnega kanala
hidroelektrarne Zlatoličje) in v Dražencih (ob avtocestnem priključku), |
|
4. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev nove gostinsko
nastanitvene cone (južno) ob avtocestnem priključku, |
|
5. zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti predvidenih turističnih
območij z gradnjo ustrezne infrastrukture – sonaravni vodni in obvodni
turizem in rekreacija ob reki Dravi in odvodnem kanalu hidroelektrarne
Zlatoličje, |
|
6. zagotovitev prostorskih pogojev za širitev obstoječih zelenih
površin – pokopališče v Zgornji Hajdini, športni park v Spodnji Hajdini, |
|
7. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v
občini – območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo – farme v Gerečji
vasi, večji kompleks rastlinjakov v Spodnji Hajdini, |
|
8. zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje
infrastrukturnih omrežij v občini – rekonstrukcija vodovodnega omrežja
ob izgradnji kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija delov prometnega
omrežja, |
|
9. zagotavljanje prostorskih pogojev za uvajanje okoljsko
sprejemljivejših oblik kmetovanja na območjih najožjega varovanja pitne
vode, |
|
10. zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini –
dograjevanje kanalizacijskega omrežja s sovlaganjem v centralno
čistilno napravo v Ptuju, |
|
11. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na
območju občine: avtocesta Slivnica-Draženci, glavna cesta Hajdina-Ormož,
posodobitev železniške proge, vzporedni regionalni plinovod R15/1, |
|
12. obnova dotrajanih objektov kulturne dediščine. |
|
|
|
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine Hajdina |
|
|
|
11. člen |
|
(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine) |
|
(1) V zasnovi prostorskega
razvoja Občine Hajdina se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo: |
|
1. prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
|
2. omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
|
3. temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji in |
|
4. druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, |
|
5. urbana središča, za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt. |
|
(2) Zasnova prostorskega
razvoja občine je prikazana na karti 1 v grafičnem delu strateškega dela
OPN Hajdina. |
|
|
|
|
|
|
|
12. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve) |
|
(1) Občina, kot prednostno
območje z intenzivnejšim razvojem poselitve, s širitvami, notranjim
razvojem in delno prenovo naselja za potrebe bivanja in dejavnosti za
zadovoljevanje funkcij občinskega središča, opredeljuje naselje Zg.
Hajdina 1, v katerega bo poleg bivanja in obstoječih dejavnosti,
usmerjala tudi dejavnosti za zadovoljevanje funkcije občinskega
središča. |
|
(2) Občina, kot prednostna
območja z zmernim razvojem poselitve, s širitvami, notranjim razvojem in
delno prenovo naselja ter funkcionalnimi zaokrožitvami roba naselij, v
skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb,
opredeljuje naselja Slovenja vas, Sp. Hajdina, Gerečja vas 1 in Skorba,
v katera bo poleg dejavnosti podeželskih naselij bivanja in obstoječih
dejavnosti, vezanih na primarno kmetijsko proizvodnjo s spremljajočimi
dejavnostmi, usmerjala tudi razvoj pomembnejših oskrbnih dejavnosti za
potrebe prebivalstva v širšem vplivnem območju naselij in njihovo
dopolnjevanje. |
|
(3) Občina, kot prednostna
območja z manjšim razvojem poselitve, z manjšimi širitvami, notranjim
razvojem in funkcionalnimi zaokrožitvami roba naselij, v skladu z
demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb, opredeljuje
naselja Draženci, Hajdoše 1, Hajdoše 2, Gerečja vas 2 in Zg. Hajdina 2,
v katera bo poleg širitev obstoječih dejavnosti, vezanih na primarno
kmetijsko proizvodnjo s spremljajočimi dejavnostmi, usmerjala tudi
širitev ostalih obstoječih dejavnosti in njihovo dopolnjevanje. |
|
(4) Za razvoj sekundarnih in
večjih terciarnih gospodarskih dejavnosti v obstoječih naseljih ni
prostorskih možnosti, zato bo občina te dejavnosti usmerjala v nova
območja ob priključku na avtocesto v Zg. Hajdini in Dražencih
(proizvodna območja ob avtocestnih priključkih) in v proizvodni območji
v Slovenji vasi (severno in južno od kanala). |
|
(5) Prednostna območja za
potrebe širitve obstoječih in umestitev novih proizvodnih kmetijskih
dejavnosti intenzivne vzreje živali in vzgoje rastlin, so vsa naselja v
občini razen občinskega središča, v podaljških dvorišč v intenzivno
pokrajino, če to dopuščajo prostorski in okoljski pogoji, in za to
določena posebna območja izven naselij. |
|
(6) Prednostna območja za
razvoj posebnih dejavnosti, namenjenih turizmu, športu in rekreaciji, je
širše območje ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje, območje igrišča za golf,
območje šortnega igrišča Draženci (severno od AC) in območje ob AC
priključku Hajdina. |
|
(7) V prednostna območja za
razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi umestitve in urejanje ter
širitev površin za šport in rekreacijo in ostalih zelenih površin v vseh
naseljih. |
|
|
|
13. člen |
|
(prednostna območja za razvoj ostalih
dejavnosti) |
|
(1) Občina Hajdina kot
prednostno območje za okoljsko prijaznejšo kmetovanje v občini
opredeljuje območje kmetijskih površin na območjih varovanja vodnih
virov, na zavarovanih območjih ohranjanja narave, na območjih kulturne
dediščine in arheoloških območjih. Občina bo podpirala urejanje
kmetijskih zemljišč na območjih, ki niso zajeta v okoljsko prijaznejše
kmetovanje in imajo možnosti izboljšanja kmetijske proizvodnje z
namakanjem in predhodnimi zložbami zemljišč. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
14. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih
naselij) |
|
(1) Po SPRS je naselje
Zgornja Hajdina 1, kot osrednje in najpomembnejše izmed sedmih naselij v
občini, opredeljeno kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča.
Naselje ima poleg primarnih in sekundarnih razvite tudi terciarne in
kvartarne dejavnosti za opravljanje funkcij občinskega središča. Zaradi
izjemne lege naselja v križišču prometnih koridorjev in neposrednega
priključka na avtocesto Slivnica – Draženci, je v naselju predvidena
krepitev terciarnih dejavnosti. |
|
(2) Naselji Slovenja vas
(gospodarska cona) in Sp. Hajdina (občinski športni center, osnovna
šola in vrtec) občina opredeljuje kot ostala naselja z dodatnimi
oskrbnimi funkcijami za zadovoljevanje potreb svojega prebivalstva in
prebivalstva v širšem vplivnem območju, v katera bo poleg kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem, usmerjala tudi storitvene, oskrbne
in druge sprejemljive spremljajoče dejavnosti, pomembne za celotno
območje občine in širše vplivno območje naselij. |
|
(3) Naselji Gerečja vas 1
(večji kmetijski oskrbni center vzhodnega Dravskega polja) in Skorba
(več dejavnosti družbene javne infrastrukture – muzej, športna igrišča)
občina opredeljuje kot ostali naselji, ki imata poleg primarnih
dejavnosti kmetovanja tudi posamezne obstoječe spremljajoče dejavnosti
za zadovoljevanje potreb lastnega prebivalstva in potreb širšega območja
občine ali Dravskega polja. |
|
(4) Naselja Draženci,
Hajdoše 1, Hajdoše 2, Gerečja vas 2 in Zg. Hajdina 2 občina opredeljuje
kot ostala naselja, ki imajo poleg primarnih dejavnosti kmetovanja tudi
posamezne obstoječe dejavnosti za zadovoljevanje potreb lastnega
prebivalstva. |
|
|
|
15. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij
v občini in regiji) |
|
(1) Naselja v Občini Hajdina
se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter
na pomembnejša središča izven občine s cestnim in železniškim prometnim
omrežjem. |
|
(2) Temeljna smer cestnega
prometnega povezovanja, ki navezuje občino na regionalno središče Ptuj
in pomembnejše sosednje zaposlitveno središče Kidričevo, je prometna os
vzhod-zahod, ki jo predstavljata glavna cesta G-I-2 Slovenska
Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož in njeno nadaljevanje proti Ptuju po
Mariborski cesti mesta Ptuj (to je bivši glavni cesti G-I-2). V smeri
sever-jug pa prometno os predstavljata glavna cesta G-I-1
Maribor-Hajdina in G-I-9 Hajdina-Hrvaška, ki navezujeta naselja ob njej
na občinsko središče in na obe pomembnejši središči izven občine. Tretjo
smer cestne povezave predstavlja bivša regionalna cesta R-II-432
Hajdina-Rogatec, ki navezuje južni del Dravskega polja na nekdanje
občinsko središče Ptuj. Četrto os povezave v regiji predstavlja del
glavne ceste G-I-2 z elementi hitre ceste na odseku Draženci-Ptuj, ki
navezuje napajalne ceste mesta Ptuj in predvideno obvozno cesto mesta
Ptuj na avtocesto na območju Občine Hajdina. Peto povezovalno os pa
predstavlja nov krak avtoceste, ki občino neposredno navezuje na vsa
pomembnejša središča v Sloveniji in na pomembnejša središča v širšem
prometnem območju. |
|
(3) Vsa naselja so preko
navedenih državnih cest ali preko lokalnih cest dobro povezana z
občinskim središčem, regionalnim središčem in ostalimi bližnjimi
občinskimi središči. |
|
(4) Pomembna občinska
prometna navezava je železniška proga Pragersko-Ptuj, ki južni del
območja občine navezuje na regionalno središče in na bližnje
zaposlitveno središče. |
|
|
|
16. člen |
|
(druga za občino pomembna območja) |
|
(1) Druga za občino pomembna
območja so: |
|
1. območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora ob reki Dravi
(ekološko pomembno območje Drava - spodnja, posebno varstveno območje
Drava (območje Natura 2000)), |
|
2. območje športno rekreacijskih površin golf igrišča in rekreacijskih
površin ob in na odvodnem kanalu hidroelektrarne Zlatoličje na območju
Občine Hajdina, |
|
3. površinske vode reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne
Zlatoličje, |
|
4. obstoječa gospodarska cona in njena širitev v naselju Slovenja vas
(predvidena medobčinska cona z Občino Starše), |
|
5. predvidena gostinsko-nastanitvena cona ob avtocestnem priključku
Hajdina, |
|
6. predvidena medobčinska gospodarska cona ob avtocestnem priključku
Hajdina (z Občino Kidričevo), |
|
7. dolgoročno načrtovana medobčinska gospodarska cona ob avtocestnem
priključku Draženci, |
|
8. proizvodno območje farme Draženci, |
|
9. črpališče v Skorbi, |
|
10. območja kulturne dediščine in arheološka območja z velikim
arheološkim potencialom v naseljih Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina. |
|
|
|
17. člen |
|
(urbanistični načrt) |
|
(1) Razvoj občinskega
središča Zgornja Hajdina in razvoj naselja Slovenja vas je podrobneje
opredeljen v urbanističnem načrtu za ti naselji. |
|
|
|
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
|
|
18. člen |
|
(gospodarska javna infrastruktura) |
|
(1) V zasnovi gospodarske
javne infrastrukture so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja
občine, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti državnega
in regionalnega pomena ter pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja
in objekti lokalnega pomena. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je
prikazana na Karti 2 v grafičnem delu strateškega dela OPN. |
|
|
|
19. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Prioriteta občine na
področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja
občine z občinskim središčem Zgornja Hajdina, regionalnim središčem
Ptuj, zaposlitvenim središčem Kidričevo in ostalimi sosednjimi občinami
ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna
dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in
vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so državne ceste skozi
naselja, otežene ali podaljšane prometne navezave in dostopi zaradi
gradnje državnega cestnega omrežja, priključki cest nižjih kategorij,
tudi poljskih cest, in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana
prometna varnost na omrežju občinskih cest. Za izboljšanje prometne
povezanosti naselij z občinskim središčem Zgornja Hajdina je predvidena
nova cesta med glavno cesto G-I-9 in občinskim središčem, ki bo
omogočala kvalitetnejši dostop do občinskega središča iz smeri naselij
Slovenja vas, Hajdoše, Skorba Gerečja vas, Spodnja Hajdina. |
|
(2) Občina Hajdina bo zaradi
izboljšanja železniške prometne povezave podpirala gradnjo vzporednega
železniškega tira, elektrifikacijo železniške proge in izboljšanje
varnosti v križanjih železniškega prometa z državnim in lokalnim cestnim
omrežjem. |
|
(3) Občina Hajdina bo v
povezavi z drugimi občinami vzpodbujala razvoj povezovalnega
kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma
v občini Hajdina (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične
ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi v obdravskem
območju), kakor tudi ureditev kolesarskih poti in pešpoti v drugih
primernih območjih občine in v območju poselitve. |
|
(4) Občina bo usmerjala
javni potniški promet v racionalizacijo povezav in zagotavljanje
fizičnega povezovanja javnih prometnih podsistemov (javni prevoz skupaj
s šolskimi prevozi). Hkrati bo javni potniški promet usmerjala v
zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč ter
središč, v katerih občani zadovoljujejo potrebe, ki jih sama občina na
svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji stopnji,
zdravstvena oskrba na višji stopnji, druge storitve in oskrba, ki jih za
celotno območje izvaja regionalno središče nacionalnega pomena Ptuj in
ostala središča. |
|
|
|
20. člen |
|
(telekomunikacije) |
|
(1) Telekomunikacijsko
omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in
omrežje kabelske televizije. |
|
(2) Celotno območje občine
je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem. |
|
(3) Občina bo usmerjala
razvoj telekomunikacijskega sistema v povezovanje telekomunikacijskih
omrežij in v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter
skrbela za kakovosten pristop do širokopasovnih omrežij na celotnem
območju občine. |
|
|
|
21. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1) Prenosno omrežje na
elektro energetskem področju predstavlja obstoječi visoko napetostni
daljnovod DV 1x110 kV Kidričevo – Ptuj. |
|
(2) Na območju občine so
zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti
distribucijskega omrežja: |
|
1. srednjenapetostno omrežje (20 kV), |
|
2. transformatorske postaje 20/0,4 kV in |
|
3. pripadajoče nizkonapetostno omrežje. |
|
Srednjenapetostno omrežje je
z električno energijo napajano iz RTP Breg 110/20 kV. Srednjenapetostno
in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. |
|
(3) Razvoj distribucijskega
elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in
obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih
napetostnih razmer na celotnem območju občine. Planiranje in izgradnja
novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem bo
odvisna od povečanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer
pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in
objekte. |
|
(4) Na območju občine je
predvidena izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer: |
|
1. 20 kV kablovodi: |
|
·
KBV Hajdoše 1 |
|
·
KBV vključitev TP Gerečja vas 1 nadomestna |
|
·
KBV vključitev TP Slovenja vas 1 nadomestna |
|
·
KBV vključitev TP Hajdina 3 nadomestna |
|
2. transformatorske postaje
20/0,4 kV: |
|
·
TP Gerečja vas 1 nadomestna |
|
·
TP Slovenja vas 1 nadomestna |
|
·
TP Hajdina 3 nadomestna. |
|
(5) Prenosno omrežje
zemeljskega plina na območju občine Hajdina predstavljajo regionalni
plinovod z oznako R15 (M1 – MRP Lendava) in magistralni plinovod z
oznako M9 (Lendava – Kidričevo) ter predviden regionalni plinovod z
oznako R15/1 (Lendava – Kidričevo). |
|
(6) Občina bo preskrbo z
zemeljskim plinom kot gospodinjskim energentom podpirala le v primeru,
ko bo preskrba s plinom ekonomsko opravičljiva in primerljiva s stroški
porabe drugih energentov na območju občine. |
|
(7) Proizvodno energetsko
območje na območju občine predstavlja hidroenergetski sistem SD z delom
odvodnega kanala HE Zlatoličje. |
|
(8) Pri drugih virih
energije bo občina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši
okolju (biomasa – tudi bioplin, eko-derivati, sončna energija, energija
vetra, geotermalna energija). |
|
|
|
22. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Vsa naselja v občini so
priključena na javno vodovodno omrežje. |
|
(2) Razvoj obstoječega
omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Hajdina usmerjala v
dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja
zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo in v
zmanjšanje porabe pitne vode pri ostalih dejavnostih. |
|
(3) Občina bo obnavljanje
obstoječega omrežja za oskrbbo s pitno vodo, s potrebnimi dograditvami
ali obnovo (zamenjavo) vodovodnega cevovoda, prednostno usmerjala na
območja, na katerih je predvidena gradnja nove prometne, energetske ali
komunalne infrastrukture ali rekonstrukcija te infrastrukture, ki bo
vplivala na obstoječe vodovodno omrežje. |
|
|
|
23. člen |
|
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda) |
|
(1) Občina Hajdina bo kot
prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih vod
podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje
odpadnih vod v območjih naselij (na območjih strnjenih površin) in na
območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. Kanalizacija
poteka v smereh Starše - Zg. Hajdina (skozi naselja Slovenja vas,
Hajdoše, Skorba, Sp. Hajdina) in Kungota - Skorba. Poseben sistem
kanalizacije je zgrajen v naselju Draženci. Skozi Občino Hajdina se po
javni kanalizaciji, skupaj z odplakami iz Hajdine do Mestne občine Ptuj,
odvajajo tudi odplake iz sosednjih občin Starše (vsa naselja) in
Kidričevo (naselji Kungota in Starošince). |
|
(2) Čiščenje odpadnih voda
bo občina izvajala z vlaganjem v centralno čistilno napravo Ptuj (cca
4,5 % kapacitet). |
|
(3) Občina Hajdina bo v
območju pojava razpršene poselitve dovoljevala zbiranje odpadne vode v
individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične
blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja
odpadne vode. |
|
(4) Vsi javni kanalizacijski
sistemi v občini bodo grajeni kot ločeni sistemi odvodnje. V glavnem so
to kanali, namenjeni odvodnji komunalnih odpadnih vod. Po potrebi se na
posameznih območjih lahko izvedejo tudi javni kanali za odvodnjo
izključno padavinskih vod, ki pa ne smejo biti navezani na sistem
zaključen s centralno čistilno napravo Ptuj. |
|
|
|
24. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Občina bo ravnanje z
odpadki usmerjala v organizirano ločeno zbiraje komunalnih odpadkov in
njihov odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki CERO Gajke MO Ptuj,
ki omogoča sprejem vseh skupin odpadkov iz klasifikacijskega seznama
odpadkov. |
|
(2) Na območju med
pokopališčem in železniško progo v Zgornji Hajdini je občina zgradila
zbirni center za odpadke. |
|
|
|
25. člen |
|
(vodno gospodarske ureditve) |
|
(1) Na področju vodnega
gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki na
njenem območju v pristojnosti države. |
|
|
|
2.4 Zasnova poselitve |
|
|
|
26. člen |
|
(določitev območij naselij) |
|
(1) Okvirna območja naselij
in okvirna območja razpršene poselitve so prikazana na Karti 3 v
grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta. |
|
(2) Kot območja naselij
občina opredeljuje območja strnjene poselitve različnih namembnosti s
pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči, zajetimi površinami notranjega
razvoja ter usklajenimi širitvami v RPE naseljih Draženci, Gerečja vas,
Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Spodnja Hajdina, Zgornja Hajdina in
načrtovanimi površinami za dolgoročne širitve. |
|
(3) Občinsko središče
Zgornja Hajdina (Zg. Hajdina 1) je urbano strnjeno naselje z gručasto
razvito zasnovo in obsega: |
|
1. staro vaško jedro okrog cerkve Sv. Martina, kamor so umeščene
centralne dejavnosti, |
|
2. starejšo pozidavo, nastalo na robu zgornje dravske terase, ob
krajevni cesti, ki je vzporedna s cesto Maribor – Zagreb, |
|
3. novejši del pozidave, ki se je razvil ob cestnih krakih proti
Slovenski Bistrici ter Lovrencu na Dravskem polju, |
|
4. novejšo pozidavo med cesto Maribor – Zagreb ter severno od ceste
Slovenska Bistrica – Ptuj v katero so umeščene dejavnosti, ki jih občina
opravlja kot občinsko središče. |
|
(4) Naselje RPE Zg. Hajdina
ima poleg urbanega strnjenega naselja, ki opravlja funkcijo občinskega
središča (Zg. Hajdina 1), tudi prostorsko ločeno novejšo stanovanjsko
pozidavo južno od železniške proge (Zg. Hajdina 2) z gručasto razvito
zasnovo, ki je opredeljena kot vas. |
|
(5) Funkcijsko občinsko
središče delno dopolnjuje podeželsko naselje Spodnja Hajdina. Naselje
Spodnja Hajdina se je razvilo na robu spodnje nepoplavne dravske terase
in obsega dve prostorski poselitveni enoti, ki ju povezuje cestna
infrastruktura: |
|
1. stanovanjski del s kmetijami in spremljajočimi dejavnostmi ob
cestni povezavi, s športnim centrom Sp. Hajdina s krakasto zasnovo ter |
|
2. območje osnovne šola Hajdina s spremljajočimi dejavnostmi ter
manjšim stanovanjskim zaselkom z gručasto razvito zasnovo. |
|
(6) Naselje Slovenja vas je
podeželsko naselje, ki poleg osnovnih spremljajočih dejavnosti opravlja
tudi dodatne oskrbne in storitvene dejavnosti za širše vplivno območje
naselja s krakasto zasnovo ob dveh vzporednih cestah, ki jo bo občina z
zapolnitvijo vrzeli med obema deloma usmerjala v razvoj gručeste
zasnove, in obsega: |
|
1. starejši stanovanjski del, ki se je razvil ob poti na robu
nepoplavne dravske terase, |
|
2. novejši stanovanjski del, ki se je razvil ob sedanji državni cesti
Maribor – Ptuj, |
|
3. športno rekreacijske površine ob gasilskem domu, |
|
4. kmetijske površine med starejšo in novejšo pozidavo, |
|
5. industrijsko cono, ki se naslanja na odvodni kanal HE Zlatoličje, s
križiščem priključka AC in mostom pa se povezuje z naseljem Zlatoličje v
sosednji občini Starše. |
|
Novejši del naselja Slovenja vas je na JV prostorsko zraščen z naseljem
Hajdoše. |
|
(7) RPE naselje Hajdoše ima
dve prostorsko ločeni naselji: |
|
1. naselje Hajdoše 1 je opredeljeno kot podeželsko naselje, ki obsega
pozidavo ob državni cesti Ptuj – Maribor s težnjo po širitvi v smeri
roba nepoplavne dravske terase in je na severuzahodnem robu zraščeno z
naseljem Slovenja vas; |
|
2. naselje Hajdoše 2 je opredeljeno kot podeželsko naselje, ki obsega
staro vaško naselje ob robu nepoplavne terase, novejši del obojestranske
cestne pozidave ob cesti Ptuj – Maribor, ki je z južnim robom zraščeno z
naseljem Skorba, in najnovejšo pozidavo pod robom nepoplavne terase, ki
se je razvila po izgradnji HE sistema Srednja Drava (krakasta zasnova,
ki se razvija v gručasto). |
|
(8) Naselje Skorba je
podeželsko naselje z gručasto razvito zasnovo, ki je nastalo s
spojitvijo starejše pozidave na robu nepoplavne dravske terase in se
spojilo z novejšo poselitvijo ob državni cesti Maribor – Ptuj. Obsega
pretežno stanovanjske površine s kmetijami in spremljajočimi
dejavnostmi. Na skrajnem vzhodnem delu so zelene površine za šport in
rekreacijo ter površine za načrtovan etnološki muzej. Na severu je
naselje zraščeno z naseljem Hajdoše 2, na južni strani pa z naseljem
Spodnja Hajdina. |
|
(9) RPE naselje Gerečja vas
ima dve prostorsko ločeni naselji: |
|
1. naselje Gerečja vas 1 je opredeljeno kot podeželsko naselje, ki
poleg osnovnih spremljajočih dejavnosti opravlja tudi dodatne oskrbne in
storitvene dejavnosti za vplivno območje naselja, in obsega staro vaško
pozidavo ob robu višje dravske terase ter novejši del gručasti del pod
to teraso; |
|
2. naselje Gerečja vas 2 je opredeljeno kot vas in obsega novejšo
obcestno pozidavo ob cesti Sp. Hajdina – Kungota. |
|
(10) Naselje Draženci je
podeželsko naselje s krakasto razvito strukturo, ki se je razvila iz
nekdanje gručaste zasnove ob prometnicah proti zaposlitvenim središčem
(Kidričevo, Ptuj, Hajdina). |
|
|
|
27. člen |
|
(določitev naselij s priključitvijo območij
razpršene gradnje) |
|
(1) V Občini Hajdina ni
opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo priključevala območja
razpršene gradnje in ne naselij, s katerimi bi se sanirala razpršena
gradnja. |
|
|
|
28. člen |
|
(določitev območij razpršene poselitve) |
|
(1) Na območju občine je
manjši pojav poselitve nizke gostote, ki izvira iz obdobja pred letom
1967 ali pa se je funkcijsko zgoščevala po tem obdobju in služi
kmetijski dejavnosti s stanovanjskimi stavbami, gospodarskimi poslopji
in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju, opredeljen kot avtohtona
poselitev. |
|
(2) V občini Hajdina se
avtohtona razpršena poselitev pojavlja v vseh naseljih občine (Draženci,
Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Spodnja Hajdina, Zgornja
Hajdina). |
|
|
|
2.5 Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
|
|
2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v naseljih |
|
|
|
29. člen |
|
(razvoj naselij) |
|
(1) Občina bo usmerjala
razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
|
1. razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja, |
|
2. razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z
vlogo in funkcijo naselja, |
|
3. upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, |
|
4. ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti
naselji, |
|
5. izboljšanje kakovosti bivanja, |
|
6. izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. |
|
(2) Občina Hajdina bo razvoj
naselij prvenstveno usmerjala v notranji razvoj naselij s pozidavo
nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo
praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij
in s tem varovala kmetijska proizvodna zemljišča kot naravne vire v
občini, hkrati pa zmanjševala stroške dodatnega opremljanja stavbnih
zemljišč. Površine za notranji razvoj poselitve imajo vsa naselja v
občini. |
|
(3) Občina Hajdina bo manjše
širitve obstoječih dejavnosti usmerjala v funkcionalna in oblikovna
zaokroževanja obstoječega roba v vseh naseljih. Povečan interes po
širitvi obstoječih dejavnosti in umestitvi novih dejavnosti bo občina
usmerjala v naselja Zgornja Hajdina, Spodnja Hajdina, Gerečja vas,
Draženci in Slovenja vas (v Slovenji vasi proizvodno območje severno od
odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje). |
|
(4) Umestitev novih
dejavnosti, ki jih občina načrtuje kot medobčinske projekte s sosednjimi
občinami Ptuj, Kidričevo in Videm, bo občina usmerjala v neposredno
bližino avtocestnih priključkov v Zgornji Hajdini in Dražencih. S takšno
umestitvijo bodo neposredno izkoriščene prednosti ugodne prometne
navezave teh območij, ki so nastale z izgradnjo avtoceste skozi navedene
občine. |
|
(5) Površine, ki so zaradi
dosedanjega razvoja naselij v občini Hajdina motene v osnovni namenski
rabi (zaradi obkrožitve s poselitvijo in prometno infrastrukturo) ali
predstavljajo manjši ostanek proizvodnih površin na robu pozidave,
Občina Hajdina opredeljuje kot površine za dolgoročni razvoj poselitve.
Takšne površine so v naseljih Zgornja Hajdina, Skorba, Draženci in
Slovenja vas. Površine za dolgoročni razvoj poselitve so prikazane na
strateški karti 3 in 5. |
|
(6) V Občini Hajdina ni
načrtovanih celovitih prenov naselij. Prenova z delno spremembo
namembnosti objektov za nove dejavnosti pa je predvidena v obeh
proizvodnih območjih v naselju Draženci (Farme Draženci, Marof). |
|
|
|
30. člen |
|
(razvoj dejavnosti v naseljih) |
|
(1) Občina Hajdina bo z
usmerjanjem razvoja dejavnosti v naseljih težila k zmanjševanju
navzkrižij, ki so posledica dosedanjega stihijskega umeščanja novih
dejavnosti med tradicionalne dejavnosti kmečkih podeželskih naselij.
|
|
(2) Občina Hajdina bo v vsa
naselja občine usmerjala stanovanjsko gradnjo. Dejavnost kmetijstva s
stanovanjsko gradnjo, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnosti
se bo umeščala v tiste dele naselij, kjer je delež te dejavnosti v
večini. V naseljih Gerečja vas 1, Skorba, Sp. Hajdina ter Zg. Hajdina 1
je prisotna tudi intenzivna kmetijska proizvodnja s stavbami
industrijskega značaja za pridelavo rastlin in rejo živali. Širitev
kmetij v naseljih bo občina podpirala le v primerih, ko so za to
zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnem primeru pa bo
potrebna dolgoročna premestitev kmetij na rob naselja ali v posebej
določena območja, kjer bodo zagotovljene dolgoročne površine za širitev
kmetij. |
|
(3) Centralne dejavnosti bo
občina usmerjala v občinsko središče in oskrbna središča, ki funkcijsko
dopolnjujejo občinsko središče, deloma pa v lokalno središče Slovenja
vas. Zaradi izjemne prometne lege občine ob prometnicah regionalnega
pomena, pa bo občina te dejavnosti usmerjala tudi v območja naselij, ki
ležijo ob vpadnicah, in v dele novejših pozidav v naseljih, v kolikor so
združljive z obstoječimi dejavnostmi. |
|
(4) Proizvodne dejavnosti v
občini so umeščene v skrajni severni del občine v proizvodno cono v
Slovenji vasi in njeno širitev (tudi širitev na drugo stran odvodnega
kanala hidroelektrarne Zlatoličje), v proizvodno območje na zahodni
strani občine ob avtocestnem priključku Hajdina in v proizvodno območje
na jugovzhodni strani občine (Farma Draženci in dolgoročno predvideno
proizvodno območje ob avtocestnem priključku v Dražencih). |
|
(5) Naselje Zgornja Hajdina,
ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo Občina Hajdina usmerjala
v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami: |
|
1. dolgoročno širitev občinskega središča občina načrtuje na površinah
vzhodno od obstoječega in razširjenega centralnega območja, |
|
2. del naselja, v katerem so umeščene centralne dejavnosti, bo za
razvoj teh dejavnosti razširjen proti zahodu – umestitev doma za
starejše občane, |
|
3. novo stanovanjsko gradnjo v občinskem središču bo občina usmerjala
v območje severno od območja centralnih dejavnosti in proti vzhodu
(jugovzhodno od občinskega središča do glavne ceste G-I-9
Hajdina-Hrvaška). |
|
(6) Naselje Slovenja vas, ki
je pomembno oskrbno središče v občini, bo Občina Hajdina usmerjala v
nadaljnjo krepitev funkcij oskrbnega središča z naslednjimi usmeritvami: |
|
1. v del naselja ob robu Dravske terase bo občina usmerjala
dejavnosti in gradnjo, ki so vezane na primarno kmetijsko proizvodnjo, |
|
2. v del naselja, ki se je kot novejša pozidava razvil ob vzhodnem
robu glavne ceste G-I-1, bo občina usmerjala prostorsko združljive
centralne dejavnosti, zaledne že zazidljive površine za temi zemljišči
pa v stanovanjsko zidavo s sprejemljivimi dopolnilnimi dejavnostmi, |
|
3. na južni strani odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje je
območje proizvodnih dejavnosti, ki ga želi občina dolgoročno razširiti
na površine severno od odvodnega kanala hidroelektrarne, |
|
4. površine na vzhodnem robu naselja so namenjene športnim dejavnostim
in rekreaciji, |
|
5. kmetijske površine med starejšo pozidavo ob robu terase in novejšo
obcestno pozidavo so namenjene dolgoročni širitvi naselja za potrebe
stanovanjskih površin z dopolnilnimi dejavnostmi. |
|
|
|
31. člen |
|
(ohranjanje območij razpršene poselitve) |
|
(1) Na območjih, kjer se kot
manjši poselitveni vzorec pojavlja avtohtoni vzorec razpršene poselitve
v obliki manjših zaselkov (manj kot 10 oštevilčenih stavb) ali
posameznih kmetij se le-ta ohranja, obnavlja, oblikovno in funkcionalno
nadgrajuje, opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo in upoštevajoč
varstvene režime na osnovi dopustnih posegov in dejavnosti dopolnjuje. |
|
|
|
(2) Na območjih ohranjanja
razpršene poselitve je nove dopustne posege v prostor potrebno
načrtovati tako, da se bistveno ne spreminja prepoznavnega avtohtonega
vzorca poselitve. Ohranjati je potrebno značilno podobo teh območij v
krajini. Dopustna gradnja se mora izvajati neposredno ob obstoječi ali v
razdalji, ki je izvorno značilna za predmetni prostor in le v izjemnih
utemeljenih primerih, zaradi varstvenih režimov, terenskih razmer ali
drugih funkcionalnih zahtev dejavnosti, v manj značilni razdalji oz. na
okoljsko, krajinsko ambientalno in gradbenotehnično sprejemljive
lokacije predvsem v okviru zaokroževanja komunalno opremljenih zemljišč. |
|
(3) Na območju razpršene
poselitve, se poleg bivanja in kmetijske dejavnosti dopuščajo tudi
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turizem in druge oblike dela na domu,
vključno z malim gospodarstvom. |
|
(4) Občina bo načrtovanje
novih posegov razpršene poselitve omogočila le v primerih, s katerimi bi
se izboljšali pogoji bivanja znotraj obstoječih naselij, kot. npr.
preselitev celih kmetij ali delov kmetij, zlasti intenzivnih objektov
namenjenih kmetijski proizvodnji, objektom namenjenih razvoju športa,
rekreacije ali turizma in drugim objektov, ki so skladni s predpisi o
gradnji v odprtem prostoru. |
|
|
|
32. člen |
|
(urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1) Občina Hajdina bo
usmerjala urbanistično oblikovanje naselij v ohranjanje tradicionalnega
vzorca poselitve, ki ga predstavljajo prvotna obcestna naselja, nastala
ob prometnici na robu nepoplavne dravske terase ali ob pomembnejših
prometnicah na Dravskem polju, z značilnimi tlorisi kmečkih domov v
pentljasti strukturi parcelacije za posamezno domačijo, na katerih so le
gospodarski in drugi objekti domačije, ne pa stanovanjske stavbe novih
(drugih) lastnikov (kot je npr. pozidava zahodno od regionalne ceste v v
delu naselju Hajdoše 2 in Skorba, zahodno in severno od lokalne ceste
skozi Gerečjo vas 1, zahodno in južno od lokalne ceste skozi naselje
Spodnja Hajdina). |
|
(2) Razvoj naselij bo občina
usmerjala v nadaljevanje dosedanjega tipa poselitve. V območjih, kjer
funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v
kvalitetno nadgradnjo te urbanizacije. |
|
(3) Pri oblikovanju urbanega
prostora, postavitvi novih objektov, razmestitvijo prostorskih dominant
in oblikovanju urbanih površin ter drugih arhitektonskih in
urbanističnih elementov prostora v naseljih, bo občina izhajala iz
značilnosti arhitekturne regije in krajine. |
|
(4) Razvoj naselij mora
ohranjati obstoječe zelene naselbinske robove, ob predvidenih širitvah
pa ga kvalitetno nadomestiti. |
|
(5) Občina bo prostorski
razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cezur med naselji in v
preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij. |
|
(6) Posamezne faze širitve
naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote. |
|
(7) Urbanistično oblikovanje
naselij bo občina usmerjala v: |
|
1. razvoj urbanega strnjenega naselja z gručasto razvito zasnovo
(Zgornja Hajdina1), |
|
2. razvoj podeželskega naselja s krakastio in/ali gručasto razvito
zasnovo (Spodnja Hajdina, Slovenja vas, Skorba, Gerečja vas 1, Draženci,
Hajdoše 2), |
|
3. razvoj podeželskega naselja z obcestno pozidavo, ki se širi v
notranjost (Hajdoše 1), |
|
4. razvoj vasi z gručasto razvito zasnovo (Zgornja Hajdina 2), |
|
5. razvoj vasi z enostransko pozidano obcestno zasnovo (Gerečja vas
2). |
|
(8) Naselje Zgornja Hajdina,
ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo občina usmerjala v: |
|
1. zasnovo prostorskega
razvoja, ki bo upoštevala: |
|
a. nadaljevanje krepitve funkcij občinskega središča na področjih
dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in
drugih dejavnostih ter področij, ki jih mora zagotavljati regionalno
središče za svoje vplivno območje – zdravstvo, socialne ustanove,
šolstvo itd., |
|
b. zagotavljanje prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj površin za
bivanje, |
|
c. zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj opremljenosti in oskrbe
z omrežji in napravami GJI, |
|
2. zasnova razvoja prometnega omrežja naselja Zgornja Hajdina bo
usmerjena v: |
|
a. izgradnjo dopolnilnega cestnega omrežja, ki ga bo povzročila
izgradnja in spremembe primarnega cestnega omrežja in modernizacija
železnice, |
|
b. izgradnjo dodatnega prometnega omrežja v območjih zgoščevanja in v
območjih novih pozidav še nepozidanih razvojnih površin, |
|
c. varnost in prepustnost omrežja v naselju in prometnih navezavah na
ostala naselja, |
|
d. rekonstrukcijo cest v naselju z ureditvijo varnih pešpoti in
kolesarskih koridorjev ob pomembnejših prometnicah, |
|
e. zadostne površine za mirujoči promet ob centrih posameznih
dejavnosti, |
|
3. zasnova urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja naselja
Zgornja Hajdina bo usmerjena v: |
|
a. kakovostno oblikovanje in razmeščanje osnovnih urbanih območij, ki
opredeljujejo obstoječe stanje in pogojujejo nadaljnji razvoj naselja, |
|
b. kakovostno oblikovanje osnovnih naselbinskih celot, ki tvorijo
naselbinsko strukturo (najstarejši del naselja ob vaški cerkvi, stara
poselitev nad nepoplavno teraso, obcestni poselitvi ob cesti
Ptuj-Kidričevo in Ptuj - Rogatec, centralno območje ob občinski zgradbi,
urejena pozidava severno od občinske stavbe, starejša pozidava severno
od te pozidave, površina za gradnjo večgeneracijskega centra), |
|
c. določanje izhodišč za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
kakovostnega urbanega prostora v starejših naselbinskih strukturah,
kakovostne izrabe prostora izven teh struktur, |
|
d. kakovostno oblikovanje izpostavljenega naselbinskega prostora ob
obstoječih in predvidenih vpadnicah, |
|
e. vzpostavitev in kakovostno oblikovanje zelenih površin in zelenih
cezur v naselju, |
|
f. kakovostno oblikovanje območij notranjega razvoja – vzhodno od
povezovalne ceste med obema robnima državnim cestama in gostitvi
pozidave ob njima, |
|
g. ohranjanje arhitekturnih značilnosti, ki izhajajo iz podravske
arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj, |
|
h. v delno prenovo naselja ob pomembnejših prometnicah in večjih
javnih površinah, |
|
4. zasnova zelenega sistema naselja Zgornja Hajdina bo usmerjena v: |
|
a. ohranjanje in izboljševanje stanja že opredeljenih zelenih površin
v javni rabi, |
|
b. vzpostavitev varnih prometnih povezav (kolesarske steze, pešpoti)
do ločenih zelenih površin izven naselja, ki dopolnjujejo funkcijo
občinskega središča (pokopališče, športni center Spodnja Hajdina), |
|
c. ohranjanje in vzpostavitev novih načrtovanih identifikacijskih
potez naselja (obstoječi drevoredi, predvideni drevoredi kot ozelenitev
posameznih naselbinskih enot, nove javne zelenice), |
|
d. vzpostavljanje in obnovitev zelenih robov naselja kot mehkih
prehodov v kmetijsko krajino zlasti v območju stare poselitve nad
dravsko teraso z izpostavljenimi objekti intenzivne kmetijske
proizvodnje, |
|
5. zasnova gospodarske javne infrastrukture naselja Zgornja Hajdina bo
usmerjena v: |
|
a. energetsko varčnejšo gradnjo in energetsko sanacijo že zgrajenih
objektov, |
|
b. uporabo drugih alternativnih ekološko sprejemljivejših obnovljivih
virov energije – v skladu z energetsko zasnovo občine, |
|
c. enake pogoje dostopa do komunikacijskih tehnologij na celotnem
območju naselja in občine, |
|
d. tehnološki razvoj telekomunikacij, ki bodo omogočale kakovosten
pristop do sodobnih tehnologij, |
|
e. dograjevanje telekomunikacijskega omrežja v območja notranjega
razvoja, širitev in novih pozidav, |
|
f. nemoteno oskrbo naselja s pitno vodo, |
|
g. dograjevanje vodovodnega omrežja v območja notranjega razvoja in
širitev z novimi pozidavami, |
|
h. vzpostavitev sistema stalne kontrole kakovosti pitne vode v
naselju, |
|
i. dograjevanje sistema ravnanja z odpadno vodo s širitvijo tega
sistema v območja širitev naselja, |
|
j. v ohranjanje sistema ravnanja s komunalnimi odpadki s širitvijo
tega sistema v območja širitev naselja ter ustrezno ravnanje s posebnimi
odpadki. |
|
6. zasnova namenske rabe površin naselja Zgornja Hajdina bo usmerjena
v: |
|
a. območje centralnih dejavnosti v središču naselja, |
|
b. stanovanjske površine namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi severno od tega območja, |
|
c. površine podeželskega naselja, v katerem bo ohranjala visok delež
kmetij zaradi obdelovanja kmetijskih zemljišč, ki obdajajo naselje, |
|
d. urejene zelene površine ob javnih zgradbah in v zasnovi urejene
pozidave severno od zgradbe občine, |
|
e. prometne površine državnih cest in večjih površin za mirujoči
promet in železniškega koridorja. |
|
(9) Naselje Slovenja vas, ki
je po funkciji naselij pomembnejše oskrbno središče, bo občina usmerjala
v: |
|
1. zasnovo prostorskega
razvoja, ki bo upoštevala: |
|
a. nadaljevanje krepitve funkcij pomembnejšega oskrbnega središča na
področjih, ki jih opravlja na svojem širšem vplivnem območju skupaj z
pomembnejšim oskrbnim središčem Zlatoličje v občini Starše, |
|
b. zagotavljanje prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj teh funkcij |
|
c. zagotavljanje prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj površin za
bivanje |
|
d. zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj opremljenosti in oskrbe
z omrežji in napravami GJI, |
|
2. zasnova razvoja prometnega omrežja naselja Slovenja vas bo
usmerjena v: |
|
a. izgradnjo dopolnilnega cestnega omrežja, ki ga je povzročila
izgradnja in posodobitev primarnega cestnega omrežja v širšem vplivnem
območju naselja, |
|
b. izgradnjo dodatnega prometnega omrežja v območjih zgoščevanja in v
dolgoročno načrtovanih širitvah območjih novih pozidav,, |
|
c. varnost in prepustnost omrežja v naselju in prometnih navezavah na
ostala naselja, |
|
d. rekonstrukcijo cest v naselju z ureditvijo varnih pešpoti in
kolesarskih koridorjev ob pomembnejših prometnicah, |
|
e. zadostne površine za mirujoči promet ob centrih posameznih
dejavnosti, |
|
3. zasnova urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja naselja
Slovenja vas bo usmerjena v: |
|
a. kakovostno oblikovanje in razmeščanje osnovnih urbanih območij, ki
opredeljuje obstoječe stanje in pogojujejo nadaljnji razvoj naselja,
kakovostno oblikovanje osnovnih naselbinskih celot, ki tvorijo
naselbinsko strukturo: |
|
·
najstarejši del naselja nad nepoplavno teraso, |
|
·
novejšo obcestno pozidavo ob cesti Ptuj-Maribor, |
|
·
obcestno pozidavo ob povezovalnih cestah obeh osnovnih prometnic na
zahodu in v vzhodnem delu naselja, ki se po vzpostavitvi FE sistema
Srednja Drava razširilo in gručasto razvilo do odvodnega kanala HE
Zlatoličje, |
|
·
centralno območje ob Gasilskem domu z zelenimi površinami,
|
|
·
gospodarsko cono med kanalom in nekdanjo glavno cesto, ki ga od
stanovanjske pozidave ločuje pas kmetijskih površin, |
|
·
gospodarsko cono, ki je nastaja severno od te cone na levem bregu
kanala, |
|
·
del z obzidavo obdanih kmetijskih površin med obema najstarejšima
naselbinskima strukturama, v katero bo občina usmerjala nadaljnji razvoj
poselitve |
|
·
povezovalni element del odvodnega kanala v nadaljevanju iz območja
občine Starše ), |
|
b. določanje izhodišč za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
kakovostnega urbanega prostora v starejših naselbinskih strukturah,
kakovostne izrabe prostora izven teh struktur, |
|
c. kakovostno oblikovanje izpostavljenega naselbinskega prostora ob
pomembnejših prometnicah naselja, |
|
d. vzpostavitev in kakovostno oblikovanje zelenih površin in zelenih
cezur v naselju, |
|
e. kakovostno oblikovanje območji notranjega razvoja – zlasti območja
v katerega se je nenačrtovano širilo povezovanje obeh naselbinskih
struktur, |
|
f. ohranjanje arhitekturnih značilnosti, ki izhajajo iz dravske
arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj, |
|
g. v delno prenovo naselja ob pomembnejših prometnicah in večjih
javnih površinah, |
|
4. zasnova zelenega sistema naselja Slovenja vas bo usmerjena v: |
|
a. ohranjanje in izboljševanje stanja že opredeljenih zelenih površin
v javni rabi, |
|
b. vzpostavitev varnih prometnih povezav (kolesarske steze, pešpoti)
do ločenih zelenih površin izven naselja, ki dopolnjujejo funkcijo
občinskega središča (rekreacijska cona ob severnem robu kanala), |
|
c. ohranjanje in vzpostavitev novih načrtovanih identifikacijskih
potez naselja (obstoječi drevoredi, predvideni drevoredi kot ozelenitev
posameznih naselbinskih enot, nove javne zelenice), |
|
d. vzpostavljanje in obnovitev zelenih robov naselja kot mehkih
prehodov v kmetijsko krajino, |
|
5. Zasnova gospodarske javne infrastrukture naselja Slovenja vas bo
usmerjena v: |
|
a. energetsko varčnejšo gradnjo in energetsko sanacijo že zgrajenih
objektov, |
|
b. uporabo drugih alternativnih ekološko sprejemljivejših obnovljivih
virov energije – v skladu z energetsko zasnovo občine, |
|
c. enake pogoje dostopa do komunikacijskih tehnologij na celotnem
območju naselja in občine, |
|
d. tehnološki razvoj telekomunikacij, ki bodo omogočale kakovosten
pristop do sodobnih tehnologij, |
|
e. dograjevanje telekomunikacijskega omrežja v območja notranjega
razvoja, širitev in novih pozidav, |
|
f. nemoteno oskrbo naselja s pitno vodo, |
|
g. dograjevanje vodovodnega omrežja v območja notranjega razvoja in
širitev z novimi pozidavami, |
|
h. dograjevanje sistema ravnanja z odpadno vodo s širitvijo tega
sistema v območja širitev naselja, |
|
i. v ohranjanje sistema ravnanja s komunalnimi odpadki s širitvijo
tega sistema v območja širitev naselja ter ustrezno ravnanje s posebnimi
odpadki. |
|
6. zasnova namenske rabe bo površin naselja Slovenja opredelila kot: |
|
a. območje centralnih dejavnosti v južnem delu naselja, |
|
b. površine podeželskega naselja, v katerem bo ohranjala visok delež
kmetij zaradi obdelovanja kmetijskih zemljišč, ki obdajajo naselje, |
|
c. površine gospodarske cone na desnem in levem bregu odvodnega kanala
HE Zlatoličje za potrebe razvoja medobčinske gospodarske cone, |
|
d. urejene zelene površine ob javnih zgradbah in v zasnovi urejene
pozidave severno od zgradbe občine, |
|
e. prometne površine državnih cest in večjih površin za mirujoči
promet in železniškega koridorja, |
|
f. vodne površine odvodnega kanal HE Zlatoličje |
|
|
|
2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
33. člen |
|
(razvojna območja za dejavnosti v krajini) |
|
(1) Razvoj v krajini
(odprtem prostoru) bo občina usmerjala v razvoj trajnostne rabe naravnih
virov. V Občini Hajdina so to kmetijska zemljišča, varovalni gozd, vodne
površine, obrečna krajina, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in
rekreacijo v naravnem okolju. |
|
(2) Občina bo zaradi
prednostnih danosti za intenzivno kmetijsko pridelavo (visok talni
potencial, komasirane kmetijske površine, delež kmečkega prebivalstva
ali prebivalstva z dopolnilno dejavnostjo), usmerjala kmetijske površine
v intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Na območjih varovalnih režimov
ohranjanja narave, varovanja vodnih virov in na območjih arheološke
kulturne dediščine ter v neposredni bližini naselij pa bo občina
usmerjala v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo in s tem v
zmanjšanje emisij iz kmetijstva v bližini poselitve in v območjih
ohranjanja narave ter varstva vodnih virov. |
|
(3) Na področju gozdarstva
bo Občina Hajdina usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in
ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov, zavarovanih s predpisi o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. |
|
(4) Na vseh primernih vodnih
površinah bo občina vzpodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v
turistično rekreacijske namene. Razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega
turizma bo usmerjala v območje med odvodnim kanalom hidroelektrarne
Zlatoličje in reko Dravo v severnem delu občine, kjer predlaga umestitev
ekološko prijaznejše kmetijske proizvodnje in sonaravno ureditev dela
odvodnega kanala z možnostjo uporabe tega dela vodne površine v vodno
rekreacijske namene. |
|
(5) Kmetijsko intenzivne
proizvodne dejavnosti s farmami v Dražencih so umeščene v skrajni
jugovzhodni del občine, kjer je tudi gospodarska cona Marof v Dražencih.
Medobčinska gospodarska cona občin Hajdina in Kidričevo je umeščena ob
avtocestnem priključku v Zgornji Hajdini. Predvidena je medobčinska
gospodarska cona občin Hajdina, Ptuj in Videm južno od navezave glavne
ceste G-I-2 Hajdina-Ptuj-Ormož na avtocesto v Dražencih. |
|
(6) Športne aktivnosti v
občini se usmerjajo na območja golf igrišča, športnega centra v Spodnji
Hajdini, površin na levem bregu odvodnega kanala hidroelektrarne
Zlatoličje in tudi na vodne površine odvodnega kanala ter v ostala
manjša območja športa, rekreacije v posameznih naseljih. |
|
(7) V območje krajine bo
občina usmerjala nadaljnje urejanje zelenih površin (v kolikor te niso
urejene v območju naselij) in razvoj gospodarske javne infrastrukture za
povezovanje in preskrbo naselij. V območje krajine so umeščene naslednje
zelene površine: športno – rekreacijske površine ob kanalu, golf
igrišče, športno – rekreacijske površine Gerečja vas, športno –
rekreacijske površine ob avtocestnem priključku v Zgornji Hajdini
(Megalaxia), športno – rekreacijske površine Draženci ter pokopališče
Hajdina. |
|
(8) V območje krajine bo
občina usmerjala tudi posebna območja za turizem – gostinsko
nastanitvena cona ob AC priključku v Zgornji Hajdini. |
|
(9) Občina bo posebne
krajinske vrednote, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti
opredeljene kot naravne vrednote (rečna loka reke Drave) usmerjala v
ohranjanje sedanje rabe in pričevalnosti ter v izboljšanje stanja
razvrednotenja območja po naravnih ujmah in posegih lastnikov. |
|
(10) Občina bo v območja
krajine usmerjala tudi večje objekte intenzivne kmetijske proizvodnje,
vendar na površine, ki niso vidno izpostavljene in hkrati toliko
odmaknjene od poselitve, da vplivi te dejavnosti ne bodo vplivali na
kakovost bivanja v bližnji poselitvi. |
|
|
|
(11) Usmeritve za razvoj v
krajini so prikazane na Karti 4 grafičnega dela strateškega dela OPN. |
|
|
|
34. člen |
|
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora) |
|
(1) Kot posebna območja
ohranjanja prepoznavnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora
so v Občini Hajdina opredeljena posamezna območja naravnih vrednot (EPO
Drava – spodnja, območje nature 2000 – Drava, površinske vode reke
Drave), ki predstavljajo naravni potencial gospodarskega razvoja občine
in jih bo občina upoštevala kot obvezna izhodišča pri usmerjanju
prostorskega razvoja. Pri načrtovanju prostorskih ureditev v območju
krajine bo občina v največji možni meri: |
|
1. upoštevala ohranjanje naravnih terenskih oblik, |
|
2. ohranjala stanje voda in vodni režim, |
|
3. upoštevala ukrepe za ohranjanje kakovosti pitne vode črpališča v
Skorbi (na osnovi strokovnih podlag, ki vključujejo študije
izvedljivosti, analize ranljivosti prostora in presoje vplivov na okolje
ter analize ogroženosti poselitve in infrastrukture), |
|
4. ohranjala značilno obvodno zarast in širitev te zarasti v kmetijsko
krajino (ohranjanje mejic, posameznih dreves, manjših skupin visokih
dreves). |
|
(2) Občina Hajdina bo skupaj
z ZVKD zagotavljala celovito varstvo kulturne dediščine (območja
kulturne in arheološke dediščine) skozi sistem podrobnejšega
prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z vsemi dejavniki, ki s
prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura
ter drugi). Kulturno dediščino bo obravnavala kot dejavnik vzdržnega
prostorskega razvoja in prostorski potencial ter ob tem zagotavljala
ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom
življenja in varovala območja pomembnih arheoloških spomenikov ter
poseganje v vplivna območja ostalih spomenikov kulturne dediščine. |
|
|
|
35. člen |
|
(poplavna območja, območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za
potrebe obrambe) |
|
(1) Poplavna območja v
Občini Hajdina so v severnem delu občine ob reki Dravi, v katera občina
ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost
območja. |
|
(2) V Občini Hajdina ni
posebnih požarno ogroženih območij in drugih posebnih območij za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(3) Območja zaščite in
reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih,
ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih
razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in
reševanja. Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine
za pokop večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v
Zgornji Hajdini. Ob množičnem poginu živali se v sodelovanju z
veterinarsko službo določi lokacija za odlaganje kadavrov izven območij
poselitve ter izven območij varstvenih režimov voda. Kot območja za
evakuacijo prebivalstva ter za sprejem mednarodne pomoči se uporabijo
površine športne dvorane in športne površine ob osnovni šoli v Spodnji
Hajdini. V primeru naravnih in drugih nesreč bo občina uredila odvoz
ruševin na centralno odlagališče odpadkov. |
|
(4) V Občini Hajdina ni
območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe. |
|
|
|
2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
|
|
36. člen |
|
(stavbna zemljišča) |
|
(1) Usmeritve za določitev
namenske rabe prostora so prikazane na karti 5 v grafičnem delu
strateškega dela OPN. |
|
(2) Občina Hajdina bo kot
stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila
vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih
poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev, in v enotah
avtohtone poselitve, razen površin pod enostavnimi in nezahtevnimi
objekti, ki jih je dopustno postaviti na kmetijski ali gozdni namenski
rabi brez predhodne spremembe namenske rabe. |
|
(3) Posebna kategorija
stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojna raba izven naselij
in niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine
gospodarske javne infrastrukture. |
|
(4) Status stavbnega
zemljišča imajo tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih
prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še
dovoljuje. |
|
|
|
37. člen |
|
(kmetijska zemljišča) |
|
(1) Občina bo kot kmetijska
zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja
oziroma načrtuje dejavnost kmetijstva. |
|
(2) Po proizvodnem
potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti
tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne
oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska
zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
|
(3) Med najboljša kmetijska
zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni
potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina
kmetijskih zemljišč v občini. |
|
(4) Kmetijska zemljišča s
slabšim proizvodnim potencialom v občini se pojavljajo kot deli
mokriščnih travnikov na nižji dravski terasi in na manjših zalednih
površinah naselij. |
|
(5) Kot kmetijska zemljišča
v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč, ki so
opredeljena linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega
zemljišča, kot so: |
|
1. vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine,
zajeta v pretežno rabo območja, |
|
2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v
območju kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
|
3. funkcionalna zemljišča pomožnih kmetijskih objektov. |
|
(6) Poseben status imajo
kmetijska zemljišča, ki so predvidena za dolgoročno širitev poselitve,
trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi. |
|
|
|
38. člen |
|
(gozdna zemljišča) |
|
(1) Občina bo kot gozdna
zemljišča na svojem območju opredelila ravninske gozdove Dravskega
polja, ostanke obdravskih poplavnih logov ob sotočju reke Drave in
odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje ter površine v zaraščanju,
ki so dobile status gozda. |
|
(2) V gozdna zemljišča v
odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč, ki so
opredeljena le linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega
zemljišča, kot so: |
|
1. vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine,
zajeta v pretežno rabo območja, |
|
2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v
gozdnih območij krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
|
3. funkcionalna zemljišča pomožnih kmetijskih objektov. |
|
|
|
39. člen |
|
(vodna zemljišča) |
|
(1) Kot vodna zemljišča
površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je
voda trajno prisotna, vodna zemljišča ostalih vodotokov pa opredelila po
veljavnem parcelnem stanju teh vodotokov v zemljiškem katastru. Pri
poseganju v prostor na ostala vodna zemljišča, na katerih je voda
občasno prisotna ter suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodišča,
močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov in umetno
ustvarjene vodne površine, ki v namenski rabi niso opredeljene kot vodna
zemljišča, ampak so zajete v pretežno namensko rabo posameznega območja,
je potrebno enako upoštevati omejitve poseganja na vodna in priobalna
zemljišča skladno z veljavnimi predpisi s področja voda. |
|
(2) V vodno infrastrukturo
se uvrščajo večje umetne akumulacije, ki so stalne vodne površine.
|
|
|
|
40. člen |
|
(druga zemljišča) |
|
(1) Kot druga zemljišča se
opredelijo zemljišča, namenjena pridobivanju mineralnih surovin, območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja za potrebe
obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed
osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni mogoče uvrstiti v območje
stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih
zemljišč). V Občini Hajdina ni opredeljenih drugih zemljišč. |
|
|
|
2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
41. člen |
|
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev) |
|
(1) Občina Hajdina bo
usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v
prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki se določijo z ozirom na
osnovno ali podrobnejšo namensko rabo prostora ter ostale značilnosti
prostora, nedvoumno določeno: |
|
1. namembnost in vrsta posegov v prostor, |
|
2. lego objektov in ureditev v prostoru, |
|
3. velikost objektov in ureditev v prostoru, |
|
4. oblikovanje objektov in ureditev v prostoru, |
|
5. parcelacija objektov in ureditev v prostoru, |
|
6. priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
|
7. upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, |
|
8. upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v
prostoru. |
|
(2) Pri določanju
prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina
upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega
dela OPN in opredeljujejo prostorski razvoj občine. |
|
|
|
3 Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta |
|
|
|
3.1 Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe
prostora |
|
|
|
42. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Območje Občine Hajdina
je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja
prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih
prostorskih izvedbenih pogojev v posamezni enoti. |
|
(2) Naselja in druga, za
občino pomembna, območja poselitve v Občini Hajdina so razdeljena na
naslednje enote urejanja prostora: |
|
|
|
Draženci |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
DR 01 |
SK, BC |
Draženci – osrednji del |
OPN |
KD-30121, EPO Dravsko polje,
VVO III |
|
DR 02 |
SK |
Draženci – zahodni del |
OPN |
KD-30121, EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DR 03 |
SK |
Draženci – vzhodni del |
OPN |
KS-
6478,
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DR 04 |
ZS |
Draženci – športno rekreacijske površine |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DR 05 |
IK |
Farma Draženci |
OPN |
VVO III |
|
DR 06 |
IG |
Draženci – Marof |
OPN |
VVO I, KD-27971 |
|
DR 07 |
K1 |
Draženci – dolgoročna širitev znotraj naselja jugozahod |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DR 08 |
K1 |
Draženci – dolgoročna širitev naselja severovzhod |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
|
Gerečja vas |
|
|
|
Oznaka enote |
|
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
GV 01 |
|
SK, IK |
Gerečja vas 1 – osrednji del |
OPN |
KD-15033,
VVO II, VVO III |
|
GV 02 |
|
SK, PO |
Gerečja vas 1 – novejši del |
OPN |
VVO III |
|
GV 03 |
|
SS |
Gerečja vas 2 – ob cesti proti Kungoti |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO II |
|
|
|
|
Hajdoše |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
HA 01 |
SK, PC |
Hajdoše 1 – severni del |
OPN |
VVO III |
|
HA 02 |
SK, PC |
Hajdoše 2 – južni del |
OPN |
KD-19893, SI5000011-Drava, EPO Drava – spodnja,
VVO III |
|
|
Skorba |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
SK 01 |
SK, PC, CD, IK |
Skorba – naselje |
OPN |
KD-
15031, KS-
6508, KD-
14300, vplivno
območje KS-581, SI5000011-Drava, EPO Drava – spodnja,
VVO I, VVO II, VVO III |
|
SK 02 |
ZS |
Skorba – športno igrišče |
OPN |
SI5000011-Drava, EPO Drava – spodnja,
VVO III |
|
SK 03 |
K1 |
Skorba – dolgoročna širitev jug |
OPN |
KD-
14300, vplivno
območje KS-581, SI5000011-Drava, EPO Drava – spodnja,
VVO II, VVO III |
|
|
Slovenja vas |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
SV 01 |
IP |
Slovenja vas – ob hladilnici (Čren) |
OPPN-p |
SI5000011-Drava, EPO Drava – spodnja,
VVO III |
|
SV 02 |
IG, ZD |
Slovenja vas – gospodarska cona |
OPN |
EPO Drava – spodnja,
SI5000011-Drava,
VVO III |
|
SV 03 |
SK |
Slovenja vas – starejši severni del |
OPN |
KD-14676,
VVO III |
|
SV 04 |
SK, PC |
Slovenja vas – ob glavni cesti |
OPN |
VVO III |
|
SV 05 |
CD |
Slovenja vas – ob gasilskem domu |
OPN |
VVO III |
|
SV 06 |
ZS |
Slovenja vas – športno igrišče |
OPN |
VVO III |
|
SV 07 |
IG, ZD |
Slovenja vas – razvojno območje gospodarske cone |
OPPN-p |
EPO Drava – spodnja,
SI5000011-Drava
, VVO III |
|
SV 08 |
K1 |
Slovenja vas – dolgoročna širitev znotraj naselja severozahod |
OPN |
VVO III |
|
SV 09 |
K1 |
Slovenja vas – dolgoročna širitev znotraj naselja jugovzhod |
OPN |
VVO III |
|
SV 10 |
K2, ZS |
Slovenja vas – dolgoročna širitev ob hladilnici (Čren) |
OPN |
SI5000011-Drava, EPO Drava – spodnja, VVO III |
|
|
Spodnja Hajdina |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
SH 01 |
CU |
Sp. Hajdina – osnovna šola |
OPN |
KD-14300, vplivno območje KS-581,
VVO I, VVO II |
|
SH 02 |
SK, PC |
Sp. Hajdina – južno od šole |
OPN |
KD-14300, vplivno območje KS-581, VVO II, VVO III |
|
SH 03 |
SK, PC, ZD |
Sp. Hajdina – osrednji del |
OPN |
KD-15028, KS-9276, KD-15032, KS-581,
vplivno območje KS-581, VVO III |
|
SH 04 |
CD |
Sp. Hajdina – ob športnem centru |
OPN |
KS-6484, vplivno območje KS-581,
VVO III |
|
SH 05 |
ZS, BC |
Sp. Hajdina – športni center |
OPN |
KS-6484, vplivno območje KS-581, VVO III |
|
SH 06 |
ZS, K1 |
Sp. Hajdina – golf igrišče |
OPN |
KD- 14300, vplivno območje KS- 581, EPO Drava – spodnja, VVO III |
Zgornja Hajdina |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
ZH 01 |
SK, PC |
Zg. Hajdina 1 – severni krak |
OPN |
KS-6484, vplivno območje KS-581, KD-15034, vplivno območje
KS-174,
VVO I, VVO II, VVO III |
|
ZH 02 |
SS, ZS |
Zg. Hajdina 1 – stanovanjsko območje SV del |
OPN |
KS, 6484, KS-581, vplivno območje KS-581,
VVO III |
|
ZH 03 |
SS, ZS |
Zg. Hajdina 1 – osrednje novejše stanovanjsko območje |
OPPN 1 (Ur. list RS, št. 65/2006) |
KS, 6484, vplivno območje
KS-581, VVO III |
|
ZH 04 |
CU |
Zg. Hajdina 1 – jedro naselja |
OPN |
KS-6484, vplivno območje
KS-581, KS-174, vplivno območje KS-174, KD-15035, VVO III |
|
ZH 05 |
CU |
Zg. Hajdina 1 – južno od Zupaničeve kapelice |
OPPN 1 (Ur. list RS, št. 65/2006) |
KS-6484, vplivno območje
KS-581, KD-15037, VVO III |
|
ZH 06 |
SK |
Zg. Hajdina 1 – jugozahodni krak |
OPN |
KS-6484, vplivno območje
KS-581, KD-15036, VVO III |
|
ZH 07 |
SB |
Zg. Hajdina 1 – območje Doma starostnikov |
OPPN-p |
VVO III |
|
ZH 08 |
ZK |
Zg. Hajdina – pokopališče |
OPN |
vojno grobišče,
VVO III |
|
ZH 09 |
O |
Zg. Hajdina – zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov |
OPN |
VVO III |
|
ZH 10 |
SK, ZD |
Zg. Hajdina 2 – ločeni del naselja na južni strani AC
|
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
ZH 11 |
BC |
Zg. Hajdina – športno rekreacijske površine na južni strani AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
ZH 12 |
ZS, BC |
Zg. Hajdina – športno rekreacijske površine Gerečja vas |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO II |
|
ZH 13 |
ZS |
Zg. Hajdina – Megalaxia |
OPPN-p |
EPO Dravsko polje,
KS-6484, VVO II |
|
ZH 14 |
IG |
Zg. Hajdina – obrtno poslovna cona ob AC priključku južno |
OPPN 2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2017) |
EPO Dravsko polje,
KD-29932, VVO II |
|
ZH 15 |
BT |
Zg. Hajdina – gostinsko nastanitvena cona ob AC priključku
vzhodno |
OPPN-p |
EPO Dravsko polje,
KD-6484, VVO II |
|
ZH 16 |
K1 |
Zg. Hajdina 1 – dolgoročna širitev vzhod |
OPN |
KD-6484, vplivno območje
KS-581, VVO III |
|
|
(3) Območja izven naselij v Občini Hajdina so razdeljena na naslednje
enote urejanja prostora: |
|
Odprti prostor |
|
|
|
Oznaka enote |
Namenska raba |
Ime enote |
Način urejanja |
Varstveni režimi in omejitve* |
|
DP 01 |
K1, K2, G, VC |
Dravsko polje med kanalom in strugo Drave |
OPN |
EPO Drava – spodnja, SI5000011-Drava, varovalni gozd, NV 7515,
NV 7052, ZO naravni in gozdni rezervat Zlatoličje, VVO III,
območje poplav (Redke, pogoste, katastrofalne) |
|
DP 02 |
VI |
Odvodni kanal HE Zlatoličje |
OPN |
EPO Drava – spodnja, SI5000011-Drava, ZO naravni in gozdni
rezervat Zlatoličje, VVO III |
|
DP 03 |
ZS, VI, BC |
Športno – rekreacijske površine ob kanalu jug |
OPN |
EPO Drava – spodnja, SI5000011-Drava, VVO III |
|
DP 04 |
PC |
Del AC priključka Slovenja vas |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
EPO Drava – spodnja, SI5000011-Drava , VVO III |
|
DP 05 |
K1, G |
Dravsko polje med naseljem Slovenja vas in kanalom |
OPN |
EPO Drava – spodnja,
SI5000011-Drava,
VVO III |
|
DP 06 |
K1, K2, G, PC, A, O |
Dravsko polje med kanalom in AC |
OPN |
KD-27933, KS-6509,
EPO Dravsko polje,
KS-6484, KS-581,
vplivno območje KS-581, KS-6485, KD-27933, KS-6486,
KD- 27929, KD-27931, KD-27932, VVO I, VVO II, VVO III,
VVO zajetja |
|
DP 07 |
PC |
AC – počivališče Dravsko polje |
DPA
1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
VVO III |
|
DP 08 |
G, K1 |
Dravsko polje, zahodno od AC počivališča Dravsko polje |
OPN |
VVO III |
|
DP 09 |
PC |
AC Slivnica – Draženci, južno od AC počivališča
|
DPA
1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
VVO III |
|
DP 10 |
K1 |
Dravsko polje, zahodno od AC, severno od Kungote |
OPN |
VVO III |
|
DP 11 |
PC |
AC Slivnica – Draženci, med Gerečjo vasjo in Kungoto
|
DPA
1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
KS-6509,
EPO Dravsko polje, VVO II |
|
DP 12 |
K1 |
Dravsko polje, zahodno od AC pri Kungoti
|
OPN |
KS-6509,
EPO Drava – spodnja, VVO II |
|
DP 13 |
K1 |
Dravsko polje, zahodno od AC pri Kungoti |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO II, VVO zajetje |
|
DP 14 |
PC |
AC Slivnica – Draženci, pri južnem delu Gerečje vasi |
DPA
1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
EPO Drava – spodnja, VVO II |
|
DP 15 |
K1, G |
Dravsko polje, med južnim delom Gerečje vasi in AC
|
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO II |
|
DP 16 |
K1, G. A |
Dravsko polje med kanalom in Skorbo |
OPN |
KD- 14300, vplivno območje KS- 581, EPO Drava – spodnja,
SI5000011-Drava, VVO III |
|
DP 17 |
G |
Gozdne površine pri AC bazi |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO II |
|
DP 18 |
PC |
AC Slivnica – Draženci, od AC baze do viadukta |
DPA 1
(Ur. list RS, št. 73/2005) |
EPO Dravsko polje, KS-6511, KD- 27929, KD-27931, KD-27932, VVO
II, VVO III |
|
DP 19 |
K1, G |
Dravsko polje, zahodno od AC, ob AC priključku Hajdina in
obrtnoposlovni coni |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD-27931, VVO II, VVO III |
|
DP 20 |
K1, G |
Dravsko polje, gozdne površine med AC in železniško progo |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD-27931, KD-27932, VVO III |
|
DP 21 |
PC, PŽ |
Železniška proga in nadvoz čez železnico v Zg. Hajdini |
DPA 2 (Ur. list RS, št. 51/2009) |
EPO Dravsko polje, KD-27932, VVO III |
|
DP 22 |
PC |
Križanje AC in ceste Apače – Hajdina pri viaduktu AC |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) in DPA 2 (Ur. list RS, št.
51/2009) |
EPO Dravsko polje, KD-27932, VVO III |
|
DP 23 |
PC |
Ob križanju AC in ceste Apače – Hajdina pri viaduktu AC |
DPA 2 (Ur. list RS, št. 51/2009) |
VVO III |
|
DP 24 |
PC |
AC Slivnica – Draženci, na viaduktu |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
VVO III |
|
DP 25 |
ZD |
Zeleni otok pri križanju AC in železnice |
OPN |
VVO III |
|
DP 26 |
PŽ |
Križanje AC in železniške proge |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) in DPA 2 (Ur. list RS, št.
51/2009) |
VVO III |
|
DP 27 |
PŽ, PC |
Železniška proga od AC proti Ptuju |
DPA 2 (Ur. list RS, št. 51/2009) |
VVO III |
|
DP 28 |
PC, K2, K1, G |
AC Slivnica – Draženci, južno od železnice |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
EPO Dravsko polje, KD- 29800, KD-27930, KS-6478, VVO III |
|
DP 29 |
K1, G |
Dravsko polje, gozdne površine med železniško progo in delom Zg.
Hajdine južno od AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DP 30 |
K1 |
Dravsko polje, med nadvozom čez železnico in delom Zg. Hajdine
južno od AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DP 31 |
K1, G, A, Ak |
Dravsko polje, južno od AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, KS-6478, KD-30121, VVO III |
|
DP 32 |
K1, G, A |
Dravsko polje, med železniško progo in AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD-27930, VVO III |
|
DP 33 |
K1, K2, G, A, PC |
Dravsko polje, severno in severovzhodno od športnega centra Sp.
Hajdina |
OPN |
KS-6484, vplivno območje KS-581,
VVO III |
|
DP 34 |
K1 |
Dravsko polje, med AC in glavno cesto Hajdina – Draženci |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DP 35 |
PC, G |
Južno od Selske ceste mesta Ptuj |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
EPO Dravsko polje, KD- 29800, VVO III |
|
DP 36 |
K1, G |
Ob priključku na Selsko cesto mesta Ptuj |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD- 29800, VVO III |
|
DP 37 |
K1, G |
Dravsko polje, med AC razcepom Draženci in Zagrebško cesto mesta
Ptuj |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD- 29800, VVO III |
|
DP 38 |
PC |
Glavna cesta Hajdina – Ptuj |
DPA 3 (Ur. list RS, št. 79/2004) |
EPO Dravsko polje, KD- 29800, VVO III |
|
DP 39 |
K1, A |
Dravsko polje, južno od AC razcepa Draženci |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD- 29800, VVO III |
|
DP 40 |
PC |
Priključna cesta iz Dražencev na AC |
DPA 4 (Ur. list RS, št. 75/2010, 56/2012) |
KD-27971,
VVO I, VVO II |
|
DP 41 |
K1 |
Dravsko polje, med Marofom in priklučno cesto iz Dražencev na AC |
OPN |
KD-27971, VVO I |
|
DP 42 |
K1 |
Dravsko polje, majhen del južno od železnice, južno od parcele
751/1 k.o. Hajdina |
OPN |
VVO III |
|
DP 43 |
SK, K1 |
Dravsko polje, severozahodno od železniške postaje Hajdina |
OPN |
VVO III |
|
DP 44 |
K1, G, A |
Dravsko polje, med Draženci in AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, KD-30121, VVO III |
|
DP 45 |
G, K1, BC |
Predviden plinovod južno od Dražencev |
DPA 5 (Ur. list RS, št. 47/2016) |
KD-30121, VVO III |
|
DP 46 |
PC |
Križanje predvidenega plinovoda in ceste Sela – Ptuj |
DPA 4 (Ur. list RS, št. 75/2010, 56/2012) in DPA 5 (Ur. list RS,
št. 47/2016) |
VVO III |
|
DP 47 |
PC |
Ob križanju predvidenega plinovoda in ceste Sela – Ptuj |
DPA 4 (Ur. list RS, št. 75/2010, 56/2012) |
VVO III |
|
DP 48 |
K1, G, IK |
Predviden plinovod severno od farme Draženci |
DPA 5 (Ur. list RS, št. 47/2016) |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DP 49 |
PC |
Križanje predvidenega plinovoda in AC pri farmi Draženci |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) in DPA 5 (Ur. list RS, št.
47/2016) |
KD- 29800, VVO III |
|
DP 50 |
K1 |
Predviden plinovod vzhodno od AC |
DPA 5 (Ur. list RS, št. 47/2016) |
KD- 29800, VVO III |
|
DP 51 |
PC |
Predviden plinovod ob nadvozu Zagrebške ceste mesta Ptuj |
DPA 3 (Ur. list RS, št. 79/2004) in DPA 5 (Ur. list RS, št.
47/2016) |
KD- 29800, VVO III |
|
DP 52 |
PC |
Nadvoz Zagrebške ceste mesta Ptuj |
DPA 3 (Ur. list RS, št. 79/2004) |
KD- 29800, VVO III |
|
DP 53 |
K1 |
Med predvidenim plinovodom in Zagrebško cesto mesta Ptuj |
OPN |
KD- 29800, VVO III |
|
DP 54 |
PC |
AC Slivnica – Draženci, ob meji z Občino Videm |
DPA 1 (Ur. list RS, št. 73/2005) |
KD- 29800, VVO III |
|
DP 55 |
G |
Gozd vzhodno od farme Draženci |
OPN |
VVO III |
|
DP 56 |
K1 |
Med farmo Draženci in priključno cesto iz Dražencev na AC |
OPN |
EPO Dravsko polje, VVO III |
|
DP 57 |
K1, A, G, K2 |
Dravsko polje, ob jugozahodni meji z Občino Videm |
OPN |
KD-30121, VVO I, VVO III |
|
DP 58 |
BC, G |
Kartodrom |
OPN |
EPO Drava – spodnja, SI5000011-Drava, VVO III |
|
DP 59 |
IK |
Sp. Hajdina - rastlinjaki |
OPN |
KS-581,
vplivno območje KS-581, VVO III |
|
DP 60 |
IK |
Sp. Hajdina - ribogojnica |
OPN |
vplivno območje KS-581,
VVO III |
|
DP 61 |
IK |
Hajdoše – farma |
OPN |
EPO Drava – spodnja, SI5000011-Drava, VVO III |
|
|
Varstveni režimi in omejitve
v območju EUP se pred načrtovanjem v prostoru preverijo v Prikazu stanja
prostora in ostalih dostopnih uradnih evidencah. |
|
(3) Območja EUP so prikazana
na karti 3 in karti 4 v izvedbenem delu grafičnega dela OPN. |
|
|
|
43. člen |
|
(območja namenske rabe prostora) |
|
(1) Za celotno območje
občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora,
ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta. |
|
(2) Na območjih, kjer je v
skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je le-ta
izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja
prostora. |
|
(3) Manjše površine
podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi
znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in
urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj
posamezne enote. |
|
(4) Šifra in opis podrobne
namenske rabe: |
|
SS stanovanjske površine,
namenjene bivanju, brez spremljajočih dejavnosti ali s spremljajočimi
dejavnostmi, |
|
SK površine podeželskega
naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju ter spremljajočim dejavnostim, |
|
SB stanovanjske površine za
posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih
skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih
skupin), |
|
CU osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer
gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanja, |
|
CD druga območja centralnih
dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj, |
|
IK površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno
pridelavo rastlin ali rejo živali, |
|
IG gospodarske cone,
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim
dejavnostim, |
|
IP območja proizvodnih
dejavnosti, namenjena industrijskim dejavnostim ter tudi spremljajočim
storitvenim in servisnim dejavnostim, |
|
B posebna območja, ki so
namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna
središča in podobno, |
|
BT površine za turizem,
ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično
ponudbo in nastanitev, |
|
BC športni centri so športne
površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim
prireditvam, |
|
ZS površine za oddih,
rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na
prostem, |
|
ZD druge urejene zelene
površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo, |
|
ZK pokopališča – površine
za pokop in spomin na umrle, |
|
PC površine cest, |
|
PO ostale prometne površine,
namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam
za odvijanje prometa (parkirišča), |
|
PŽ površine železnic, |
|
O območja okoljske
infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, |
|
A površine razpršene
poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote
pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja); površine razpršene
poselitve so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju ter spremljajočim dejavnostim, |
|
Ak površine razpršene
poselitve namenjene gradnji kmetijsko-gozdarskih objektov brez prostorov
za bivanje, |
|
K1 najboljša kmetijska
zemljišča, |
|
K2 druga kmetijska
zemljišča, |
|
G gozdna zemljišča, |
|
VC celinske vode, |
|
VI območja vodne
infrastrukture. |
|
(5) Območja namenske rabe
prostora so prikazana na karti 3 v izvedenem delu grafičnega dela OPN. |
|
|
|
3.2 Prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
3.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
44. člen |
|
(namembnost in vrste objektov, vrste posegov v
prostor, dopustne dejavnosti) |
|
(1) Glede na namen je v
posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, določene v prilogi 1 k
Odloku o OPN Občine Hajdina (v nadaljevanju Priloga 1). V prilogi 2 k
Odloku o OPN Občine Hajdina (v nadaljevanju Priloga 2) pa so določene
vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v posamezni
EUP. Priloga 2 določa tudi investicijska vzdrževalna dela, dopustna v
posameznih EUP. |
|
(2) Dopustno je spreminjanje
namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste
objektov, opredeljene v prvem odstavku tega člena. |
|
(3) V EUP so v skladu z
namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste posegov: |
|
1. gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo
obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta), |
|
2. rekonstrukcija objektov, |
|
3. odstranitev objektov, |
|
4. vzdrževanje objektov |
|
v kolikor niso v nasprotju s
podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora. |
|
(4) Poleg dopustnih vrst
gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna dela za ureditev
okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji za
urejanje okolice objektov so določeni v 49. členu tega odloka. |
|
(5) Z namenom izboljšanja
kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave je na območjih
kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se
spreminja prostor (arondacije, komasacije, melioracije in
agromelioracije – to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na
kmetijska zemljišča), pod pogojem, da bodo izvedene na okolju prijazen
način (ohranjati, ponovno vzpostavljati, na novo vzpostavljati žive
meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so manjši
opuščeni občasno vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe
obrasle struge vodotokov), izvedba grmovnih in drevesnih zatočišč za
ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru). Agrarne operacije na PosVO
Drava SI 3000220 in PosVO Drava SI 5000011 niso dovoljene. |
|
(6) Dopustni so drugi posegi
in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot so gradnja,
vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne
infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in ureditvah so
določeni v PIP-ih za posamezne EUP. |
|
(7) Dopustne dejavnosti so
opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so kot
dopustni v posameznih enotah urejanja prostora določeni v Prilogi 1 in
Prilogi 2 k OPN ali pa so opredeljeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne
EUP. |
|
(8) Vsi posegi vezani na
uvedbo in izvajanje predlagane namenske rabe (npr. organizacija
gradbišča, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti ipd.) so na
varovanih območjih dopustni izključno znotraj površin, kjer je ta
namenska raba opredeljena. |
|
(9) Ob izvajanju zemeljskih
izkopov oz. drugih zemeljskih del je potrebno omogočiti nemoten
arheološki nadzor, ki v primeru najdb preide v zaščitna arheološka
izkopavanja in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
(10) Podrobnejši pogoji in
dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
45. člen |
|
(lega objektov in odmiki) |
|
(1) Lega objektov pri vseh
vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo razporeditev v prostoru
(obstoječo zasnovo prostora, obstoječe lege objektov v prostoru), pri
čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne
smejo biti generator nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor. |
|
(2) Na neravnem terenu se
objekte tako umesti v prostor, da je daljša stran objekta postavljena v
smeri plastnic. |
|
(3) Pristojni odgovorni
projektant mora iz zasnove prostora in lege objektov v območju, na
podlagi geodetskega načrta, določiti regulacijske črte (regulacijsko
linijo, gradbeno linijo, gradbeno mejo), umestitev novih objektov pa
mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela
naselja. |
|
|
|
(4) Odmik novogradenj od
regulacijske linije, katera sovpada z linijo površine javne prometnice
(kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je dovoz na parcelo,
mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m ali širino peš
hodnika 1,2 m in še dodatni odmik 5 m za nemoten osebni dovoz in
parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje ni omogočeno na drugem
delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano
rekonstrukcijo prometnice. |
|
(5) Odmiki od regulacijskih
linij prometnic višjih kategorij morajo upoštevati odmike, določene v
cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne ceste. |
|
(6) Dopustni so krajši
odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, v kolikor zasnova
prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta posebne lege objektov
v prostoru (na primer obstoječa strnjena obcestna pozidava na krajšem
odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je večji odmik novega objekta
zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od
enovitosti zaključene poteze pozidave neizvedljiv. |
|
(7) V kolikor zasnova
prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege objektov v
prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z odmiki, ki so
krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija gradbenih parcel),
morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od
posestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne meje se
šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji
najbližjo zunanjo točko stavbe (na primer najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča
oziroma konzolne konstrukcije). |
|
(8) Dopustni so manjši
odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, v kolikor s tem pisno
soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna izjava), hkrati pa so še
vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični
in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži
novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
|
(9) Medsebojni odmiki med
stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati predpisane svetlobno
tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter vzdrževanje in
rabo objektov po svoji gradbeni parceli. |
|
(10) Objekte gospodarske
javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene
gradnji. |
|
(11) Odmiki novih objektov
od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike, ki so
določeni v predpisih posameznih področij GJI. Prav tako je pri umeščanju
objektov v prostor potrebno upoštevati odmik od vodnega zemljišča oz.
zunanjo mejo priobalnega zemljišča, kot je določeno v 71. členu odloka.
|
|
(12) Odmiki novogradenj
nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v skupnih PIP-ih za
nezahtevne in enostavne objekte. |
|
|
|
(13) Stanovanjski objekti na
kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa so
razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov
zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost parcele. |
|
(14) V kolikor je za območje
značilen vzorec lege objektov s postavitvijo krajše stranice objekta na
obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija
novogradnje v EUP. |
|
(15) Stavbe na stavbnih in
ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji gozdnega prostora morajo
biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba, vsi ostali objekti in
ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje
gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih ob robu gozda
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik
od gozdnega roba, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k
posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ za upravljanje z
gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva
na gozdni rob oz. na funkcije gozdov in gozdnega prostora. |
|
(16) Podrobnejši pogoji in
dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
46. člen |
|
(parcelacija stavbnih zemljišč) |
|
(1) Prostorski izvedbeni
pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo velikost in obliko
parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo se zagotovi pogoje za uporabo
in vzdrževanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljišč za parcele,
namenjene gradnji, mora upoštevati: |
|
1. tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele
(FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje
infrastrukture, odmike od regulacijskih črt ipd.), |
|
2. velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen
načrtovanih objektov, |
|
3. krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja,
če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, |
|
4. naravne razmere in značilnosti grajene strukture, |
|
5. omejitve uporabe zemljišča, |
|
6. možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
|
7. možnost zagotavljanja dostopa do parcele, |
|
8. omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč. |
|
(2) Velikost parcele,
namenjene gradnji, znaša za: |
|
1. družinsko hišo brez dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti: 400
- 700 m2, |
|
2. stanovanjsko stavbo (samostoječa ali del objekta) z dodatnimi
objekti za izvajanje dejavnosti v podeželskih naseljih in v razpršeni
poselitvi: 700 – 1.400 m2, |
|
3. objekte za izvajanje dejavnosti (na lokaciji ob stanovanjski stavbi
ali na samostojni lokaciji brez stanovanjske stavbe: 700 – 1.400 m2, |
|
4. vrstno hišo: 250 – 350 m2, dopustna je velikost do 500 m2, večjo
velikost je potrebno utemeljiti z značilnostmi prostora, ki zahtevajo
večjo velikost od 350 m2, |
|
5. počitniško hišo: 200 – 400 m2. |
|
(3) Delitev zemljišča za
oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem,
da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva
parcelacija, in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, določenimi
v tem členu odloka. |
|
(4) Velikost in oblika
stavbne parcele morata zagotavljati: |
|
1. možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni
v EUP, |
|
2. kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti,
morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih
dejavnosti, dopustnih v EUP, |
|
3. ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so
potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti, |
|
4. predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in
posredovanje intervencijskih vozil, |
|
5. potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve
objektov na sosednje objekte. |
|
(5) Velikost parcel na
kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je
dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne
dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena. Dopustni so tisti objekti
za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v Prilogi 1 in
Prilogi 2 tega odloka in izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje,
določene za posamezne EUP. |
|
(6) Za prepletanje dopustnih
dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje: |
|
1. ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z
zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta, |
|
2. neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, |
|
3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje. |
|
(7) Površina dostopne poti
od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se ne upošteva kot
prostorska omejitev v izračunu FZ, FI in drugih pokazateljih
izkoriščenosti parcele. |
|
(8) Podrobnejši pogoji in
dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
47. člen |
|
(velikost objektov) |
|
(1) Vsi objekti in
prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi tradicionalnim
oz. kakovostnim legalnim objektom in ureditvam po dopustnih odstopanjih,
v okolici novega objekta oz. prostorske ureditve, v EUP, naselju ali
širšem območju občine. |
|
(2) Velikost stavb in drugih
objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oz. objekta,
velikosti parcele, pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter mora
upoštevati naslednje določbe: |
|
1. velikost novih stanovanjskih in ostalih stavb za dopustne
dejavnosti mora upoštevati tradicionalne krajevne značilnosti gradnje
pritličnih objektov z dopustno kletjo, v kolikor to dopuščajo danosti
terena, in/ali izkoriščenim podstrešjem, etažnosti (K) + P + (M), s
kolenčnim zidom do višine 1 m, |
|
2. na ravninskem terenu je dopustno povišanje etažnosti stavb do (K) +
P + (1N), s kolenčnim zidom do 0,2 m, če povišanje etažnosti predstavlja
značilne naselbinske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja
(za preveritev višinskega videza naselja mora geodetski posnetek
vsebovati višine slemen streh okoliških stavb, projekt pa mora vsebovati
izhodiščno koto pritličja); ni pa povišanje etažnosti dopustno pri
nestanovanjskih kmetijskih stavbah,z izjemo stavb za rejo živali, |
|
3. kota pritličja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, vendar
največ 1,00 m nad okoliškim terenom objekta (tudi pri nadstropnem
objektu), |
|
4. kota pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru se mora
nahajati na koti javnega prostora ali pa na kotah do največ 0,3 m nad
koto javnega prostora, |
|
5. v primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali
višina podtalnice ne omogoča podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni
dopustno, |
|
6. pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je
površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino
skupne neto površine posamezne etaže, |
|
7. pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši,
razen pri kmetijski dejavnosti, je največja dovoljena neto površina
objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2. |
|
(3) Podrobnejši pogoji in
dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
48. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1) Oblikovanje stavb in
drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in
sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in
prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ptuj in jih kakovostno
nadgrajevati. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje določbe: |
|
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi
tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v
EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah,
nagibu streh, smereh strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad,
načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih
oblikovalskih značilnostih prostora, |
|
2. tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za
arhitekturno krajino, od 1:1,25 do 1:3. Predpisano razmerje 1:3 se lahko
preseže v primeru gradnje objektov za intenzivno rejo živali in pomožnih
kmetijsko gozdarskih objektov ali v primeru, ko so takšne stavbe že
obstoječi vzorec legalno zgrajenih objektov v EUP, ulici, naselju, |
|
3. oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem
osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z
nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega višinskega videza naselja, z
nadzidavo in/oziroma dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor
izrabe gradbene parcele, |
|
4. dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti
gradbene parcele, |
|
5. objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in
prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu
strehe, uporabljenih materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi,
oblikovanju ter morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v
primerih, ko so dopustne enake ali višje višine od višine osnovnega
objekta), |
|
6. oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti
prilagojeni splošni oziroma kakovostni podobi v EUP; dopustne so
kritine, ki dajejo videz opečne kritine, strešna kritina mora biti v
temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave ali sive
barve, dopustni nagib strehe pri etažnosti (K) + P + (M) je od 35° do
45°; ne glede na predhodne določbe v tem odstavku, ki se nanašajo na
dajanje videza opečne kritine, so dopustne tudi slamnate strehe in
strehe, ozelenjene z rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na
strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih
celic, |
|
7. sončni zbiralniki, sončne celice in druge ploskovne namestitve na
strehi ne smejo presegati višine slemena strehe, |
|
8. da se ublaži višino nadstropnega objekta, je pri objektih z
etažnostjo (K) + P + 1N, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od 25° do
35°, |
|
9. dopustna oblika strehe je simetrična dvokapnica, katera se lahko
zaključi s čopom ali pa je brez čopa, |
|
10. pri objektih, kjer funkcija objekta zahteva veliko širino objekta
(večjo od 12 m), je dopusten manjši nagib strehe, in sicer minimalno12°,
dopustna je tudi izvedba simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama,
pri čemer je vrhnje dele lomljenih strešin dopustno pokriti s pločevino
ali ozeleniti z rastlinjem, ali pa uporabiti enako kritino kot je
dopustna pri spodnjih delih lomljenih strešin. Oblika in naklon strehe
sta lahko tudi drugačna, če je objekt zgrajen iz prefabriciranih
elementov, |
|
11. pri prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak
nagib strehe, kot je na osnovnem objektu, |
|
12. izven območij arhitekturne dediščine so poleg simetrične dvokapnice
dopustne tudi druge oblike streh: štirikapne strehe (pri katerih pa se
streha ne sme zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti
sleme), trikapne strehe, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi,
|
|
13. enokapnice in ravne strehe so dopustne v EUP DR 02, DR 03, GV 02, GV
03, HA 01, HA 02, SH 03, SK 01, SV 04, ZH 02, ZH 06 IN ZH 10,
|
|
14. smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico
objekta in mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko
prevladujoč tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali delu naselja določa
drugačno usmeritev slemen, |
|
15. osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi
odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne
odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe (frčade), pri čemer je
strešne odprtine dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka zvezni
napušč (nižje od strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od
strešnih odprtin ne sme biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo
strešnih odprtin pa ne sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne
odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni
okenski hišici s simetrično dvokapnico je nagib strešin okenske hišice
enak nagibu osnovne strehe, |
|
16. oblikovanje fasad mora pri uporabi materialov in pri arhitekturnih
elementih na fasadi upoštevati kakovostne okoliške objekte (členitev
fasade, postavitev oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve), |
|
17. nedopustni so arhitekturni elementi in detajli na fasadah, ki niso
značilni za arhitekturno krajino, kot so večkotni izzidki, stolpiči,
arkade, različni arhitekturni elementi iz drugih okolij, |
|
18. pri prenovi fasad starih objektov se morajo obnoviti okrasja starih
fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten in podobno), |
|
19. dopustne barve fasad: bela barva, pastelne barve (svetlo, nežno
učinkujoče barve), ki morajo biti usklajene z barvo stavbnega pohištva
in z barvo strehe oziroma strešne kritine; niso pa dopustne izstopajoče
in fluorescentne barve fasad kot so intenzivno rumene, oranžne, modre,
vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve, |
|
20. talne zidce je dopustno izvesti v temnejši sivi ali temnejši rjavi
barvi, |
|
21. dopustne so fasade z leseno oblogo; brunarice oz. objekte z videzom
brunarice se dopušča samo na zemljiščih, ki mejijo na namensko rabo
prostora, ki je določena kot gozd, |
|
22. lesene dele je dopustno obarvati v srednje temnih barvnih odtenkih
avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni dopustno oblagati z lesenimi
fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih pa je dopustno zapiranje
čelnih zatrepov v celoti v leseni izvedbi s pokončno pritrjenimi
deskami, |
|
23. okna morajo biti oblikovno enovita na celotnem objektu, dopustna je
opremljenost z zunanjo zaščito pred pregrevanjem, vremenskimi
neprilikami (polkna, rolete, zunanja senčila), |
|
24. oblikovanje ograje na balkonu, terasi mora izhajati iz značilnosti
oblikovanja ograj v arhitekturni krajini, ograja mora biti praviloma
lesena s pokončno strukturo, niso pa dopustne uporabe bleščečih
materialov in načini oblikovanja ograj, prevzeti iz drugih arhitekturnih
okolij, |
|
25. pri stavbah in drugih objektih za industrijsko kmetijsko proizvodnjo
prireje živali in vzgoje rastlin je dopustno odstopanje od določil,
zapisanih v tem členu glede tlorisne zasnove, višinske zasnove in nagiba
strehe, ni pa dopustno odstopanje v likovni usklajenosti kmetije;
odstopanja so natančneje opredeljena pri podrobnejših prostorskih
izvedbenih pogojih za posamezne EUP, |
|
26. pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega
člena, v kolikor je v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec
legalno zgrajenih objektov, ki so skladni s prostorskimi predpisi, in bo
nov objekt oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi
objekti v neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v
projektni dokumentaciji, |
|
27. dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim, katerim je lahko dodano tudi bivanje,
tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter
upošteva tehnične zahteve pri posameznih dejavnostih. |
|
(2) Podrobnejši pogoji in
druga dopustna odstopanja, ki niso določena v tem členu, so določeni v
podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
49. člen |
|
(urejanje okolice objektov) |
|
(1) Urejanje okolice
objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oz. drugega
objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora
upoštevati naslednje določbe: |
|
1. ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem
urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi terena
(brez pretiranih izravnavanj terena – brez pretiranih nasipavanj terena
ali brez pretiranih usekov v nagnjen teren), |
|
2. da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten
naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru
(razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom,
mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno
povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave
uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih
ureditev v odvisnosti od strukture naravnega prostora, |
|
3. pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih
objektih je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela
pooblaščeni krajinski arhitekt, |
|
4. stik grajene strukture in njivskih površin mora ločevati primerna v
vsaj eno vrsto zasajena drevesna ali grmovna zasaditev, ki je v končni
višini tako visoka, da zastira pogled na te objekte iz odprtega
prostora, izjema so prostorske dominante in ureditve v urbanih naseljih,
kjer je ta zasaditev lahko nižja. |
|
(2) Izenačevanje višinskih
razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni dopustno. Dopustna je
izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo objekta s
funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta,
površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi), preostali del
površine parcele pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno
prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni
dopustno posegati na tujo lastnino ali motiti lastnine sosednjih parcel
- upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje
padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem
zemljišču. |
|
(3) Višja višina podpornih
zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp kot nezahtevnih
objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku parcele z javnimi
površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih
površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in obsajeni s
plezalkami (razen, če ni prostorske možnosti za posaditev plezalk),
škarpe pa zasajene z ustreznimi rastlinami, ki izboljšujejo stabilnost
brežine. |
|
(4) Zasaditev okolice
objektov avtohtone poselitve v območju odprtega prostora je potrebno
izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa
izvesti z mešanico semen avtohtonih trav. |
|
(5) Na celotnem območju
občine se je potrebno izogibati prekomernemu tlakovanju oz. asfaltiranju
in betoniranju površin. Najprimernejši tlakovci so t.i. travne plošče,
ki na povečanje površinskega odtoka praktično nimajo vpliva. Kjer je to
možno je potrebno predvideti tudi ponikanje padavinske vode. Z
arhitektonskimi ukrepi je potrebno zagotoviti čim manj vodoneprepustnih
površin in omogočiti delno zadrževanje padavinske vode za robniki in
drugimi mikrodepresijami. |
|
(6) Pri načrtovanju
večstanovanjske gradnje je v skladu s predpisi potrebno načrtovati tudi
zadostne zelene površine, površine otroških igrišč ter po potrebi
površine za urbano vrtnarjenje. |
|
|
|
50. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) Nezahtevni in enostavni
objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč, razen ko
je zemljišče zavarovano po drugih področnih predpisih, ki ne dopuščajo
gradnje oz. postavitve teh objektov. Vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov, dopustne na posamezni namenski rabi prostora, so določene v
Prilogi 2 tega odloka. |
|
(2) Velikost nezahtevnih in
enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo oz. postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
(3) Sprememba namembnosti
nezahtevnega ali enostavnega objekta ali dela objekta, za katerega ni
potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim
aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z veljavnimi gradbenimi
predpisi, če bi dela v zvezi s spremembo namembnosti popolnoma
spremenila zahtevnost objekta, razen v primerih, ko je z OPN dopustna
gradnja nadomestnega objekta večje zahtevnosti.. |
|
(4) Oblikovanje samostoječih
nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega
stavbarstva arhitekturne krajine. Pri oblikovanju teh objektov niso
dopustni neznačilni arhitekturni elementi ali arhitekturni elementi,
preneseni iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti,
ki služijo objektom z drugačnim tipom strehe (na primer z ravno ali
enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe z osnovnim objektom
dopušča zgraditi z enakim tipom strehe. Z enokapno in ravno streho pa se
tudi ob tradicionalno zgrajenih objektih dopuščajo garaže in nadstreški
ter lope, ki so nezahtevni ali enostavni objekt, vendar pod pogojem, da
se jih obsadi z rastlinjem. Z enokapno streho je dopustno graditi tudi
pomožne kmetijske in gozdarske objekte, vendar njihova višina ne sme
presegati višine okoliških objektov. |
|
(5) Na gradbeni parceli je
dopustno zgraditi največ po en nezahtevni oz. enostavni objekt iste
vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli
večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe
zgraditi največ po en nezahtevni oz. enostavni objekt iste vrste in
skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot
samostoječe objekte ali tako, da se stikajo v nizu, ali kot objekte s
skupnimi konstrukcijskimi elementi, pri čemer pa ne smejo preseči
dopustnih velikosti posameznih vrst nezahtevnih oz. enostavnih objektov. |
|
(6) Nezahtevni in enostavni
objekti, ki so dopustni na območju namenske rabe prostora, opredeljenem
kot kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska
zemljišča), so določeni v Prilogi 2 tega odloka. Če zaradi premajhne
razpoložljive površine stavbnega zemljišča na območju stavbnih zemljišč
kmetije ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz
skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, se ob obstoječih
objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča gradnjo teh
objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske
rabe prostora v stavbno zemljišče), ob obstoječih objektih kmetije. |
|
(7) Nezahtevni in enostavni
objekti, ki jih je dopustno graditi na območju namenske rabe prostora,
opredeljenem kot gozdna zemljišča, so: |
|
1. gozdna cesta, |
|
2. grajena gozdna vlaka, |
|
3. obora za rejo divjadi, |
|
4. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, |
|
5. vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, |
|
6. čebelnjak, |
|
7. gozdna učna pot, |
|
8. kolesarska steza, |
|
9. planinska pot, |
|
10. sprehajalna pot, |
|
11. trimska steza, |
|
12. drugi objekti, določeni v Prilogi 2 tega odloka. |
|
(8) Posegi iz prejšnjega
odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno zemljišče ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, pred začetkom
gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za
upravljanje z gozdovi. |
|
(9) V naseljih in območjih
razpršene poselitve se čebelnjake praviloma postavlja na obrobju naselja
oz. razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase
živina. Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin razpršene
poselitve ali na lokacijah, na katerih bi čebele lahko ogrožale
prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi
omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve dreves ali visoke žive meje pred
čebelnjaki, postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele
nadletavati pri izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v čebelnjak.
|
|
(10) Oblikovanje urbane
opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi
enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina. |
|
(11) Nezahtevni in enostavni
objekti, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in so nižji
od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne meje sosednjega
zemljišča odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in enostavne objekte,
ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne
meje zemljišča v drugem lastništvu kot za druge objekte. Manjši odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob
soglasju lastnika zemljišča v drugem lastništvu, od katerega bi objekt
bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna izjava). |
|
(12) Ograje, ki so
nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa
funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast
in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po
lastni parceli. |
|
(13) Dopustna je postavitev,
zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje sosednjih
zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno
sporazumejo. |
|
(14) Ob javni cesti zgornji
rob ograje oz. lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti. Pred
gradnjo oz. postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
|
(15) Dopustne so ograje kot
žive meje iz avtohtonih grmovnic, katerim je dovoljeno dodati žično
mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz
tradicionalnih značilnosti arhitekturne krajine Ptuj. Ograje je potrebno
izvesti tako, da čim manj izstopajo v prostoru. Ograje, ki imajo tudi
funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi,
vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti. |
|
(16) Nezahtevni in enostavni
objekti, ki so v javnem interesu, so lahko odmaknjeni 0,5 m ali več od
parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti objekti so: pločnik in kolesarska
steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni
objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje). Odmiki teh objektov so
lahko tudi manjši od 0,5 m, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v
drugem lastništvu. |
|
|
|
51. člen |
|
(ostali posegi, ki niso gradnja) |
|
(1) Vsa ostala dela, ki niso
gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo drugačen poseg v fizične
strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so agrarne operacije,
krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, raziskovanje geotermičnega
energetskega vira in drugih podzemnih energetskih virov, urejanje
poljskih in gozdnih poti, urejanje sezonskih parkirišč, prostori za
skladišče lesa ali enostavni oz. nezahtevni objekti, morajo upoštevati
predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti
presojo vplivov na okolje in pridobiti mnenje pristojnega organa v
kolikor so na zavarovanih območjih. |
|
(2) Na območju Občine
Hajdina ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila
rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. V primeru
izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je, po pridobitvi
dovoljenja za raziskovanje v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo,
dopustno na celotnem območju občine. |
|
(3) Posegi morajo biti
načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje. Dopustni
površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oz. globlji od 1,5 m.
Krčitev gozda je dopustna v skladu s predpisi in odobritvijo pristojnega
organa s področja gozdarstva. |
|
(4) Dopustna so odstopanja
od določb prejšnjega odstavka, v kolikor to dovoljujejo predpisi, ki
urejajo področja posameznih prostorskih dejavnosti. |
|
|
|
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in priključevanje objektov
na GJI |
|
|
|
52. člen |
|
(gradnja in vzdrževanje GJI) |
|
(1) GJI je dopustno
načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi in tehničnimi normativi. |
|
(2) Posege na GJI ter
posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno izvajati le v
skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI.
|
|
(3) Vodi GJI morajo
praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih
zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč.
|
|
(4) Ob upoštevanju zadostnih
medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih
koridorjih, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem
koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih
ali drugih razlogov ni mogoče združevati. Pri poteku vodov GJI je
potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov
med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. |
|
(5) Vodi in objekti GJI
morajo potekati oz. biti umeščeni v prostor tako, da je omogočeno
priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno
delovanje in vzdrževanje. |
|
(6) Gradnja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati
usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je
potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
|
|
(7) Vode GJI v naseljih ter
v območjih varstva kulturne dediščine je praviloma potrebno izvesti
podzemno, razen v primerih, ko je to v nasprotju z varstvenimi režimi
oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in
kulturne dediščine. |
|
(8) Linijsko GJI je potrebno
načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri
prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo prostora, površinski
pokrov in ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora,
hkrati pa se morajo izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih
vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih
varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne
krajine. |
|
|
|
53. člen |
|
(gradnja in urejanje cestnega omrežja) |
|
(1) Načrtovanje in gradnja
novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja morajo potekati
skladno s predpisi s področja prometa. |
|
(2) Ceste s pripadajočimi
objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: |
|
1. znotraj EUP prometne infrastrukture, |
|
2. na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja
cest in njihovo prenavljanje, |
|
3. na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske
javne infrastrukture predvidena gradnja novih cest. |
|
Pri prenovi obstoječih
lokalnih cest izven predhodno navedenih območij je dopustno posegati
tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
|
(3) V območjih z namensko
rabo površine cest in v skladu z določili tega odloka tudi izven
namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste s pripadajočimi
objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce in kolesarje,
parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje. |
|
(4) Dovozi in priključki na
cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega
upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je
potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje
dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno
GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
|
(5) Nove prometnice je
potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim priključevanjem na
obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na
zaključku ceste zgraditi obračališče, ki mora biti takih dimenzij, da je
omogočeno obračanje komunalnih in intervencijskih vozil. |
|
(6) V varovalnih pasovih
obstoječih cest so gradnje novih objektov in naprav ter vzdrževalna dela
v javno korist, s katerimi se spremeni zmogljivost in velikost objekta,
dopustni v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca
ceste. Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih obstoječih cest je
dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem odlokom ali drugimi
zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja upravljavca ceste.
|
|
(7) Javnim cestam na območju
občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi o
gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih
cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih
določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za
pešce. |
|
(8) Odstopanja od minimalnih
prečnih profilov javnih cest so dopustna v mejah minimalnih zahtev
pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer: |
|
1. za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,
|
|
2. je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih
sredstev, |
|
3. ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),
|
|
4. je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima
mogoče doseči primerljive prometne cilje. |
|
(9) Kolesarske in
sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles,
upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih
cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča,
odstavne površine, izogibališča in počivališča. |
|
(10) Omrežje pešpoti in
kolesarskih povezav (stez oz. poti) se mora navezovati na javne zelene
površine, parke, igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte.
Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z: |
|
1. javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna s smernicami in
projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora), |
|
2. drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice, |
|
3. razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot
peščene ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in
počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
|
4. drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table,
obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na
te površine ipd.). |
|
(11) Za sprejemljivejše
načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih
prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z
vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna
varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
|
|
1. posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora
biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo
gozdnega roba, |
|
2. prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi
vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni
sestavi kot v obliki), |
|
3. oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti
obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta
in stika več cest – priključki, rampe, deviacije), |
|
4. zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih
konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora
in njegove značilnosti, |
|
5. obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna
njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov).
|
|
(12) Postajališča javnega
potniškega prometa se uredi na območjih obstoječe pozidave v večjih
naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih
predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z rekonstrukcijami
in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno načrtovati in graditi tudi
postajališča javnega potniškega prometa. |
|
(13) Pri urejanju lokalnih
cest, kolesarskih poti in pešpoti se je potrebno izogniti poplavnim
območjem in predvideti gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih
zemljišč, kot to določajo predpisi o vodah. |
|
(14) Rabo obstoječe servisne
ceste vzdolž kanala HE Zlatoličje, ki poteka po delu EUP SV 10, DP 02,
DP 03 in DP 58 naj se omeji na dostopanje za namene vzdrževanja vodne
infrastrukture, dostopanje do obstoječih rekreacijskih centrov ter
dostopanje lastnikov do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Tranzitni promet
naj se prepreči. |
|
(15) Upravljavec AC ne bo
zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena
območja oz. za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite
pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja
AC, razen ukrepov zaščite, načrtovanih v prostorskih dokumentih za njeno
izgradnjo, kolikor še niso izvedeni. Izvedba vseh ukrepov za zaščito
novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je
obveznost lokalne skupnosti oz. investitorja novih posegov (za obstoječo
poselitev je bila protihrupna zaščita izvedena v sklopu gradnje AC). |
|
|
|
54. člen |
|
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri novogradnjah in pri
spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni
parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na območjih,
kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje)
PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na
skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se zagotovi na parkirnih
površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah.
|
|
(2) Pri večstanovanjskih
stavbah je potrebno čim več PM zagotoviti v kleteh stavb oziroma v
podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ob stavbah
ohranja več zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni kakovosti
območja. |
|
(3) Pod obstoječimi PM je
dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena
za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
|
|
(4) PM morajo biti
razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja
in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri
potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM
je potrebno zasaditi drevesa. |
|
(5) PM in garaže morajo
zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo,
je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost
prezračevanja. |
|
(6) PM in garaže za tovorna
vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih
vozil je dopustno graditi le na območju prometnih površin in na območju
proizvodnih dejavnosti. |
|
(7) Če podzemne garaže niso
zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast
zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali
pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino, odprto športno
igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
|
(8) Manipulacijske površine
ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je preprečeno
vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(9) Na vseh javnih
parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe:
|
|
1. za parkirne prostore z manj kot 50 mesti mora biti zagotovljeno
najmanj eno parkirno mesto za invalide, |
|
2. za parkirne prostore do 400 parkirnih mest mora biti zagotovljenih
parkirnih mest za invalide v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za
invalide na 50 parkirnih mest), |
|
3. za parkirne prostore z več kot 400 parkirnimi mesti mora biti
zagotovljenih najmanj 8 parkirnih mest za invalide, na vsakih 100
dodatnih parkirnih mest mora biti zagotovljeno 1 dodatno parkirno mesto
za invalide. |
|
(10) Na gradbenih parcelah
javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti parkirna mesta
za kolesa in druga enosledna vozila. Število parkirnih mest za kolesa in
enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od
skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj
kot dve parkirni mesti. |
|
(11) Stavbe, namenjene javni
rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. Na
območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene
gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM
zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. |
|
(12) Če posebni predpisi ne
določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom objektov in obstoječih
ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM upoštevati minimalna števila
PM, podana v naslednji tabeli. |
|
|
|
Namembnost objekta, dejavnosti |
Število parkirnih mest (PM) |
|
Stanovanjske stavbe |
|
Enostanovanjske in družinske hiše |
2 PM / stanovanjsko enoto |
|
Večstanovanjske stavbe |
1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
|
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna
hiša) |
1 PM / 8 postelj |
|
Pisarniški in upravni prostori |
|
Pisarniški in upravni prostori - splošno |
1 PM / 30 m2 neto površine |
|
Pisarniški in upravni prostori s številnim obiskom |
1 PM / 20 m2 neto površine |
|
Prodajni prostori |
|
Trgovine, trgovske hiše - splošno |
1 PM / 30 m2 prodajne površine, najmanj 2 PM |
|
Trgovine,
trgovske hiše z majhnim obiskom |
1 PM / 50 m2 prodajne površine, najmanj 2 PM |
|
Nakupovalni centri |
1 PM / 15 m2 prodajne površine |
|
Prireditveni prostori |
|
Večnamenske dvorane |
1 PM / 5 sedežev + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
|
Kino, šolske dvorane, predavalnice |
1 PM / 5 sedežev |
|
Cerkve |
1 PM / 20 sedežev |
|
Zdravstvene ustanove |
|
Zdravstveni domovi - splošno |
1 PM / 30m2 neto površine |
|
Manjši zdravstveni domovi in ambulante |
1 PM / 30m2 neto površine + 1 PM / 2 zaposlena,
najmanj 3 PM |
|
Šole |
|
Osnovne šole |
1 PM / 30 učencev |
|
Otroški vrtci |
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM |
|
Športne dejavnosti |
|
Športni objekti brez gledalcev |
1 PM / 250 m2 površine |
|
Športni stadion s prostorom za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev |
|
Športne dvorane brez gledalcev |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
|
Športne dvorane s prostorom za gledalce |
1 PM / 50m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev |
|
Tenis igrišče |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
|
Kegljišče |
4 PM / 1 stezo |
|
Čolnarne |
1 PM / 2 čolna |
|
Strelišče |
1 PM / 1 tarčo |
|
Javna zunanja kopališča |
1 PM / 200 m2 površine |
|
Gostilne in prenočišča |
|
Gostilne lokalnega značaja |
1 PM / 8 sedežev |
|
Pomembnejša gostišča |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM /2,5 zaposlenih |
|
Hoteli, penzioni in drugi objekti s prenočišči |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
|
Mladinski domovi za prenočevanje |
1 PM / 10 postelj |
|
Industrija, obrt |
|
obrtni in industrijski obrati |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
|
Skladišča, depoji, trgovina na debelo, razstavni in prodajni
prostori |
1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
|
Delavnice za servis motornih vozil |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
|
Avtomatske avtopralnice |
5 PM / 1 pralno napravo |
|
Samopostrežne avtopralnice |
3 PM / 1 pralni prostor |
|
Drugo |
|
Pokopališča |
1 PM/500 m2, najmanj 10 PM |
|
|
13) Na vseh parkirnih
površinah je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila. |
|
|
|
55. člen |
|
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Na celotnem območju
občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. Javno
vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, za
zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb ter za
zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj koristiti pitno vodo
in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za
sanitarne potrebe, zalivanje in podobno je za to uporabo potrebno
meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin zajemati v zbiralnike
oz. v zadrževalnike meteorne vode. |
|
(2) Obstoječi in predvideni
objekti, v katerih mora biti zagotovljena preskrba s pitno vodo, morajo
biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na
vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v skladu s
soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja dopustna začasna ali trajna
uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje, lastno
zajetje, kapnica, cisterna. |
|
(3) Za zagotavljanje požarne
varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer
namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma
umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih
površin. |
|
(4) Objekti na vodovodnem
omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti
umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
|
|
(5) Na območjih, kjer je
predvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture, je potrebno
predvideti dograditve oz. obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda. |
|
|
|
56. člen |
|
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje
mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje in
čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah
in v skladu s predpisi s področja varstva okolja. |
|
(2) Kanalizacija mora biti
ločena za meteorno in za odpadno vodo. Kanalizacija za odpadno vodo mora
biti vodotesna. Kanalizacija za meteorno vodo mora vključevati
zbiralnike oziroma zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano
vodo možno uporabiti za zalivanje, za potrebe požarne varnosti, …. |
|
(3) Obstoječi in predvideni
objekti na območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na
kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti priključeni na
kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja. |
|
(4) Odpadne vode iz vseh
obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno
javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne
naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice
morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe
za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Blato iz malih čistilnih naprav
in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na centralno čistilno
napravo. |
|
(5) Padavinske vode z
zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. |
|
(6) Padavinske vode s streh
in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati
na sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v
zbiralnike meteorne vode oziroma v zadrževalnike meteorne vode. |
|
(7) Trase in jaški
kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti postavljeni
izven vozišča, kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na vozišču
umeščeni izven kolesnic vozil. |
|
(8) Če prostorske razmere to
omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor v zadostni
oddaljenosti od stanovanjskih površin in tako umeščene v prostor, da bo
izvedljiva razširitev oz. nadgradnja čistilne naprave. Iztok iz čistilne
naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim. Pri načrtovanju izgradnje
komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično
analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje
očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno
upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok
vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda
na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne
smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oz. ne sme
biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje
neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po
potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih
dimenzij. |
|
(9) Pri urejanju gnojišč,
gnojiščnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno upoštevati veljavne
predpise, ki urejajo to področje. |
|
(10) Zaradi zagotavljanja
varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po predpisih o vodah
prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno
odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem
toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na način in pod pogoji, ki
jih določajo predpisi o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake, druge naravne
vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema
zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih
posegov, ni dopustno. |
|
|
|
(11) Odvajanje padavinskih
voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno načrtovati tako, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan trenutni odtok padavinskih voda z urbanih
površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi). |
|
(12) Če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, je padavinske vode, ki niso zajete v
zbiralnike oz. v zadrževalnike padavinske vode, potrebno prioritetno
ponikati na lastni parceli. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje
ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če
tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje
načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazljivega in
erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni
ali plazovito ogroženi brežini je potrebno predvideti odvodnjo po
kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih kanalih. |
|
(13) Odvajanje in čiščenje
padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajeno s predpisi,
ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest in
emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
|
(14) Strmeti je potrebno k
zbiranju padavinske vode in njeni ponovni uporabi (sanitarna voda,
zalivanje). V primeru javnih objektov je takšna raba obvezna. |
|
(15) Tehnološke odpadne vode
iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje
očiščene do predpisane stopnje. |
|
|
|
57. člen |
|
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je
potrebno zbirati ločeno na mestu izvora. |
|
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, kateremu
pripada, lahko pa je tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno
določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni
mogoče zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije objekta. Zbirno mesto na
drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe
zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča, ne sme pa biti
izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi
omejitev prostora možno izbrati le na javni površini. |
|
(3) Odjemna mesta za
komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj
opazna. |
|
(4) Zbiranje in prevzemanje
vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo posameznih frakcij do
rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo in
odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v zbirnem centru. Zbirni
center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu zbiranju
gradbenih odpadkov. V zbirnem centru se v skladu s predpisi za to
področje zbira tudi nevarne odpadke. |
|
(5) Pri umeščanju ureditev
za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati namembnost stičnih
območij in površin. Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti usklajene
z ostalimi ureditvami javnih odprtih površin in ne smejo biti vidno
moteče. |
|
|
|
58. člen |
|
(gradnja in urejanje elektroenergetskega
omrežja in naprav ter javne razsvetljave) |
|
(1) Predvideno srednje in
nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in
krajinske dediščine mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Odstopanja
od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar podzemna
izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru oziroma z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo, po
potrebi pa se jih zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo
pod povoznimi površinami, morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V
urbanih naseljih so kablovodi elektroenergetskega omrežja praviloma
združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij, razen kadar to
združevanje ni izvedljivo. |
|
(2) Izven območja naselja
ter izven območij varovane naselbinske in krajinske dediščine je gradnja
elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v nadzemni izvedbi.
|
|
(3) Elektroenergetsko
omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih pogledov z javnih
površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
|
(4) Elektroenergetsko
omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako, da: |
|
1. v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v
prostoru, |
|
2. so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega
sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(5) Nove transformatorske
postaje je možno graditi kot samostojne objekte ali v sklopu drugih
objektov ali v neposredni bližini drugih objektov. Na območjih
centralnih dejavnosti, večstanovanjske pozidave in na območjih
proizvodnih dejavnosti se transformatorske postaje praviloma umešča v
večje objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeščanju
transformatorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa. Zagotoviti je potrebno ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoječe
transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bodo
čim manj opazne v prostoru. Priporočljivo je, da se njihovo vidno
izpostavljenost zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje in podobno. |
|
(6) Gradnja sistemov za
izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih
in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev
objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven
območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega
sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del
površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z
objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave
energetskega sistema morajo biti tako načrtovani, da tvorijo usklajeno
arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. |
|
(7) Pri načrtovanju in
gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati funkcijo in pomen
posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo
določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.
|
|
(8) Pri načrtovanju objektov
za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna
energija, vetrna energija, geotermalna energija) in pri načrtovanju
drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na kvaliteto prostora,
okolja, je potrebno maksimalno poskrbeti za učinkovitost izbranega
sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. |
|
(9) Pri vseh novogradnjah
objektov za daljinsko ogrevanje in pri obstoječih kotlovnicah za
daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost soproizvodnje energije
z odvajanjem v omrežje. |
|
(10) Vodne zajezitve,
namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako,
da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred
poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji. |
|
(11) Pri načrtovanju in
gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja
elektroenergetike. |
|
(12) Za vsako novo
priključitev oziroma povečanje priključne moči si morajo investitorji
pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim predpisane
pogoje. |
|
(13) Za potrebe izgradnje
večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih
objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno
izvesti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
|
(14) Umeščanje energetskih
objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo v
največji možni meri ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni
rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost
naselij in značilnih vedut. |
|
|
|
59. člen |
|
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Pri načrtovanju in
gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je potrebno
zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od
obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
(2) Določila za posege ob
oz. na prenosnem plinovodnem omrežju: |
|
1. v sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja za poseg v |
|
prostor, si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k
projektni dokumentaciji, |
|
2. pred tehničnim pregledom mora investitor pridobiti še izjavo o
upoštevanju projektnih pogojev in soglasja k projektnim rešitvam. |
|
|
|
60. člen |
|
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje,
razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi
kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi
gradnja nadzemnih vodov. |
|
(2) Gradnja objektov v
liniji brezžičnih komunikacijskih povezav radiotelevizijskih (RTV)
oddajnikov in drugih oddajnikov komunikacijskega omrežja je dopustna na
način, ki ne prekinja teh povezav. |
|
(3) Pri načrtovanju objektov
in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
|
1. objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na
območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni in
prometni dejavnosti, objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno
postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena
raba zemljišč oz. njihova proizvodna funkcija, |
|
2. objekte in naprave brezžične telefonije je praviloma potrebno
umestiti na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine,
izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti
znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno
prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem
ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine, |
|
3. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri
umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave, |
|
4. pri umeščanju objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno
izbirati lokacije, kjer bo objekt oz. naprava mobilne telefonije čim
manj opazen (opazna) v prostoru, |
|
5. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih
legah, območjih kulturne dediščine, na območjih izjemne krajine in
območjih krajinske prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor
na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno pa jih je potrebno
umestiti v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih
vrednosti, |
|
6. posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oz.
arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora
(barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe,
stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim
manj opazni v prostoru. |
|
(4) Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega
(TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca
komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam. |
|
(5) Obstoječe TK omrežje je
potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi, prestaviti ali
razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta
zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in
prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor posega v prostor.
Prav tako bremenijo investitorja stroški odprave napak, ki bi nastale
zaradi del, potrebnih zaradi posega v prostor. Investitorja posega v
prostor bremenijo tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi pri tem
nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami v območje posega
zajetih TK kablov izvede upravljavec komunikacijskega omrežja oz.
služba, ki zanj opravlja ta dela. |
|
(6) Pri umeščanju objektov
mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in
kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo,
tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, in možnost
uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot
razvojnega potenciala lokalne skupnosti. |
|
(7) Za območja, ki se bodo
opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti projekt TK priključkov
posameznih objektov na TK omrežje. |
|
(8) Investitor za objekte,
kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in
zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne
omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.
Notranjo TK inštalacijo se izvede s tipiziranimi materiali in elementi.
Priporočljiva je izvedba notranje TK inštalacije, ki se z ustrezno cevno
povezavo (pri kateri se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih
cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih
dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
(9) Pri pripravi projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK kabelsko kanalizacijo
naslednjih dimenzij: |
|
1. po glavnih in stranskih prometnicah v naselju vsaj dve cevi fi 110
s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m,
|
|
2. do posameznih objektov ena cev, katere premer za poslovne stavbe
znaša fi 110, za stanovanjske stavbe pa premer znaša fi 50. |
|
Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati možnost priklopa vseh
objektov v zazidavi. Prenosni medij se določi za vsako zazidavo posebej,
glede na potrebe investitorjev. |
|
|
|
61. člen |
|
(posegi v prostor v varovalnih pasovih
obstoječe in predvidene GJI) |
|
(1) Varovalni pasovi
posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji
upravljavca GJI oz. v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije
pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne
določajo drugače, so: |
|
|
|
za ceste, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta |
varovalni pas |
|
-
avtoceste
-
hitre ceste
-
glavne ceste
-
regionalne ceste
-
lokalne ceste
-
javne poti
-
državne kolesarske steze
-
občinske kolesarske poti |
40 m
35 m
25 m
15 m
8 m
5 m
5 m
2 m |
|
za železniške proge, merjeno od osi skrajnega tira |
varovalni pas |
|
-
glavne železniške proge in regionalne železniške proge |
108 m |
|
za elektroenergetske vode,
merjeno od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema oz. od
zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne
postaje ali transformatorske postaje |
varovalni pas |
|
-
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 35 kV in 110 kV
-
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 35 kV in 110 kV
-
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV
-
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno
20 kV
-
nadzemni vod nazivne napetosti do ključno 1 kV
-
razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV |
15 m
3 m
10 m
1 m
1,5 m
2 m |
|
za plinovode,
merjeno od osi voda
oz. ograje objekta na vsako stran |
varovalni pas |
|
-
od ograje kompresorske postaje
-
prenosnega sistema zemeljskega plina ter od ograje
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega
sistema, razen kompresorskih postaj
-
distribucijskega sistema zemeljskega plina |
100 m
65 m
5 m |
|
za ostale vode GJI, merjeno od osi voda |
varovalni pas |
|
-
vodovoda,
kanalizacije, telekomunikacijske vode, vključno s kabelskim
razdelilnim sistemom in druge vode, ki služijo določeni vrsti
gospodarske javne službe lokalnega pomena oz. so v javno korist
(razen priključkov nanje) |
3 m |
|
|
(2) Posegi v varovalni pas
ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja GJI.
|
|
(3) Za vsak poseg v
varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca GJI.
|
|
(4) V varovalni pas
energetske infrastrukture so dovoljeni le posegi, ki so dopustni znotraj
varovalnih pasov energetske infrastrukture skladno z veljavnimi predpisi
in pod pogoji pristojnega soglasodajalca. |
|
(5) V varovalnem pasu
obstoječih in predvidenih daljnovodov je prepovedana gradnja vseh
objektov, ki so v prilogi (tabeli 1 in 2) Pravilnika o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št.
101/2010) označene z »-«. Znotraj varovalnega pasu novih
elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več ni dopustna
gradnja stanovanjskih stavb, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih in
podobnih objektov, dopustna je le gradnja objektov namenjenih
industrijski, transportni, skladiščni ali drugi podobni dejavnosti na
usklajeni ustrezni namenski rabi. Pri obstoječih daljnovodih, kjer so
znotraj varovalnega pasu obstoječa stavbna zemljišča s stanovanjsko in
ostalo gradnja, ki ni dopustna v teh koridorjih, ni dopustna novogradnja
objektov za ta namen, morebitne nadomestne objekte pa je na zahtevo
upravljavca GJI, potrebno umestiti izven varovalnega pasu
elektroenergetskega voda. Ne glede na namensko rabo je v varovalnem
pasu daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se
nahaja vnetljiv material in prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo
vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale. |
|
(6) Obvezni najmanjši osni
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru
manjših odmikov pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s
pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode. |
|
(7) Soglasja, ki jih morajo
investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na
katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo
upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0
km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja
pristojnega organa za pošto in elektronske komunikacije Republike
Slovenije. |
|
(8) Preko območja občine
Hajdina potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju in graditvi
objektov potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki so
povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire za zračni promet, zunaj
cone letališča, sodijo: |
|
1. v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti,
instalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali višje od 30 m, pa se
nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke
letališča, |
|
2. objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz
prejšnje točke, in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali
umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več
kot 100 metrov, |
|
3. vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov
od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov, |
|
4. za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se
nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
(9) Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino
vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti
ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je
potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(10) Zaradi predvidene
gradnje drugega tira železniške proge Pragersko – Ormož je potrebno pri
načrtovanju posegov upoštevati najmanjši dovoljeni odmik objektov,
drevja in naprav od osi najbližjega obstoječega tira ter ga levo od
obstoječega tira povečati še za 4,2 m (zaradi predvidenega drugega
tira). |
|
(11) Dodatni pogoji, ki jih
je potrebno upoštevati pri poseganju v varovalnem pasu AC: |
|
1. posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza, |
|
2. pri načrtovanju je potrebno upoštevati bodočo širitev AC, kar
pomeni, da je potrebno za vse bodoče posege zagotoviti odmik najmanj 10
m obojestransko od roba cestnega sveta, |
|
3. v varovalnem pasu so dopustne takšne dejavnosti, ki ne bodo
negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu AC ni dopustno
načrtovanje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko
moteč (obremenitev s hrupom zaradi prometa), |
|
4. razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja
in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi, |
|
5. v varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje. |
|
|
|
62. člen |
|
(minimalna komunalna oprema in priključevanje
objektov na GJI) |
|
(1) Gradnja objektov (razen
objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oz. enostavnih objektov) je
dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih
parcelah, določenih k obstoječim objektom. |
|
(2) Ne glede na določbe
prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na
komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe
komunalno opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov ali tako določa posebni predpis. |
|
(3) Minimalna komunalna
opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati: |
|
1. oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna
priključitev na javno vodovodno omrežje, je dopustna na podlagi soglasja
upravljavca vodovodnega omrežja, začasna ali trajna uporaba lastnih
sistemov za oskrbo s pitno vodo, |
|
2. električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki
zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu, |
|
3. odvajanje odpadnih voda: v primerih, ko ni možna priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje, je na podlagi soglasja upravljavca javnega
omrežja za odvajanje in čiščenje voda dopustna začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna
naprava ali nepretočna greznica), |
|
4. priključek na javno cestno omrežje. |
|
(4) Enaka opremljenost, kot
je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske stavbe, mora biti
zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v katerih občasno
ali stalno bivajo ali delajo ljudje. |
|
(5) Če nestanovanjska stavba
na območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni
dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali
odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v
zagotavljanju minimalne komunalne opreme. |
|
(6) Na območjih, kjer ni
izvedljiva priključitev na omrežja GJI, se za gradnjo stanovanjskih in
nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo
ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba
s pitno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo energijo, lastno
čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priključek na javno
cesto). Če je možna priključitev na katero od omrežij GJI, ki je v
tretjem odstavku tega člena določeno kot minimalna komunalna oprema,
potem je za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih
občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, priključitev na omrežje GJI
obvezna. |
|
|
|
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine |
|
|
|
63. člen |
|
(območja varstva kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so
objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2) Objekti in območja
kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal
ob sprejemu odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
|
(3) Na objektih in območjih
kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve,
ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti
ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
|
(4) Na način, ki bi prizadel
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti ter materialno substanco, ki so nosilci vrednot, na objektih
in območjih kulturne dediščine ni dopustna: |
|
1. gradnja novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, |
|
2. rekonstrukcija objekta. |
|
(5) Odstranitve objektov ali
območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne,
razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
(6) Na objektih in območjih
kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor
prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
|
|
(7) Objekte in območja
kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem
tudi pred gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo
potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov. |
|
(8) Za kulturne spomenike in
njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
|
(9) Za varstvena območja
kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10) Za registrirano
kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje
dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti,
ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V
primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo
za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe dediščine. |
|
(11) Za posege v kulturni
spomenik, posege v varstvena območja dediščine ter za posege v
registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna območja je potrebno
pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturovarstveno soglasje. |
|
(12) Območja registrirane
kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja
prostora. |
|
|
|
64. člen |
|
(območja kulturnih spomenikov) |
|
(1) Kulturni spomeniki se
varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb
konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
|
(2) V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
|
(3) Za kompleksne posege oz.
posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
|
|
|
65. člen |
|
(poseganje v območja registrirane kulturne
dediščine) |
|
(1) Pri stavbni registrirani
kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:
|
|
1. tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
2. gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
3. oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in
naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), |
|
4. funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega
zunanjega prostora, |
|
5. komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
6. pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih
objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
7. celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine) |
|
8. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
(2) V stavbno dediščino je
dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v
smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi
pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega projekta za določeno
dediščino. |
|
(3) Pri drugi registrirani
kulturni dediščini je potrebno varovati varovane vrednote, kot so:
|
|
1. materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
2. lokacija in prostorska pojavnost, |
|
3. vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
|
|
66. člen |
|
(vplivna območja kulturne dediščine in vojna
grobišča) |
|
(1) V vplivnem območju
kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga
opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
|
|
(2) V vplivnih območjih
registrirane kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednji pravni
režim varstva: |
|
1. ohranjati je potrebno
prostorsko integriteto (celotnost, neokrnjenost), pričevalnost in
dominantnost dediščine, |
|
2. prepovedane so ureditve
in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
ali materialno substanco kulturne dediščine. |
|
(3) Dopustne so ureditve, ki
spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
|
(4) V območju vojnih
grobišč, prikazanih v Prikazu stanja prostora, je prepovedano: |
|
1. spreminjati zunanji videz grobišč, |
|
2. poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
|
3. izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do
grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
|
|
67. člen |
|
(območja registriranih arheoloških najdišč in
ukrepi za varstvo arheoloških ostalin) |
|
(1) Za registrirano
arheološko najdišče velja, da ni dopustno posegati v prostor na način,
ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka
najdišča s kulturnimi plastmi, strukturnimi in premičnimi najdbami se
varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke
ostaline ali spremenili vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano
je: |
|
1. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
2. poglabljati dna vodotokov in jezer, |
|
3. gospodarsko izkoriščati rudnine in kamnine, |
|
4. postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
|
(2) Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
|
1. če ni možno najti drugih rešitev in |
|
2. če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
Obseg in čas potrebnih
arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne
dediščine. |
|
(3) V primeru, da se območje
urejuje z OPPN, je potrebno predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
(4) Na območjih, ki še niso
bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala še
ni znana, je v primeru načrtovanja večjih posegov, ki bodo okoljsko
presojana, potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno
arheološkega potenciala zemljišča. Obveznost izvedbe raziskave se določi
v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje ali presoje vplivov
na okolje po predpisih s področja varstva okolja. |
|
(5) Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del
ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
(6) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni enoti ZVKDS omogočiti dostop
do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
|
|
3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave |
|
|
|
68. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje naravnih
kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja
narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s
področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh
predpisov. |
|
(2) Pri načrtovanju posegov
v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in
posebnih varstvenih območij ter za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(3) Za posege na območja
ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne
službe za varstvo narave. |
|
(4) Agrarne operacije na
PosVO Drava SI 3000220 in PosVO Drava SI 5000011 niso dovoljene. |
|
|
|
3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja, naravnih dobrin
ter varovanja zdravja |
|
|
|
69. člen |
|
(trajnostna raba virov energije) |
|
(1) Pri poseganju v prostor
je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov in
rabo energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine Hajdina.
|
|
(2) Kot prioritete pri
poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
|
1. ukrepe učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo, |
|
2. energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh
sektorjih porabe energije, |
|
3. povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna
energija, bioplin), zamenjavo fosilnih goriv z zemeljskim plinom, kjer
je to izvedljivo in ekonomsko upravičeno. |
|
(3) Pri novogradnji in
prenovi je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti
morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve
predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite,
ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale
pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in
zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje
okolice, druge emisije). |
|
(4) Objekte je potrebno
načrtovati s ciljem smotrne rabe energije, in sicer z: |
|
1. izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med
njimi, da bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje
potrebe po ogrevanju in umetnem hlajenju, |
|
2. ustrezno zasnovo stavbne prostornine, z izborom gradiva in toplotno
zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije, |
|
3. načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za
izgradnjo in obratovanje omrežij GJI, |
|
4. energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije, |
|
5. uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije
zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji, |
|
6. upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta (v
nadaljevanju: LEK). |
|
(5) Pri graditvi novih
stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri
rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2
ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo v skladu z
veljavnimi predpisi s področja energetike. Študija izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Študijo
izvedljivosti se izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako
odloči investitor. |
|
|
|
70. člen |
|
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Pri gradnji objektov,
rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno
upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi
posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. |
|
(2) Za objekte oz. naprave,
ki so v skladu s predpisi zavezanci za prve meritve emisij v zrak, mora
lastnik ali upravljavec takega vira zagotoviti prve meritve emisij v
zrak, o rezultatih pa obveščati pristojni občinski organ. |
|
(3) Objekte, ki so lahko
pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati le v območja
namenjena proizvodnim dejavnostim. |
|
(4) Pri zasnovi nove
zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in
vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
|
|
|
71. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Rabo in druge posege v
vode, vodna in priobalna zemljišča, v zemljišča na varstvenih in
ogroženih območjih ter tudi na kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je
potrebno opredeliti, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje
stanja voda, da se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
ohranjanje naravnih procesov ter naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih
ekosistemov. |
|
(2) Pri načrtovanju poteka
linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom,
je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno
zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le
izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene,
vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
|
|
(3) Prečkanja linijskih
objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne
bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(4) Za gradnjo na
vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je potrebno pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena
območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
|
|
(5) Vse obstoječe vodne vire
je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na vodovarstvenem območju.
|
|
(6) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo
pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je
dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi
tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in
količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je
možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno umeščati le dejavnosti, ki
v delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin vode ali pa je
umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to območje upravičena iz
okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. |
|
(7) Med rekreacijska območja
na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez
spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v
nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
|
(8) Gradnja namakalnih
naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni
pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
|
(9) Pri poseganju v prostor
je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih zemljišč, ki je pri
vodah 1. reda (Drava) v naseljih širok 15 m od meje vodnega zemljišča,
izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča, pri vodah 2. reda
(ostali vodotoki in stoječe vode) pa je širok 5 m od meje vodnega
zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni
dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja
voda. |
|
(10) Na vodotokih 1. reda
zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini 15 m
od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča dopustna
gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega
soglasja, če ni s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, določeno
drugače. |
|
(11) Na obstoječih objektih
in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, je
dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja,
pod pogojem, da: |
|
1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost, |
|
2. se s tem ne poslabšuje stanja voda, |
|
3. je omogočeno izvajanje javnih služb, |
|
4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
|
5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
|
6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|
(12) Na vodnem in priobalnem
zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: |
|
1. ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
|
2. zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
|
3. ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali |
|
4. onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
|
|
Na priobalnih zemljiščih je
prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Posegi v
priobalni pas HE Zlatoličje ne smejo biti v nasprotju z njegovimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja in intervencijskih poti
na njem ter ne smejo vplivati na obratovalni režim verige DEM. |
|
(13) Pri načrtovanju v
območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo in načrtovano
izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah. |
|
(14) Pri načrtovanju
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
1. prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je
potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno
prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču
ohranjata nepozidanost in javna dostopnost, |
|
2. z ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in
vodnega režima, |
|
3. retenzijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in
zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, |
|
4. ko je izkazan javni interes, je zmanjšanje obsega retenzijskih
površin ali spreminjanje vodnega režima dopustno ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, |
|
5. premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je
potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, |
|
6. za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi
o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ, |
|
7. odvajanje in izpust fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo
odpadno vodo v vodotoke in otale naravne vode, brez predhodnega
čiščenja, ni dopustno. |
|
(15) Vodno soglasje je
potrebno pridobiti za: |
|
1. poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, |
|
2. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o
vodah, |
|
3. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, |
|
4. poseg na varstvenih in ogroženih območjih, |
|
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, |
|
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti
bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik, |
|
7. hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo,
rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na
vodni režim. |
|
(16) V primerih, ko gre za
gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno
soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred
začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.
|
|
(17) V primerih, ko gre za
posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja
po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa potrebno pridobiti
vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora pravna ali
fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom
izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo voda,
urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih
ekosistemov ter na obstoječe vodne pravice drugih oseb in jih upoštevati
in izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to zahtevajo
veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno pridobiti tudi za
druge posege v prostor. |
|
(18) Če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati veljavne varstvene
predpise o vodovarstvenem območju, pri izdelavi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in
pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov pa je potrebno dosledno upoštevati predpise o
gradnjah na vodovarstvenih območjih, katere je dopustno izvesti samo na
podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja. |
|
(19) Na poplavnem območju so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe
retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti načrtovane tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh območjih poplav gradnja kleti
ni dopustna. |
|
(20) Na erozijskem območju
je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in
oblikovanje hudournikov, kot je: |
|
1. ogoljevanje površin,
|
|
2. krčenje tistih gozdnih
sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
|
3. zasipavanje izvirov,
|
|
4. nenadzorovano zbiranje
ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
|
5. omejevanje pretoka
hudourniških voda, |
|
6. pospeševanje erozijske
moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
7. odlaganje ali
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
8. zasipavanje z odkopnim
ali odpadnim materialom, |
|
9. vlačenje lesa,
|
|
10. odvzemanje naplavin z
dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti
hudourniške struge. |
|
(21) Na plazljivem območju
so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi katerih bi se sproščalo
gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
|
1. zadrževanje voda in drugi posegi, ki bi povečali zamakanje zemljišč
in dvig podzemne vode ter s tem pospešili plazenje zemljišč (na primer
ureditev teras), |
|
2. izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala zemljišče ali
razbremenjevala podnožje zemljišča, kot sta krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, kar bi pospešilo plazenje
zemljišč. |
|
(22) Za vsako rabo vodnega
dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda
je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov o vodah. |
|
(23) Dopustno je
izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske
namene, pri izkoriščanju pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v
smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega
in ekološkega pomena. Pri načrtovanju izkoriščanja vod je potrebno
naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti,
upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in
plazljivih območjih ni dopustno načrtovati prostorskih ureditev in
dejavnosti, ki bi pospešile to delovanje (poplave, erozijo, plazenje
zemljišč). Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, je
potrebno prepustiti naravni dinamiki. |
|
(24) Za odvzem vode je
potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po veljavnih
predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali priobalnem
zemljišču v upravljanju pristojnega organa Republike Slovenije je
potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne pravice. |
|
(25) Vodno infrastrukturo je
dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne
omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena, in če to
ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka, za uporabo vodne
infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
|
(26) V primeru gradnje oz.
poseganja v bližino obstoječih objektov merske mreže za spremljanje
stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je potrebno upoštevati
naslednje določbe: |
|
1. prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske
mreže, |
|
2. preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih
voda, |
|
3. v bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih
lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim
poseganjem v prostor, |
|
4. odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je
potrebno urediti tako, da so izključeni vplivi površinskih vod
(zatekanje), |
|
5. zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže. |
|
(27) Pred poseganjem v
prostor na plazljivih in erozijskih območjih, ki so prikazana v Prikazu
stanja prostora, si je potrebno pridobiti ustrezno strokovno geološko
statično mnenje o sprejemljivosti poseganja v prostor. |
|
(28) Pri načrtovanju posegov
v ribiške okoliše na območju Občine Hajdina je potrebno upoštevati: |
|
1. vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na
način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove
vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti; |
|
2. struge, obrežja in dna vodotokov je potrebno ohranjati v čim bolj
naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke
lastnosti in raznolikost vodotokov; |
|
3. objektimorajo biti grajeni na način, ki ribam omogoča prehod; |
|
4. ohranjati je potrebno naravna osončenost oz. osenčenost struge in
brežin; |
|
5. prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje
vodotokov. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na
način, da je preprečeno onesnaževanje voda; |
|
6. med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih
premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke,
podzemni vodonosnik ali na območje vodnega zemljišča; |
|
7. prepovedati je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih rib med
drstenjem in v varstvenih revirjih; |
|
8. dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora
načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo
vodni prostor ter v koordinaciji z Ribiško družino Ptuj; |
|
9. ob predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno
vsaj 7 dni pred začetkom gradnje obvestiti Ribiško družino Ptuj o
začetku gradnje. |
|
|
|
72. člen |
|
(varstvo tal ter kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Pri gradnji objektov je
potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč ali
za urejanje okolice objektov. |
|
(2) Pod pogojem, da se s tem
izboljšujejo pogoji za pridelavo zdrave hrane, je dopustno izboljšanje
kmetijskih zemljišč oz. izboljšanje pogojev obdelave kmetijskih zemljišč
z izvajanjem agrarnih operacij, ki spreminjajo prostor (arondacije,
komasacije in melioracije; v sklopu melioracij pa so dopustne le
osuševanje, namakanje in tiste agromelioracije, s katerimi se povečuje
varnost obdelave zemljišč (ureditve teras) ali izboljšujejo dostopi na
kmetijska zemljišča). Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s
pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način
tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, ponovno vzpostavljajo,
na novo vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. Za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna
gradnja vodnih zadrževalnikov. |
|
(3) Na območjih kmetijskih
zemljišč, usmerjenih v ekstenzivno in ekološko pridelavo (območja Nature
2000, vodovarstvena območja), in na obmčjih, kjer zaradi že izvedenih
posegov v kmetijski prostor primanjkuje živih mej ali pa jih sploh ni,
je potrebno na novo vzpostaviti žive meje zaradi zmanjšanja negativnega
vpliva vetra, erozije vetra, padavinskega izpiranja ogoljenih površin,
ponovne vzpostavitve življenjskih prostorov opraševalcev kulturnih
rastlin in naravnih sovražnikov škodljivcev kulturnih rastlin. Enake
ukrepe je potrebno izvajati tudi na območjih z intenzivno kmetijsko
pridelavo zaradi izboljšanja pogojev za človeku prijazno kmetijsko
pridelavo. |
|
(4) Za lastno oskrbo z
energijo z izrabo obnovljivih virov energije (z izrabo energije sonca,
vetra, vode) je dopustno na območju kmetijskih zemljišč ob legalno
zgrajenem objektu s priključki na GJI postaviti naprave za izrabo
obnovljivih virov energije (na primer postavitev zbiralnika sončne
energije, vetrnice), če je gradbena parcela za postavitev teh naprav
premajhna, že zazidana ali pa naravne razmere na prostem delu parcele
neprimerne za izrabo obnovljivih virov energije (znižan teren, močno
razgiban teren, slabo osončena površina). |
|
(5) Dopustni posegi na
kmetijska zemljišča se morajo izvesti tako, da v najmanjši možni meri
negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. |
|
(6) Prepovedano je nelegalno
odlaganje odpadkov v tla. Evidentirati in sanirati je potrebno vsa
nelegalna odlagališča s prioriteto na VVO. Prav tako je na VVO treba
upoštevati zahteve glede vnosa hranilnih snovi v tla. |
|
|
|
73. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) V večnamenskih gozdovih,
ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so dopustni posegi le v primerih,
ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V večnamenskih gozdovih s
poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg posegov, ki so nujni in zanje
ni drugih možnosti, dopustni tudi posegi, ki dopolnjujejo načrtovano
rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s poudarjeno socialno funkcijo.
|
|
(2) V prostoru z majhnim
deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati
tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam
gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
|
(3) Pri gradnji prometnic,
zavarovanih z ograjami, je potrebno zagotoviti prehode za divjad na
mestih, kjer potekajo stečine in naravni prehodi posameznih vrst
divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom določi pristojni
strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi službami za
varstvo narave in v sodelovanju z lovskimi organizacijami. |
|
(4) Investitor oziroma
lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v prostor omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč pod enakimi
pogoji, kot so veljali pred posegom. |
|
(5) Posegi v gozdni prostor
morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem
rastju in gozdnih tleh. |
|
(6) Pri poseganju v gozd je
ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter odvečni odkopni
material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati v gozdu,
dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije
odpadnega materiala. |
|
(7) Po končani gradnji je
potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na
okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in
začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd,
potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
(8) Krčitev gozda na
gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je dopustna šele po
pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno dovoljenje) in po
predhodni označitvi dreves za krčitev ter evidentiranju poseka, ki ga
opravi pristojni organ za urejanje gozdov oz. za gospodarjenje z
gozdovi. |
|
(9) Pri poseku in spravilu
lesa je potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega področja. |
|
(10) Na območju naselij in v
njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin ohraniti v
največji možni meri ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s primernimi
oblikami rekreacijske rabe. |
|
(11) Ograditev posameznih
delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o
gozdovih. |
|
12) Negozdna zemljišča v
gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v
gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(13) Umeščanje energetskih
objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo v
največji možni meri ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni
rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost
naselij in značilnih vedut. |
|
(14) Pri izbiri
najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri vseh
posegih v gozdove poleg predhodno navedenih kriterijev upoštevati tudi
kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
|
|
(15) Pri gospodarjenju s
posamičnim gozdnim drevjem oz. skupinami gozdnega drevja zunaj naselij
je potrebno upoštevati: |
|
1. sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno
izvajati izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta, |
|
2. suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam,
kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja
škodljivcev in bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost
širjenja, so: smreka, kostanj, brest, |
|
3. ohranjati je potrebno vse plodonosne drevesne in grmovne vrste, |
|
4. ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo, |
|
5. pri poseku je potrebno očistiti struge in korita vodotokov, |
|
6. z gozdovi ob potokih je potrebno gospodariti posamično ali
skupinsko prebiralno ter zagotavljati naravno pestrost, |
|
7. skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in
obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo je potrebno takoj
oz. še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast. |
|
(16) Na površinah gozdov so
dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo
predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za
dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni
pogoji, ki v tem odloku urejajo kmetijska zemljišča. |
|
|
|
74. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Varstvo pred hrupom je
potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom
v spodnji preglednici so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
|
|
|
|
območja in površine podrobnejše namenske rabe
stopnja
varstva pred hrupom |
I. stopnja |
II. stopnja |
III. stopnja |
IV. stopnja |
|
S – območja stanovanj |
|
|
|
|
|
|
SS – stanovanjske površine |
|
x |
|
|
|
|
SK – površine podeželskega naselja |
|
|
x |
|
|
|
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
|
x |
|
|
|
C – območja centralnih dejavnosti |
|
|
|
|
|
|
CU – osrednja območja centralnih
dejavnosti |
|
|
x |
|
|
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
x |
|
|
I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
|
|
|
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
|
x |
|
|
IG – gospodarske cone |
|
|
|
x |
|
|
IP – površine za industrijo |
|
|
|
x |
|
B – posebna območja |
|
|
x |
|
|
|
BC – športni centri |
|
|
x |
|
|
|
BT – površine za turizem |
|
x |
|
|
|
Z- območja zelenih površin |
|
|
x |
|
|
|
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
x |
|
|
|
ZD – druge zelene površine |
|
|
x |
|
|
|
ZK – pokopališča |
|
|
x |
|
|
P – območja prometnih površin |
|
|
|
x |
|
|
PC – površine cest |
|
|
|
x |
|
|
PO – ostale prometne površine |
|
|
|
x |
|
|
PŽ – površine železnic |
|
|
|
x |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
|
|
|
x |
|
A – površine razpršene poselitve |
|
|
x |
|
|
Ak – površine razpršene poselitve namenjene gradnji
kmetijsko-gozdarskih objektov |
|
|
x |
|
|
K1 - najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
|
x |
|
K2 - druga kmetijska zemljišča |
|
|
|
x |
|
G – gozdna zemljišča |
|
|
|
x |
|
V – površinske vode |
|
|
|
|
|
|
VC – celinske vode |
|
|
x |
|
|
|
VI – območje vodne infrastrukture |
|
|
|
x |
|
|
(2) Za javne prireditve,
javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno
pridobiti dovoljenje pristojnega organa za čezmerno obremenjevanje s
hrupom na osnovi izdelane strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom.
|
|
(3) Nove gradnje,
rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih objektih
ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom oz. ne smejo
povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je
obremenitev s hrupom že povečana. |
|
(4) Novih objektov z
varovanimi prostori (in spremembe namembnosti obstoječih objektov oz.
rekonstrukcije v objekte z varovanimi prostori) ni dovoljeno umeščati v
vplivno območje pomembnih cest, kjer so mejne vrednosti za hrup
presežene. Za obstoječe objekte v vplivnem območju virov hrupa pa je za
protihrupne ukrepe zadolžen upravljavec vira hrupa. |
|
(5) Preprečiti je potrebno
vse morebitne neposredne stike območij s PNRP za stanovanjska območja
ali površine za turizem (kjer velja II. SVPH) in industrijskih,
gospodarskih območij ter infrastrukturnih objektov, ki so v skladu s
predpisi vir hrupa (državne ceste ali cesta s PLDP večjim od 1 000 000
vozil letno) (kjer velja IV. SVPH). |
|
|
|
75. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Nov poseg v prostor, ki
je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija obstoječega objekta
ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti
čezmernih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(2) Za posege v prostor, ki
so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na
okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov, za katere je iz ocene
vplivov na okolje mogoče nedvoumno zaključiti, da pričakovane ravni
elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih
vrednosti. |
|
(3) V spodnji razpredelnici
so v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju glede na namensko rabo
zemljišč določena območja varstva pred sevanjem. |
|
|
|
območja in površine podrobnejše namenske rabe
stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
II. stopnja |
|
S – območja stanovanj |
|
|
|
|
SS – stanovanjske površine |
x |
|
|
|
SK – površine podeželskega naselja |
x |
|
|
|
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
x |
|
|
C – območja centralnih dejavnosti |
|
|
|
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
x |
|
|
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
x |
|
|
I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
|
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
x |
|
|
|
IG – gospodarske cone |
|
x |
|
|
IP – površine za industrijo |
|
x |
|
B – posebna območja |
x |
|
|
|
BC – športni centri |
x |
|
|
|
BT – površine za turizem |
x |
|
|
Z- območja zelenih površin |
x |
|
|
|
ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport |
x |
|
|
|
ZD – druge zelene površine |
x |
|
|
|
ZK - pokopališča |
x |
|
|
P – območja prometnih površin |
|
x |
|
|
PC – površine cest |
|
x |
|
|
PO – ostale prometne površine |
|
x |
|
|
PŽ – površine železnic |
|
x |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
|
x |
|
A – površine razpršene poselitve |
x |
|
|
|
Ak -
površine razpršene poselitve namenjene gradnji
kmetijsko-gozdarskih objektov |
x |
|
|
K1- najboljša kmetijska zemljišča |
|
x |
|
K2 - druga kmetijska zemljišča |
|
x |
|
G – gozdna zemljišča |
|
x |
|
V – površinske vode |
|
|
|
|
VC – celinske vode |
|
x |
|
|
VI – območje vodne infrastrukture |
|
x |
|
|
(4) II. stopnja varstva pred
sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene javnemu cestnemu
prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je sicer določena
I. stopnja varstva. |
|
(5) V območjih, v katerih
mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, morajo biti na nivoju tal naslednji odmiki posegov od
obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja (v odvisnosti
od oblike daljnovoda in razdelilnih postaj): |
|
1. daljnovod napetosti 400 kV: od 42 do 46 m, |
|
2. daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m, |
|
3. daljnovod napetosti 110 kV: od 11 do 14 m, |
|
4. enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati
tudi pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v
distribucijsko omrežje, |
|
5. pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I.
stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben. |
|
(6) Znotraj varovanih
območij daljnovodne povezave DV 110 Kidričevo – Ptuj na namenskih raba
SK in A gradnja novih stanovanjskih objektov ali objektov v katerih se
ljudje zadržujejo dlje časa, ni dopustna. |
|
|
|
76. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri načinih
osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred
svetlobnim onesnaževanjem okolja. Moč svetil ne sme presegati mejnih
vrednosti, ki so določene z veljavnimi predpisi o varstvu pred
svetlobnim onesnaževanjem. |
|
(2) Letna poraba vseh
svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo javnih cest in
drugih javnih površin ali objektov in so v upravljanju občine, ne sme
presegati predpisanih mejnih vrednosti porabe energije na prebivalca v
občini. |
|
(3) Zaradi negativnih
učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega
stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) ter vpliva na
zdravje ljudi je osvetljevanje območij potrebno načrtovati tako, da bo
svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena prosti tlom.
Osvetljevanje se izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z
veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. |
|
(4) Investitor oz.
upravljavec virov svetlobe mora izvesti sanacijo oz. zamenjavo
obstoječih virov svetlobe, ki niso skladni z določili področne
zakonodaje in ne ustrezajo zakonsko določenim mejam vrednosti
svetlobnega onesnaževanja. |
|
|
|
77. člen |
|
(osvetlitev in osončenje) |
|
(1) Prostori ali deli
prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju
morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o
minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj. |
|
(2) Obstoječim in novim
stavbam je potrebno v vsaj enem bivalnem prostoru (dnevna soba, bivalni
prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba) zagotoviti naravno
osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda najmanj 1 uro
dnevno na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec oz.
21. september. |
|
|
|
78. člen |
|
(varstvo pred poplavami) |
|
(1) Obstoječe objekte v
območju poplavne ogroženosti Q100 v preostalem, nizkem in srednjem
poplavnem razredu je potrebno varovati pred poplavami s protipoplavnimi
paneli do kote Q100 z varnostnim nadvišanjem 0,5 m nad to koto. |
|
(2) Ob obstoječih objektih v
območju poplavne ogroženosti ni dopustna gradnja polnih ograj in drugih
prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi kakorkoli poslabšali obstoječo
poplavno varnost. |
|
(3) Pri dovoljenih
novogradnjah po veljavnih predpisih o sprejemljivih gradnjah na
poplavnem območju v preostalem in nizkem razredu poplavne ogroženosti,
je ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja in okoljevarstvenega
soglasja dopustna gradnja nad koto Q100 z varnostnim nadvišanjem v
obliki dviga terena z nasutjem. Gradnja kleti v območju poplavne
ogroženosti ni dopustna. |
|
(4) Gradnja enostavnih
objektov (nadstrešnice, pomožni objekti) na območju poplav je dopustna,
vendar je potrebno omenjene objekte načrtovati iz hidrofobnih materialov
in na način, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. Prav tako morajo biti
enostavni objekti namenjeni le shranjevanju predmetov, ki ne reagirajo v
stiku z vodo. Takšne predmete se lahko shranjuje le na koto Q100 + 0,5 m
oz nad Q500. |
|
|
|
79. člen |
|
(spremljanje stanja okolja in upoštevanje
omilitvenih ukrepov) |
|
(1) Kazalci stanja okolja,
ki jih mora občina spremljati v času veljave tega akta (povzeti iz
Okoljskega poročila) so: |
|
1. emisije toplogrednih plinov (javno dostopne podatke preko državnega
monitoringa emisij TGP); |
|
2. povprečni letni dnevni promet (PLDP) za pomembnejše prometnice na
območju občine (javno dostopne podatke preko državnega monitoringa
prometa); |
|
3. voditi število priključkov na plinovodno omrežje (preko upravljavca
plinovodnega omrežja); |
|
4. voditi evidenco kotlovnic in območij proizvodnih dejavnosti ter
porabo energije na območju občine glede na posamezne energente; |
|
5. spremljati javno dostopne podatke o onesnaženosti zunanjega zraka
preko državnega monitoringa; |
|
6. spremljati določila in spremembe Uredbe o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev stopnje
varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora in jo
ustrezno prilagajati spremembam; |
|
7. spremljati nastajanje novih potencialno konfliktnih območij hrupa
in poskrbeti za njihovo odpravljanje; |
|
8. spremljati stanje vodotokov na območju občine preko državnega
monitoringa stanja površinskih vod; |
|
9. spremljati trend obremenjenosti območja OPN z odpadnimi vodami ter
na podlagi tega zagotavljati zadostne kapacitete čistilnih naprav; |
|
10. spremljati območja ogrožena zaradi poplav ter spremembe razredov
poplavne nevarnosti, s čemer se pogojuje izvedba posegov na teh
območjih; |
|
11. spremljati stanje podzemnih vod na območju občine preko državnega
monitoringa kakovosti podzemnih vod; |
|
12. voditi evidenco priključkov na javni vodovod in kanalizacijsko
omrežje; |
|
13. delež rabe energije iz fosilnih goriv; |
|
14. število velikih kurilnih naprav na območju OPN; |
|
15. število objektov za intenzivno rejo živali (IPPC zavezanci); |
|
16. število gospodarskih con; |
|
17. površino območij stanovanj znotraj varovanega pasu državnih cest in
železniške proge Pragersko-Hodoš; |
|
18. število stanovanjskih objektov v bližini (manj kot 500 m) površin z
objekti za intenzivno rejo živali v večjem obsegu (IPPC zavezanci); |
|
19. delež prebivalstva priključenega na javni vodovod in kanalizacijsko
omrežje; |
|
20. monitoring kvalitete vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnih zajetij; |
|
21. površino najboljših kmetijskih zemljišč (K1) na območju vodovodnega
zajetja in najožjega VVO (VVO1); |
|
22. vrste in količine komunalnih in drugih odpadkov, ki nastajajo na
območju občine; |
|
23. delež gospodinjstev vključenih v javni odvoz komunalnih odpadkov; |
|
24. število nelegalnih odlagališč odpadkov in zagotavljati njihovo
sanacijo; |
|
25. letno porabo električne energije za potrebe javne razsvetljave na
območju občine; |
|
26. ob vsaki spremembi prostorskih aktov spremljati obseg oz. površino
območij z opredeljeno namensko rabo, ki vključuje stavbe z varovanimi
prostori znotraj varovanih območij daljnovodov ter po potrebi definirati
pogoje gradnje in zagotoviti nadzor upoštevanja le-teh; |
|
27. spremembo namenske rabe prostora in po potrebi zagotavljati
nadomestna kmetijska zemljišča; |
|
28. spremljati potencialno konfliktna območja zaradi izvedbe OPN; |
|
29. ob vsaki spremembi prostorskih aktov na območju OPN ustrezno
namenski rabi prostora določiti stopnje varstva pred hrupom ter meje
III. in IV. območja varstva pred hrupom. |
|
(2) O stanju izbranih
kazalcev okolja in morebitnih izvedenih ukrepih, mora občina obveščati
javnost na običajen ali dogovorjen način, v primeru podanih pritožb
prebivalcev zaradi vplivov na okolje pa ukrepati v |
|
skladu s predpisanimi
postopki. |
|
|
|
3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
|
|
80. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Objekti morajo biti
protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s
potresno nevarnostjo VII. stopnje po EMS lestvici oziroma s projektnim
pospeškom tal(g) 0,125. Na celotnem območju občine je potrebno
upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih konstrukcij. |
|
(2) V ogroženih območjih se
ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
|
(3) Na ogroženih območjih je
potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih
procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine. |
|
(4) Vse zelene in druge
javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali
drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
|
|
(5) Pri graditvi objektov in
pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in
druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za
varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z
odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, z
intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za
intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s
površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
|
(6) Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno zagotoviti
požarne bazene in druge ustrezne ureditve. |
|
(7) Dostopne in dovozne poti
ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati
predpisanim standardom. |
|
(8) V območjih velike
požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati dejavnosti in
prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi
ter za materialne dobrine in naravo. |
|
(9) Na območju tveganj
zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske ureditve načrtovati
tako, da bodo izključene verižne nesreče, izključeni, zmanjšani ali
zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v
primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in
reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne odmike med dejavnostmi
oz. objekti. |
|
(10) V projektni
dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne ogroženosti
potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara na morebitna
sosednja poselitvena območja ter opredeliti ukrepe varstva pred požarom.
(11) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih
nesreč je potrebno: |
|
1. v delih naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč,
preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora,
|
|
2. sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem
nenevarni za okolico, |
|
3. zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne količine
vode za gašenje, |
|
4. zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, |
|
5. za obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati
izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oz. opuščati obstoječo neustrezno
rabo. |
|
|
|
3.3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
81. člen |
|
(podeželska naselja - SK) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena bivanju,
spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, se
urejajo naslednje EUP ali deli EUP: DR 01, DR 02, DR 03, GV 01, GV 02,
HA 01, HA 02, SK 01, SV 03, SV 04, SH 02, SH 03, ZH 01, ZH 06, DP 43. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot površine podeželskega
naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi. |
|
(3) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter
nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Hajdina. |
|
(4) Dopustne spremljajoče
dejavnosti v območjih podeželskih naselij so dejavnosti osnovnega
šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske,
poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti
intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne
poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni
rabi površin, v kolikor so skladne z vlogo in funkcijo naselij. |
|
(5) Dopustno je prepletanje
bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine
za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
|
2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
|
3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje, |
|
4. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih,
predelovalnih, gradbenih in storitvenih dopolnilnih dejavnostih na
stanovanjskih površinah, je površina prostorov za te dejavnosti omejena
na 150 m2 zazidane površine, |
|
5. za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja
površina prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in naprave
energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za
lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina
mora biti manjša od skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se
umeščajo, |
|
6. 30% BTP kmetije ali individualnih stanovanjskih objektov je lahko
namenjeno mirnim poslovnim dejavnostim. Površine spremljajočih
dejavnosti, ki so vir vplivov na okolje, morajo imeti poleg površin za
izvajanje dejavnosti tudi površine za omilitev vplivov teh dejavnosti na
sosednja zemljišča (zelene površine, cca 30% ali drugi ustrezni
omilitveni ukrepi) kot ločilne pasove med objekti, zaradi zagotovitve
odmikov območij spremljajočih dejavnosti in območij stanovanj, |
|
7. skupna površina spremljajočih dejavnosti na namenski rabi SK v
posamezni EUP ne sme presegati 40% vseh BTP stanovanjskih delov kmetij
oz. stanovanjskih hiš. |
|
(6) Med dopustnimi
dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost dejavnosti, ki so
povezane s kmetijstvom. |
|
(7) Dopustno je spreminjanje
namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste
objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. |
|
(8) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in
celo parcelo) je: |
|
1. pri kmetijah do
vrednosti 0,2 (dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno
zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem in
predlagano povečanje izhaja iz obstoječe večje izrabe zemljišč, ki jo
pogojuje zasnova naselij v arhitekturni krajini – ravninska strnjena
obcestna naselja z iztegnjenimi domovi (v obliki črke I, L, T ali U, v
nadaljevanju na ključ) v EUP DR 01, GV 01, HA 02, SH 03, SV 03 in ZH 01, |
|
2. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,4, dopustno pa
je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih,
legi, varnosti dostopa in drugim pogojem in predlagano povečanje izhaja
iz obstoječe večje izrabe zemljišč, ki jo pogojuje zasnova naselij v
arhitekturni krajini – npr. ravninska strnjena obcestna naselja. |
|
(9) Faktor izrabe parcele,
namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad
terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je: |
|
1. pri kmetijah do vrednosti 0,4 z možnostjo povečanja do 1,2
(povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti) v EUP DR 01, GV
01, HA 02, SH 03, SV 03 in ZH 01, |
|
2. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo
povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja
zazidanosti). |
|
(10) Pri objektih z
arhitekturno tipiko iztegnjenega doma na ključ morajo biti posamezni
deli objekta po namembnosti ločeni s protipožarnimi zidovi. |
|
(11) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, je dopustna gradnja počitniških hiš. |
|
(12) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(13) Pri ostalih rabah v EUP
DR 01, GV 01, GV 02, HA 01, HA 02, SK 01, SV 04, SH 02, SH 03, ZH 01 in
DP 43 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo prostorski
izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
(14) Vzpostavitev zelenega
naselbinskega roba: |
|
1. pri gradnji na stavbnih zemljiščih ob robu naselij v EUP DR 01, DR
02, GV 01, GV 02, HA 02, SH 02, SH 03, SK 01, SV 03, ZH 01 in ZH 06, ki
predstavljajo manjše širitve za potrebe obstoječih dejavnosti ali kmetij
v podeželskih naseljih ali funkcionalne zaokrožitve naselij, je potrebno
ob stiku širitev z odprtim prostorom vzpostaviti enak naselbinski rob,
kot ga imajo sosednje pozidane površine (nižja ozelenjena ograja in
zasaditev z nižjimi ali višjimi grmovnimi in drevesnimi vrstami), razen
v primerih, kjer naselbinski rob predstavlja obstoječi gozd, |
|
2. pri gradnji na stavbnih zemljiščih ob robu naselij v EUP DR 03, SV
03 in SV 04, ki se širijo v območja dolgoročne širitve naselja (EUP DR
07, DR 08, SV 08 in SV 09) je potrebno ohranjati obstoječi naselbinski
rob in vzpostaviti enak naselbinski rob, kot ga imajo sosednje pozidane
površine (nižja ozelenjena ograja in zasaditev z nižjimi grmovnimi
vrstami, vendar brez višjih drevesnih vrst, razen posameznih sadnih
dreves), |
|
3. pri obstoječih objektih za intenzivno vzrejo živali je potrebno
vzpostaviti ozelenitev z nižjimi ali višjimi grmovnimi in drevesnimi
vrstami najmanj v eni vrsti ali v širšem pasu, če to dopuščajo
lastninska razmerja. |
|
(15) V EUP SK 01 je na
parceli št. 284/1 k.o. Skorba potrebno, zaradi ohranjanja ugodnega
prehranjevalnega habitata kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000,
ohraniti ali vzpostaviti (zasaditi) mejice, posamična drevesa in grmovne
skupine. |
|
(16) V EUP SK 01 je na
parceli št. 284/1 k.o. Skorba dopustna samo gradnja kmetijskih objektov. |
|
(17) Pri umeščanju novih
objektov namenjenih za rejo živali je potrebno za vsak objekt pred
izdajo gradbenega dovoljenja izdelati podrobnejšo oceno vplivov na
okolje, ki mora temeljiti na konkretnih podatkih predvidenega objekta.
Novi objekti za intenzivno vzrejo živali niso dopustni, v obstoječih
objektih pa ni dopustno izvajanje dejavnosti v obsegu intenzivne vzreje
živali. |
|
(18) Na parceli št. 85/4
k.o. Hajdina se lahko ohrani legalno zgrajeni del objekta, v katerem je
poleg obstoječe namembnosti dopustna tudi namembnost, ki je skladna z
dejavnostmi v EUP ZH 01. Nadaljnje prizidave objekta v vertikalni in
horizontalni smeri niso dopustne, enako ne povečanje površine za vzrejo
živali. Ob navedenem objektu je potrebno vzpostaviti ukrepe za
zmanjšanje vplivov na okolje, kot so: ozelenitev z nižjimi ali višjimi
grmovnimi in drevesnimi vrstami najmanj v eni vrsti ali v širšem pasu,
če to dopuščajo lastninska razmerja, na objektu pa vse tehnične ukrepe
za zmanjšanje vplivov na okolje in zdravje ljudi. |
|
|
|
82. člen |
|
(stanovanjske površine - SS) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za stanovanjske površine, namenjene bivanju brez ali
s spremljajočimi dejavnostmi, se urejajo naslenje EUP ali deli EUP: GV
03, ZH 02 in ZH 10. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot stanovanjske površine
(SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(3) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter
nezahtevne in enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN
Hajdina. |
|
(4) Dopustne spremljajoče
dejavnosti v območjih stanovanjskih površin, namenjenih bivanju brez ali
s spremljajočimi dejavnostmi, so dejavnosti trgovske, poslovne,
gostinske, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti,
dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev, storitvene dejavnosti
ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in
prispevajo k bolj racionalni rabi površin, v kolikor so skladne z vlogo
in funkcijo naselij. |
|
(5) Dopustno je prepletanje
bivanja in spremljajočih dopustnih dejavnosti, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
|
1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine
za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
|
2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
|
3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje, |
|
4. pri novih spremljajočih dejavnostih na stanovanjskih površinah je
površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m2 zazidane površine,
večja velikost, je odpustna v primeru, ko izhaja iz potreb območja za
posamezno dejavnost in jo pristojni organ občine opredeli kot javni
interes, |
|
5. 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta v območju je lahko namenjeno
mirnim poslovnim dejavnostim. Spremljajoče dejavnosti, ki so vir
dodatnih vplivov na okolje, morajo imeti poleg površin za izvajanje
dejavnosti, tudi površine za omilitev vplivov teh dejavnosti na sosednja
zemljišča (zelene površine, cca 30% ali drugi ustrezni omilitveni
ukrepi). Skupna površina spremljajočih dejavnosti na namenski rabi SS v
posamezni EUP ne sme presegati 40 % vseh BTP. |
|
(6) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in
celo parcelo) je največ do vrednosti 0,4. Dopustna je gostejša pozidava
(vrstne hiše, hiše dvojčki), kjer se faktor zazidanosti poveča v skladu
s standardi za takšno zazidavo. |
|
(7) Faktor izrabe parcele,
namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad
terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je največ do
vrednosti 0,8. |
|
(8) Vzpostavitev zelenega
naselbinskega roba pri gradnji na stavbnih zemljiščih ob robu naselij v
EUP GV 03, ZH 02 in ZH 10, ki predstavljajo manjše širitve za potrebe
obstoječih dejavnosti ali funkcionalne zaokrožitve naselij, je potrebno
ob stiku širitev z odprtim prostorom vzpostaviti enak naselbinski rob
kot ga imajo sosednje pozidane površine (nižja ozelenjena ograja in
zasaditev z nižjimi ali višjimi grmovnimi in drevesnimi vrstami), razen
v primerih, kjer naselbinski rob predstavlja obstoječi gozd. |
|
(9) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(10) Pri ostalih rabah v EUP
GV 03, ZH 02 in ZH 10 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo
prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
|
|
83. člen |
|
(osrednja območja centralnih dejavnosti – CU) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za osrednja območja centralnih dejavnosti z namensko
rabo prostora CU se urejajo naslednje EUP: SH 01, ZH 04. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot osrednja območja
centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina. V EUP SH
01 je na nazazidanih površinah namenjenih izvajanju vzgojne in
izobraževalne dejavnosti dopustna le gradnja objektov za to dejavnost.
Pri obstoječih objektih namenjenih bivanju in izvajanju kmetijske
dejavnosti pa je dopustna poleg nadomestnih objektov tudi gradnja
objektov za lastne potrebe. |
|
(4) Zaradi zagotavljanja
vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja centralnih
dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega člena dopustno: |
|
1. vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), |
|
2. horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), |
|
3. združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport,
kultura, uprava …). |
|
(5) V območjih centralnih
dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi in jih, z
ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati
ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje. |
|
(6) Dopustno je spreminjanje
namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste
objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. |
|
(7) Dopustno je prepletanje
dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena,
če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem odstavku 82. člena tega odloka,
pri čemer ne veljajo določila pete točke petega odstavka prejšnjega
člena. |
|
(8) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(9) Dopusten faktor
zazidanosti parcele je do 0,6; dopusten faktor izrabe zemljišča pa do
1,6. Na območju šole in vrtca je ta faktor dopusten ob pogoju, da je
zagotovljen prepisan standard zelenih površin, igrišč in drugih površin
za te dejavnosti. |
|
(10) Pri gradnji
večstanovanjskih stavb ali poslovno stanovanjskih stavb v območju,
višina teh stavb ne sme presegati višine obstoječih stavb v EUP za več
kot 10 %. Višine stavb je potrebno proti robu območja (stik s
kmetijskimi zemljišči ali drugo rabo, kjer visoke stavbe niso dopustne)
ustrezno znižati. Priporočljiva višina je do največ (nK) + P + 2N + M.
Priporočljiva višina za šolske objekte je (K) + P + 1n, za predšolsko
vzgojo (K) + P + M (pri čemer se v mansardi uredijo pomožni prostori). |
|
(11) Dopustno je odstopanje
od določb tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih
spremljajočim dejavnostim z javno ali poslovno namembnostjo pod pogojem,
da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja. |
|
(12) V EUP SH 01 je pri
ureditvi površin za mirujoči promet je potrebno upoštevati PIP za
ozelenitev takšnih površin, opredeljenih v tem odloku, pri športnih
igriščih pa vzpostaviti ločilni zeleni rob z intenzivnimi kmetijskimi
površinami. V EUP ZH 04 je pri gradnji na stavbnih zemljiščih ob robu
naselja je potrebno vzpostaviti enak naselbinski rob kot ga imajo
sosednje pozidane površine (nižja ozelenjena ograja in zasaditev z
nižjimi ali višjimi grmovnimi in drevesnimi vrstami), razen v primerih,
kjer naselbinski rob predstavlja obstoječi gozd. |
|
(13) Delež površin
namenjenih centralnim dejavnostim v območjih namenske rabe osrednjih
centralnih dejavnosti v EUP SP 01 ne sme presegati 90 %, v EUP ZH 04,
kjer je načrtovan večji delež večstanovanjskih objektov, pa ne sme
presegati 60 % BTP. |
|
|
|
84. člen |
|
(druga območja centralnih dejavnosti – CD) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za druga območja centralnih dejavnosti z namensko
rabo prostora CD se urejajo naslednje EUP ali deli EUP: SK 01, SV 05, SH
04. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot druga območja centralnih
dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost navedena v drugem
odstavku prejšnjega člena odloka, razen stanovanj. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina. |
|
(4) Zaradi zagotavljanja
vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja centralnih
dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega člena dopustno: |
|
1. vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), |
|
2. horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), |
|
3. združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport,
kultura, uprava …) |
|
(5) V območjih centralnih
dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi in jih, z
ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati
ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje. |
|
(6) Dopustno je spreminjanje
namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste
objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. |
|
(7) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(8) Pri ostalih rabah v EUP
SK 01 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo prostorski
izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
(9) Dopusten faktor
zazidanosti parcele je do 0,6; dopusten faktor izrabe zemljišča pa do
1,6. Vse površine in objekti morajo biti namenjene izvajanju centralnih
dejavnosti. |
|
(10) Pri novogradnji stavb v
območju mora višina novih stavb upoštevati tehnične standarde za
posamezno dejavnost, višina teh stavb ne sme presegati višine obstoječih
stavb v EUP za več kot 10 %. Višine stavb je potrebno proti robu območja
(stik s kmetijskimi zemljišči ali drugo rabo, kjer visoke stavbe niso
dopustne) ustrezno znižati. Priporočljiva višina je do največ (K) + P +
1N + M. |
|
(11) Dopustno je odstopanje
od določb tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih
spremljajočim dejavnostim z javno ali poslovno namembnostjo pod pogojem,
da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja. |
|
|
|
85. člen |
|
(gospodarske cone - IG) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti z namensko rabo
prostora IG (gospodarske cone) se urejajo naslednje EUP ali deli EUP: DR
06, SV 02. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot površine gospodarske cone
(IG). |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je kot dopustne spremljajoče dejavnosti dopustno umestiti
prometne terminale, tovarniške trgovine, manjše obrtne dejavnosti, ki
podpirajo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in energetske dejavnosti
(tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces s
postavitvijo sončnih celic na strehe objektov in na neizrabljene talne
površine). V EUP iz prvega odstavka tega člena ni dopustno umestiti
bivanja in spremljajočih dejavnosti bivanja, objektov primarne kmetijske
proizvodnje in dejavnosti, ki bi ogrožale varnost ljudi in premoženja.
|
|
(5) Ureditve v EUP iz prvega
odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje prostorske določbe: |
|
1. faktor zazidanosti parcel je do največ 0,8, |
|
2. zagotoviti je potrebno najmanj 10% zelenih površin. |
|
(6) Dopustno je odstopanje
pogojev velikosti in oblikovanja objektov, navedenih v tretjem odstavku
tega člena. Dopustno odstopanje mora upoštevati naslednje določbe: |
|
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
|
2. objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor v naseljih (ob
upoštevani gradbeni liniji), morajo biti po zasnovi, gostoti,
oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo
širšega prostora, |
|
3. gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških
zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi), take objekte
je potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke
oziroma točke identifikacije prostora, |
|
4. vsi objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovalsko
usklajeni, |
|
5. poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti
morajo biti ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v
notranjosti proizvodnih kompleksov, |
|
6. dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, |
|
7. zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki
objekti večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega
višino, oblikovanje takih objektov mora biti prilagojeno značilnostim
prostora, saj je v nekaterih primerih take objekte smiselno horizontalno
poudariti, v drugih primerih pa je potrebno horizontalno komponento
prekinjati, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja
prostorskih pregrad, |
|
8. najvišja dopustna višina zaključnega venca, razen pri izrazito
višjih objektih iz tretje točke tega odstavka in pri objektih, ki jim je
zaradi tehnoloških zahtev potrebno zagotoviti višjo višino, je največ 12
m nad predvideno talno ureditvijo, |
|
9. dopustna je ravna, enokapna ali večkapna streha minimalnega
naklona, iz naklonu strehe primernih materialov (tudi pokritje s
sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), |
|
10. dopustna je barva fasad in kritine v barvnih tonih, ki ne izstopajo
iz okolja. |
|
(7) Velikost parcele,
namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del
teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
(8) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(9) Pri ostalih rabah v EUP
SV 02 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo prostorski
izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
|
|
86. člen |
|
(območja proizvodnih dejavnosti - IK) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti z namensko rabo
prostora IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo) se urejajo
naslednje EUP ali deli EUP: DR 05, GV 01, SK 01, DP 59, DP 60, DP 61. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo (IK), ki so namenjene kmetijskim stavbam za
intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) V EUP v katerih se
izvaja dejavnost intenzivne vzreje živali v farmskih objektih, so kot
spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne
dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne
dejavnosti, ki vzdržujejo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in
energetske dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč
proizvodni proces s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov in na
neizrabljene talne površine, odlaganje odpadkov in stranskih proizvodov,
če niso moteči za okolje). |
|
(5) V EUP iz prvega odstavka
tega člena, v katerih se izvaja dejavnost intenzivne pridelave rastlin v
vrtnarskih objektih, rastlinjakih ali plastenjakih, so kot spremljajoče
dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne dejavnosti
obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne dejavnosti,
ki vzdržujejo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in energetske
dejavnosti (črpališča, manjše čistilne naprave, odlaganje odpadkov in
stranskih proizvodov, če niso moteči za okolje, transformatorske postaje
in druge energetske ureditve ali objekti v primeru večje potrebe po
energiji za ogrevanje). |
|
(6) V EUP iz prvega odstavka
tega člena na rabi IK ni dopustno umestiti bivanja in spremljajočih
dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in
premoženja. |
|
(7) Ureditve v EUP iz prvega
odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje prostorske določbe: |
|
1. faktor zazidanosti (Fz) parcel je do največ 0,8,; |
|
2. dopusten faktor izrabe parcele namenjene gradnji je do 1,6 z
možnostjo povečanja, ko je to povečanje posledica tehničnih zahtev za
posamezno dejavnost; |
|
3. zagotoviti je potrebno najmanj 10% zelenih in manipulativnih
površin. |
|
(8) Oblikovanje objektov
mora v EUP iz prvega odstavka tega člena upoštevati naslednje določbe: |
|
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
|
2. gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških
zahtev izrazito višji (stoječi silosi, visoki odzračevalniki), take
objekte je potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske
poudarke oziroma točke identifikacije prostora, |
|
3. poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne
spremljajoče dejavnosti morajo biti ob javnem prostoru, drugi proizvodni
objekti pa v notranjost proizvodnih kompleksov, |
|
4. dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, |
|
5. zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki
objekti večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega
višino, oblikovanje takih objektov mora biti prilagojeno značilnostim
prostora z dodatnimi horizontalnimi poudarki ali vertikalnimi
prekinitvenimi poudarki, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis
postavljanja prostorskih pregrad, |
|
6. pri objektih za intenzivno vzrejo živali je dopustna dvokapna
streha z minimalnim naklonom 12° v enem nivoju ali lomljena simetrična
dvokapnica v dveh nivojih, s kritino primerno naklonu strehe (tudi
pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno
kritino). Oblika in naklon strehe sta lahko tudi drugačna, če je objekt
zgrajen iz prefabriciranih elementov. Dopustna širina objektov je do 25
m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano razmerje 1:3, ki je
značilno za tradicionalno gradnjo iztegnjenih domov v kulturni krajini, |
|
7. dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne
izstopajo iz okolja, |
|
8. objekti za intenzivno pridelavo rastlin v naselju ali ob robu
naselja ne smejo presegati višine sosednjih objektov, oblikovanje
konstrukcije mora upoštevati tradicionalno oblikovanje objektov,
dopustno je oblikovanje strešnega dela konstrukcije kot enokapne,
dvokapne, ravne ali polokrogle (valjaste) oblike, |
|
9. pri ribogojniških ureditvah na ali ob naravnih vodah, ki niso
grajeni objekti, je potrebno enako kot pri grajenih objektih, upoštevati
takšen način obratovanja, ki bo zagotavljal upoštevanje in izvajanje
okoljskih predpisov in omogočal zajemanje in čiščenje onesnaženih vod
pred izpustom v naravne vodotoke. |
|
(9) Velikost parcele,
namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del
teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
(10) Pri dejavnostih, kjer
so pričakovane povečane emisije, je potrebno izvajati monitoring za
spremljanje izpustov v okolje. |
|
(11) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(12) Pri ostalih rabah v EUP
GV 01- in SK 01 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo
prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
(13) Pri umeščanju novih
objektov namenjenih za intenzivno rejo živali je potrebno za vsak objekt
pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelati podrobnejšo oceno vplivov na
okolje, ki mora temeljiti na konkretnih podatkih predvidenega objekta. |
|
(14) V EUP DP 59 so dopustne
le objekti, ureditve in dejavnosti iz petega odstavka tega člena. |
|
(15) V EUP DP 60 so dopustni
le objekti in ureditve za potrebe vzreje rib in spremljajoči objekti za
nemoteno obratovanje ribogojnice: vstopni prostor, prostori za vzgojo
mladic, shrambe orodja in hrane, mešanje hrane, prodajo rib in
spremljajoči prostori (upravni in ostali spremljajoči objekti, objekti
za pripravo ulovljenih rib - piknik prostor …). |
|
(16) Pri novogradnjah
objektov intenzivne vzreje živali, razen ribogojnic, je potrebno
vzpostaviti ozelenitev z nižjimi ali višjimi grmovnimi in drevesnimi
vrstami najmanj v eni vrsti ali v širšem pasu, če to dopuščajo
lastninska razmerja. |
|
|
|
87. člen |
|
(športni centri - BC) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za posebna območja športnih centrov se urejajo
naslednje EUP ali deli EUP: DR 01, SH 05, ZH 11, ZH 12, DP 03 in DP 58. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot športni centri (BC), za
športne površine in objekte, ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) Dopustne spremljajoče
dejavnosti v posebnih območjih športnih centrov so dejavnosti določene v
petem odstavku tega člena. Namenjene so dopolnjevanju ponudbe
zadovoljevanja potreb obiskovalcev na področju športa, rekreacije in
aktivnega oddiha ter ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja. |
|
(5) Dopustno je prepletanje
športnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti ter dopolnilnih
dejavnosti preskrbe s športno opremo, rekreacijskih in prostočasnih
dejavnosti, gostinskih dejavnosti, zdravstvenih in ostalih dejavnosti za
potrebe športnikov (npr. fizioterapija, nega telesa ipd.), če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine
za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa gostov, zaposlenih in dnevnih obiskovalcev
objektov, |
|
2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
|
3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje, |
|
4. pri dopolnilnih trgovskih, gostinskih, storitvenih dejavnostih v
obstoječih ali novih objektih, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti
športa in rekreacije, je dopustna velikost, ki mora biti usklajena s
potrebami območja za posamezno dejavnost, kar na osnovi predhodno
izdelanih izdelanih strokovnih podlag in ocene sprejemljivosti potrdi
občina. |
|
(6) Dopustno je spreminjanje
namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste
objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. |
|
(7) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in
celo parcelo) je do vrednosti 0,4 (dopustno pa je povečanje do vrednosti
0,6 z objekti za širitev ponudbe, če je možno zadostiti pogojem o
odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem. |
|
(8) Faktor izrabe parcele,
namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad
terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) do vrednosti 0,8
z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja
zazidanosti). |
|
(9) Velikost večjih objektov
mora upoštevati določbe petega odstavka tega člena, manjši nezahtevni in
enostavni objekti pa velikosti, ki veljajo za takšen tip objektov.
Oblikovanje objektov mora izhajati iz standardov za izvajanje posamezne
dejavnosti in mora biti oblikovalsko izpeljano iz arhitekturne tipike
objektov v arhitektonski krajini. Dopustni so sodobnejše oblikovani
objekti, z ravno streho, in poudarjeno obulično (vstopno) fasado.
Objekti v EUP morajo biti medsebojno oblikovalsko usklajeni. |
|
(10) V EUP SH 05 je dopustna
izgradnja tribune, ki bo hkrati služila tudi klubskim prostorom in
drugim spremljevalnim prostorom v kontekstu športnega centra
(slačilnice, sanitarije, skladišče, pisarne, trgovina s športno opremo,
fitnes, gostinski lokal …) ter ureditev parkirišča za avtobus in osebna
vozila. |
|
(11) V EUP DP 58 je na
namenski rabi BC dopustna gradnja samo infrastrukture, ki je nujno
potrebna za delovanje kartodroma (poligon, parkirišče, sanitarije,
prometna signalizacija za dirkališče ipd.). Gradnja turističnih ali
drugih športno-rekreacijskih objektov ni dopustna. Pri poseganju v
prostor na območju EUP DP 58 je potrebno upoštevati izdano
okoljevarstveno soglasjeo, št. 35405-154/2002, z dne 12.09.2003 ter
Poročilo o vplivih na okolje za krajinsko ureditev območja ob obvodnem
kanalu HE Zlatoličje in razširitev kanala, št. 2136/98 (oktober 1998),
ki ga je izdelalo podjetje VGB Maribor. |
|
(12) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(13) Pri ostalih rabah v EUP
DR 01, SH 05, ZH 12, DP 03 in DP 58 se za poseganje na površino druge
rabe uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta
območja rabe. |
|
|
|
88. člen |
|
(območja površin za oddih, šport in rekreacijo
- ZS) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja za šport in rekreacijo Občina Hajdina
ureja naslednje EUP ali dele EUP: DR 04, SK 02, SV 06, SV 10, SH 05, SH
06, ZH 02, ZH 12, DP 03. |
|
(2) Namenska raba v EUP iz
prejšnjega odstavka je opredeljena kot površine za oddih, rekreacijo in
šport (ZS), ki so namenjena oddihu rekreaciji in športom na prostem. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) V EUP so površine,
namenjene za oddih, rekreacijo in šport, na katerih je dopustna
izobraževalna, športna in rekreacijska dejavnost s spremljajočimi
dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti-klubska
dejavnost, slačilnice in sanitarni prostori, prostori za gledalce -
tribune, parkirne površine in postavitev športne ter urbane opreme, ne
pa gostinske, trgovske in ostale poslovne dejavnosti namenjene javnosti.
|
|
(5) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(6) Pri ostalih rabah v EUP
SV 10, SH 05, SH 06, ZH 02, ZH 12 in DP 03 se za poseganje na površino
druge rabe uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP
za ta območja rabe. |
|
(7) V EUP SK 02 je potrebno
za osvetljevanje celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol
usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati
predpise o svetlobnem onesnaževanju okolja. Območje je dovoljeno
osvetljevati le v času prireditev. Ob zahodnem robu EUP SK 02, ki meji
na kmetijske površine, je potrebno zasaditi mejico iz lokalnih
avtohtonih lesnih vrst. |
|
(8) V EUP DP 03 je na
namenski rabi ZS na območju obstoječih tenis igrišč in nogometnega
igrišča dopustna nadgradnja območja z nadalnjo manjšo športno
infrastrukturo in objekti v okviru obstoječega tenis igrišča in
nogometnega igrišča (v vektorskih podatkih sta določena ločena
poligona). Na preostalem večjem delu območja EUP DP 03 z namensko rabo
ZS ni dopustna gradnja nobenih objektov, parkirišč, cest ipd. Območje se
prepusti naravni sukcesiji zaraščanja v obrežni gozd. Za obiskovanje in
rekrecijo se uporabljajo obstoječe poti in ceste. |
|
(9) V EUP SH 05 je ob stiku
zelenih površin z obstoječim gozdom potremno vzpostaviti ločilni pas, ki
bo predstavljal prehod visoke gozdne vegetacije v talne ureditve zelenih
površin. |
|
|
|
89. člen |
|
(pokopališča - ZK) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za pokopališča Občina Hajdina ureja naslednje EUP: ZH
08. |
|
(2) Namenska raba v EUP iz
prejšnjega odstavka je opredeljena kot pokopališče (ZK), namenjeno
površinam za pokop in spominu na umrle. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) V EUP je dopustno
izvajanje gospodarske javne službe namenjene vzdrževanju pokopališča,
pokopom in izvajanju spomina na umrle. |
|
(5) V EUP pokopališča je
dopustna postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in spominskih obeležij
ter spremljajočih objektov za izvajanje te dejavnosti kot so mrliške
vežice (tudi kapelice za opravljanje verskih obredov), sanitarije ali
drugi spremljajoči objekti (prodaja cvetja, urbana oprema, svetila,
avtomati za zalivanje, prodajo sveč). |
|
(6) Dopustna je ureditev
površin za mirujoči promet in hortikulturne ureditve prostih, obrobnih
in skupnih površin. |
|
(7) S pisnim pristankom
Občine Hajdina je dopustna postavitev enostavnih objektov za občasno ali
stalno prodajo sadik, cvetja in sveč in drugih grobnih dodatkov,
zaprtega ali odprtega tipa. |
|
(8) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
|
|
90. člen |
|
(območja drugih urejenih zelenih površin - ZD) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin se ureja naslednje
EUP ali dele EUP: SV 02, SH 03, ZH 10, DP 25. |
|
(2) Namenska raba prostora
na površinah z oznako ZD v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
druge urejene zelene površine (ZD), kot zeleni pasovi z zaščitno oz.
drugo funkcijo. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) V EUP drugih urejenih
zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih služb, vezane na
vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter primarna dejavnost
kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je v območju varstva kulturne
dediščine oziroma v območju ohranjanja narave potrebno upoštevati
omejitve, ki izhajajo iz varovalnega režima kulturne dediščine oziroma
ohranjanja narave. |
|
(5) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(6) Pri ostalih rabah v EUP
SV 02, SH 03 in ZH 10 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo
prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
|
|
91. člen |
|
(območja prometne in okoljske infrastrukture) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja prometne in okoljske infrastrukture v
naseljih in v odprtem prostoru se urejajo naslednje EUP ali deli EUP: GV
02, HA 01, HA 02, SK 01, SV 04, SH 02, SH 03, ZH 01, ZH 09, DP 06, DP
33. |
|
(2) Namenska raba na
območjih prometne in okoljske infrastrukture je opredeljena kot:1.
območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot: |
|
1. površine cest (PC), |
|
2. ostale prometne površine (PO), namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr.
parkirišča, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa …), |
|
2. območja okoljske
infrastrukture (O), namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb
s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) Na površinah opredeljene
namenske rabe je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi.
Prepletanje dejavnosti in spremljajoče dejavnosti so dopustni le v
primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za izvajanje pretežne
dejavnosti. |
|
(5) Pri ostalih pogojih se
uporabljajo določbe tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso
določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri
poseganju v območjih prometne in okoljske infrastrukture. |
|
(6) Lega objektov mora
izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko
funkcionalnost objektov, in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego
objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte
(regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje), v kolikor to ni
v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in
naprav posameznega področja dejavnosti. |
|
(7) Velikost objektov mora
upoštevati naslednje določbe: |
|
1. velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo
gradnje objektov in naprav posamezne GJI, |
|
2. novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja
razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni
stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti), |
|
3. zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in
predvidenim razvojem, |
|
4. objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih
tehnoloških procesov, za katere so grajeni. |
|
(8) Oblikovanje objektov
mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega področja ter
arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih
kakovostno nadgrajevati. |
|
(9) Pri oblikovanju je
potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v
EUP ali širši okolici (ulica, četrt, naselje, regija). |
|
(10) Objekti, ki zaradi
tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo
biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru. |
|
(11) Ob robovih EUP morajo
biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti
posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod med posameznimi
značilnostmi območij. |
|
(12) Parcelacija mora
zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov. |
|
(13) Pri posameznih
ureditvah je potrebno upoštevati dodatne tehnične zahteve za posamezne
dejavnosti. |
|
(14) V območjih prometne
infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja javne razsvetljave in
ločenih peš, kolesarskih in drugih koridorjev. |
|
(15) Izven naselij je
osvetlitev dopustna le na prometnih stičiščih v skladu s tehničnimi
pogoji upravljavca GJI. Ob državnih prometnicah je dopustna gradnja
posebnih kridorjev za počasnejši promet (traktorske ceste, kolesarske
steze, pešpoti, pašne poti …). |
|
(16) V območjih veljavnih
podrobnejših prostorskih aktov je potrebno upoštevati omejitve, ki jih
ti akti predvidevajo za posege v prostor. |
|
(17) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(18) Pri ostalih rabah v EUP
GV 02, HA 01, HA 02, SK 01, SV 04, SH 02, SH 03, ZH 01, DP 06 in DP 33
se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo prostorski izvedbeni
pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
|
|
92. člen |
|
(površine razpršene poselitve – A, Ak) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve se ureja naslednje EUP
ali dele EUP: DP 06, DP 16, DP 31, DP 32, DP 33, DP 39, DP 44, DP 57. |
|
(2) Namenska raba prostora
na površinah z oznako A je opredeljena kot površine razpršene poselitve.
Površine z oznako A so površine razpršene poselitve z avtohtonim
poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij (manjša gručasta naselja). Na podrobnejši namenski rabi prostora
A (površine razpršene poselitve) je lahko še podrobneje določena raba z
oznako Ak, na kateri je dopustno graditi samo kmetijsko-gozdarske
objekte, brez možnosti bivanja. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) Na površinah razpršene
poselitve A so dopustne dejavnostibivanja, kmetijstva z dopolnilnimi
dejavnostmi na kmetiji, malega gospodarstva, turizma in druge oblike
dela na domu. |
|
(5) Dopustno je spreminjanje
namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste
objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena. Dopustno je
prepletanje dejavnosti, vendar posegi v prostor, ki ne služijo razvoju
kmetijske dejavnosti in razvoju dopolnilnih dejavnosti kmetij, ne smejo
poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte,
ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan
promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno
graditi v delih EUP, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem,
na katerih se ne predvideva širitev poselitve. |
|
(6) Nove kmetije in širitev
kmetij v EUP so dopustne v območju stavbnega zemljišča z oznako A
oziroma IK (območja z oznako IK so namenjena objektom za kmetijsko
proizvodnjo – kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali
rejo živali brez stanovanjskih objektov), v kolikor so za to izpolnjeni
prostorski in okoljski pogoji ter se s tem ohranja prepoznavne
značilnosti prostora. Če na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi
premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi
nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, se ob obstoječih objektih kmetije za
potrebe dejavnosti kmetije dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju
kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno
zemljišče), vendar največ do 30 m od roba obstoječega stavbnega
zemljišča. |
|
(7) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji (razmerje med zazidanim delom parcele in celo
parcelo): |
|
1. pri kmetijah je priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih
kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo se faktor zazidanosti lahko poveča
na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim
pogojem, |
|
2. pri stanovanjskih in drugih objektih je priporočljivi faktor
zazidanosti 0,4, ki pa se v območjih z obstoječo večjo zazidanostjo
lahko poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih,
legi in drugim pogojem. |
|
(8) Pri objektih, ki nimajo
določenega stavbnega zemljišča, ker jih je dopustno graditi na
kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na primer enostavni
objekti), ali pa gre za objekte, ki se ne prikazujejo v zemljiškem
katastru (objekti brez trdnih temeljev), zgrajenih pred letom 1967, se
kot funkcionalno zemljišče za njihovo nemoteno obratovanje določi 1,5
kratnik zazidane površine. |
|
(9) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka
navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(10) Pri ostalih rabah v EUP
iz prvega odstavka tega člena se za poseganje na površino druge rabe
uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta
območja rabe. |
|
(11) Na namenski rabi A je
lahko 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta ali kmetije namenjeno
mirnim poslovnim dejavnostim. |
|
|
|
93. člen |
|
(območja kmetijskih površin – K1, K2) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih površin se urejajo naslednje
EUP ali deli EUP: |
|
1. GV 03, SH 06, DP 01, DP 05, DP 06, DP 08, DP 10, DP 12, DP 13, DP
15, DP 16, DP 19, DP 20, DP 29, DP 30, DP 31, DP 32, DP 33, DP 34, DP
36, DP 37, DP 39, DP 41, DP 42, DP 43, DP 44, DP 53, DP 56, DP 57, |
|
2. namenjene za dolgoročno širitev naselij, dokler ni spremenjena
namenska raba prostora: DR 07, DR 08, SK 03, SV 08, SV 09, SV 10, ZH 16, |
|
3. v katerih veljajo DPA, površine pa ostajajo v dejanski namenski
rabi (kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča), na katerih pa je potrebno
upoštevati omejitve iz veljavnih DPA: DP 45, DP 48, DP 50. |
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot površine najboljših
kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč
(K2). |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) Na namenski rabi
kmetijskih zemljišč je dopustna kmetijska dejavnost. |
|
(5) Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, ki so namenjeni kmetijski pridelavi,
gozdarskim opravilom in vrtnarjenju brez bivanja, je dopustno graditi ob
obstoječih objektih kmetije, izven stavbnega zemljišča kmetije. Gradnja
kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov kot nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki jih je mogoče graditi na kmetijskem zemljišču brez
spremembe rabe izven naselij, razen v skladu s pogoji določenimi v tem
členu, ni dopustna, saj takšni objekti niso značilni za kulturno krajino
Dravskega polja. |
|
(6) Na območju namenske rabe
prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča, je poleg posegov,
navedenih v prejšnjih odstavkih tega členam dopustno graditi, izvajati
ali urejati: |
|
1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, |
|
2. objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
|
3. čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tloricne površine do vključno 40 m2, |
|
4. staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do
vključno 100 m2, |
|
5. pomožna kmetijsko – gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo prosti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža,
lovska preža, |
|
6. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
|
7. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
|
8. začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma
v času sezone: |
|
a. oder z nadsterškom sestavljen iz montažnih elementov, |
|
b. cirkus, če so šotor in drugi objkti montažni, |
|
c. začasna tribuna za gledalce na prostem, |
|
d. premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), |
|
9. opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica), |
|
10. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih
ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
11. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: |
|
a. ki ga je dopustno graditi na kmezijskih zemljiščih, |
|
b. ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, |
|
12. gradbeno inženirski ibjekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst in o določitvi objektov državnega pomena
uvrščeni v skupini: |
|
a. daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti
in priključki nanje, |
|
b. lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti
in priključki nanje, |
|
13. rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki
ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot, pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema in
podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
|
(7) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka
navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(8) Pri ostalih rabah v EUP
GV 03, SH 06, SV 10, DP 01, DP 05, DP 06, DP 08, DP 15, DP 16, DP 19, DP
20, DP 29, DP 31, DP 32, DP 33, DP 36, DP 37, DP 39, DP 43, DP 44, DP 57
se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo prostorski izvedbeni
pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
(9) V EUP DR 07, DR 08, SK
03, SV 08, SV 09, SV 10, ZH 16, ki so opredeljene kot dolgoročne širitve
naselij in se bodo po spremembi namenske rabe urejale s podrobnejšim
prostorskim aktom, je potrebno poleg PIP-ov za namensko rabo v EUP,
upoštevati tudi podrobnejša merila in pogoje za območja, za katera je
predvidena priprava OPPN. |
|
|
|
94. člen |
|
(območja gozdnih površin – G) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja gozdnih površin se urejajo naslednje EUP
ali deli EUP: |
|
1. DP 01, DP 05, DP 06, DP 08, DP 15, DP 16, DP 17, DP 19, DP 20, DP
29, DP 31, DP 32, DP 33, DP 36, DP 37, DP 44, DP 55, DP 57, DP 58, |
|
2. v katerih veljajo DPA, površine pa ostajajo v dejanski namenski
rabi (kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča), na katerih pa je potrebno
upoštevati omejitve iz veljavnih DPA: DP 45, DP 48. |
|
|
|
(2) Namenska raba prostora v
EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot gozdna zemljišča (G). |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) Na območju namenske rabe
prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, je dopustno izvajati:
|
|
1. omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za
pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro,
stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi,
naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju
gozdov dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke
na omrežja GJI, |
|
2. gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu
gospodarske javne infrastrukture, |
|
3. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
|
4. gradnje kolesarskih poti, sprehajalnih in drugih poti, |
|
5. ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
6. izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
|
|
7. izvedba gozdnih učnih poti, |
|
8. gradnja gozdnih cest, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z
gozdom, |
|
9. priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno
v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,
|
|
10. ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za
začasne dovoze čebel, |
|
11. postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev
predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom. |
|
12. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v Prilogi 2 k
temu odloku. |
|
(5) Posegi iz prejšnjega
odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno
vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K posegom, navedenim v
prejšnjem odstavku, je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne
gozdarske službe. |
|
(6) Dopustne so tudi druge
ureditve, ki niso gradnja v skladu s predpisi o graditvi objektov, če so
usklajene s predpisi s področja varstva gozdov. |
|
(7) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka
navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(8) Pri ostalih rabah v EUP
DP 01, DP 05, DP 06, DP 08, DP 15, DP 16, DP 19, DP 20, DP 29, DP 31, DP
32, DP 33, DP 36, DP 37, DP 44, DP 57 in DP 58 se za poseganje na
površino druge rabe uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so
določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
|
|
95. člen |
|
(območja voda – VC, VI) |
|
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja voda Občina Hajdina ureja naslednje EUP
ali dele EUP: DP 01, DP 02, DP 03. |
|
(2) Namenska raba prostora
v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območja površinskih voda
(in sicer kot celinske vode z oznako VC) ali kot območje vodne
infrastrukture z oznako VI. |
|
(3) V EUP iz prvega odstavka
tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen
objektov določeni v Prilogi 1 k Odloku o OPN Hajdina, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v Prilogi 2 k Odloku o OPN Hajdina.
|
|
(4) Pri poseganju v bližino
vodotokov in ostalih vodnih površin je v vodne in obvodne površine
dopustno posegati v skladu s predpisi o vodah. |
|
(5) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 42. člena tega odloka
navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih členih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
(6) Pri ostalih rabah v EUP
DP 01 in DP 03 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo
prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. |
|
(7) Na brežine odvodnega
kanala in sam odvodni kanal HE Zlatoličje ni dovoljeno odlaganje
nobenega materiala. |
|
(8) V EUP DP 03 na delu
parcele št. 816/4 k.o. Hajdoše z namensko rabo VI, kjer je bilo, skladno
z izdanim okoljevarstvenim soglasjem, št. 35405-154/2002, z dne
12.09.2003 ter določili Poročila o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob obvodnem kanalu HE Zlatoličje in razširitev kanala,
št. 2136/98 (oktober 1998), ki ga je izdelalo podjetje VGB Maribor, na
območju vzpostavljeno vodno telo, ki predstavlja sekundarni habitat
kvalifikacijskim vrstam območja POV Drava, ni dovoljeno graditi nobenih
objektov ali druge infrastrukture (poti, klopi, zaklonov …). Brežine
vodnega telesa se prepusti naravni sukcesiji zaraščanja z grmovnicami in
drevesi. |
|
|
|
3.4 Prostorski izvedbeni pogoji za območja predvidenih OPPN |
|
|
|
96. člen |
|
(območja s predvidenimi OPPN) |
|
(1) Občina je v skladu z
načrtovanimi posegi in namensko rabo opredelila naslednja območja (EUP),
za katera je predvidena priprava in sprejem OPPN: SV 01, SV 07, ZH 07,
ZH 13 in ZH 15. |
|
|
|
97. člen |
|
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN) |
|
(1) Za EUP, za katere je
predvidena izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do sprejema
OPPN, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: |
|
1. redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih; |
|
2. rekonstrukcije, prizidave obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki
ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega
načrta; |
|
3. gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na
obstoječih gradbenih parcelah, v skladu z namensko rabo obstoječih
objektov, postavitev začasnih objektov in ograj; |
|
4. odstranitev obstoječih objektov in gradnja na lokaciji predhodno
odstranjenega objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN; |
|
5. gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske
javne infrastrukture ter drugih omrežij inobjektov v javni rabi, ki niso
v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN; |
|
6. gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
7. postavitev naprav za
potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje
podatkov); |
|
8. izvedba tematskih
raziskav za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja. |
|
(2) V EUP DR 07, DR 08, SK
03, SV 08, SV 09, SV 10 in ZH 16, ki predstavljajo dolgoročne širitve
naselij, s katerimi se spreminja prostor in za katere je obvezna
izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do uskladitve namenske
rabe prostora in sprejema podrobnejšega prostorskega načrta, dopustne
naslednje vrste gradenj in ureditev: |
|
1. ureditve, ki omogočajo uporabo in vzdrževanje dosedanje namenske
rabe prostora; |
|
2. novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in
enostavnih ter nezahtevnih objektov, v kolikor ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
|
(3) V EUP predvidenih
dolgoročnih širitev iz drugega odstavka tega člena niso dopustni posegi,
ki bi povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe
namenske rabe v stavbno zemljišče kot so: |
|
1. nova zasaditev trajnih nasadov, če je bila površina do sedaj brez
trajnih nasadov, |
|
2. izvedba agrarnih operacij, razen tistih, ki so potrebne za
vzdrževanje dosedanje namenske rabe, |
|
3. izvedba parcelacije za prodajo stavbnih zemljišč. |
|
(4) Na manjših območjih
notranjega razvoja v EUP, kjer bi se izvedla zgostitev pozidave brez
predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so opustitev kmetije in namesto
nje gradnja stanovanjskih in drugih objektov ali preusmeritev kmetije,
zapolnitve vrzeli ali zaključena pozidava, kjer bi v vseh predhodno
navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih parcel na površini,
manjši od 80 arov), morajo investitorji predhodno zagotoviti izdelavo
elaborata sprejemljivosti posega – lokacijski preizkus, ki ga mora
potrditi pristojni organ občine po lastni strokovni presoji ali po
predhodnem mnenju pooblaščene strokovne organizacije. Lokacijski
preizkus mora podati sprejemljivo zasnovo za: |
|
1. prometno ureditev območja z navezavo na obstoječo omrežje, |
|
2. energetsko in komunalno ureditev s priključki na obstoječe
omrežje, |
|
3. povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, upoštevati je
potrebno tudi možnost škodljivega vplivanja na soseščino, |
|
4. pozidavo območja, vključno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih
površin. |
|
|
|
98. člen |
|
(splošni PIP za pripravo, spremembo ali
dopolnitev OPPN) |
|
(1) Za EUP, kjer je
predvidena priprava OPPN, je dopustna priprava enotnega OPPN za celotno
območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki predstavljajo
prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s
predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo),
pri čemer dinamika priprave OPPN za posamezne dele EUP zagotavlja
smiselno zaporednost prostorskih ureditev. |
|
(2) Če se izdela OPPN samo
za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je potrebno
pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno
z delom občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti za celotno
območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne
infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga
za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni
občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(3) Mejo OPPN, ki je
prikazana v grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku priprave dopustno
prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu,
optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Mejo OPPN
je dopustno spreminjati pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo
lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet
Občine Hajdina sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi
s spremembo območja OPPN. |
|
(4) Na območju OPPN za
stanovanjsko gradnjo je z OPPN-jem dopustno opredeliti del ali celotno
območje urejanja kot čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o
varstvu pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje
urbanističnih, arhitekturnih in tehničnih ukrepov za zagotavljanje
varstva pred hrupom. |
|
(5) Nezazidana stavbna
zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo lastniki parcele do
pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno obdobje
je dopustna začasna sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti funkcionalno
ali vizualno moteča za celotno območje. |
|
(6) Kriteriji za določanje
prostorskih ureditev, za katere je obvezna izdelava OPPN, v OPN pa niso
predvideni, so: |
|
1. gradnja objektov z enim, dvema ali tremi stanovanji v območju
individualnih družinskih hiš, kadar gre za najmanj osem objektov na
sklenjenem (povezanem) območju ali sklenjeno nepozidano območje meri
najmanj 0,8 ha površine ali kadar sklenjeno območje nepozidanih in
pozidanih stavbnih zemljišč, ki se bo na novo pozidalo ob predhodni
odstranitvi obstoječih objektov, obsega najmanj 0,8 ha površine, |
|
2. gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike
bivanja, kadar je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100
postelj, |
|
3. kamp nad površino 0,5 ha, |
|
4. površine, kjer je zaradi obstoječe stihijske pozidave potrebno
zagotoviti javno cestno omrežje in urediti dostop do objektov in parcel
neposredno z javnega cestnega omrežja, v ta namen je potrebno urediti
novo parcelacijo za gradnjo objektov in za zagotovitev prometnih površin
(novo parcelacijo se lahko izvede s komasacijo zemljišč), |
|
5. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5
ha ureditev. |
|
(7) OPPN, ki ni posebej
opredeljen v OPN, je dopustno izdelati za prostorske ureditve večjega
obsega, za katere so znani investitorji, za prostorske ureditve, s
katerimi se načrtuje novo gospodarsko javno infrastrukturo ali
rekonstrukcijo obstoječe, s katerimi se načrtuje urejanje površin
javnega dobra, predvidene sanacije, prenovo naselij, sanacijo posledic
naravnih nesreč in s katerimi se nasploh načrtuje urejanje območij. |
|
(8) V postopku priprave OPPN
mora načrtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje) nosilcev urejanja
prostora in pridobiti natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov
gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v postopku priprave
OPPN. |
|
|
|
99. člen |
|
(dodatni pogoji in merila za izdelavo OPPN) |
|
(1) Dodatni pogoji in merila
za poseganje v prostor oziroma pripravo OPPN določajo izhodišča, ki jih
morata pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in
sprejema OPPN. Dodatni pogoji in merila za izdelavo OPPN so za posamezne
enote urejanja prostora podani v nadaljevanju tega člena. |
|
(2) V EUP SV 01 je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
|
1. izhodiščno namensko rabo prostora v EUP, ki je IP (površine za
industrijo). Predvidena je postavitev objektov za potrebe
mesnopredelovalne industrije (mesnopredelovalni objekt, hladilnica …); |
|
2. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih, skladiščnih,
energetskih in podobnih ter spremljajočih objektov; |
|
3. upoštevanje varstvenih režimov ter predpisov varovanja okolja; |
|
4. arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz obstoječih
objektov proizvodnega območja (gospodarska cona Slovenja vas – EUP SV
02) in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena tehnološkim
postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko privlačnost
območja; |
|
5. dopustna višina objektov je 15 m, največji dopustni faktor
zazidanosti gradbene parcele je 0,6, največji dopustni faktor izrabe
gradbene parcele je 1,2. Največja dopustna faktorja zazidanosti gradbene
parcele in izrabe gradbene parcele se izjemoma lahko prekoračita, če
pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in
prometnih površinah. Tlorisna zasnova objektov naj ohranja gradbena
razmerja avtohtone gradnje, višinska zasnova pa naj bo prilagojena
višinam avtohtonih gradnenj oz. naj ohranja razmerja med višino in
tlorisom značilnim za avtohtone gradnje. |
|
6. zaradi večjega odstotka utrjenih površin, predvidenih gradenj in
nižjeležečega terena je potrebno vse objekte višunsko locirati vsaj 0,3
m nad okoliškim terenom, proizvodne objekte pa vsaj 0,9 m nad terenom. |
|
7. vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajalo iz potreb
posameznih dejavnosti s povezovanjem v celotnem območju širše
(medobčinske) gospodarske cone in bo zagotavljalo priključevanje
posameznih objektov na vsa omrežja GJI; |
|
8. posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi znotraj
območja OPPN, da bo v možni največji meri zadostovala logističnim
potrebam območja glede na potrebe dejavnosti, ob upoštevanju
manipulativnih in urgentnih poti. Površine za parkiranje je potrebno
predvideti znotraj območja OPPN ob upoštevanju potreb predvidene
dejavnosti; |
|
9. poiskati je potrebno takšno rešitev umestitve ureditev, ki bo
zagotovila ohranitev ali vzpostavitev mejic, posameznih dreves in
grmovnih skupin lokalno avtohtonih vrst. Zasaditev ob objektih mora biti
izvedena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami; |
|
10. pogoje varovanja zdravja z upoštevanjem dopustnih vrednosti hrupa,
odvajanja odpadnih vod in odvoza odpadkov, elektromagnetnega sevanja,
energetske varčnosti objektov, svetlobnega onesnaževanja in
onesnaževanja tal. |
|
(3) V EUP SV 07 je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
|
1. izhodiščno namensko rabo prostora v EUP, ki je IG (gospodarske
cone); |
|
2. funkcionalno povezanost z obstoječimi dejavnostmi v soseščini z
možnostjo logističnega povezovanja in izrabe eksternih učinkov območja; |
|
3. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih, skladiščnih,
energetskih in podobnih ter spremljajočih objektov; |
|
4. upoštevanje varstvenih režimov ter predpisov varovanja okolja; |
|
5. arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz obstoječih
objektov proizvodnega območja (gospodarska cona Slovenja vas – EUP SV
02) in nadgradnjo tega oblikovanja, ki bo hkrati prilagojena tehnološkim
postopkom posameznih dejavnosti in bo ohranjala krajinsko privlačnost
območja; |
|
6. vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajalo iz potreb
posameznih dejavnosti s povezovanjem v celotnem območju širše
gospodarske cone in bo zagotavljalo priključevanje posameznih objektov
na vsa omrežja GJI. |
|
(4) V EUP ZH 07 Zgornja
Hajdina – dom starostnikov – je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
|
1. izhodiščno namensko rabo prostora v EUP, ki je SB (stanovanjske
površine za posebne namene). Dopustne so dejavnosti namenjene občasnemu
ali stalnemu bivanju ostarelih (dom starostnikov) in spremljajoče
dejavnosti, ki služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti; |
|
2. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih objektov za
bivanje starostnikov; |
|
3. v skladu z zakonskimi določili iz področja varovanja kulturne
dediščine je potrebno pred izvedbo investicije izdelati posebne
strokovne zasnove oz. konzervatorski program, ki bo na podlagi dodatnih
arheoloških predhodnih raziskav v smislu detekcije in vrednotenja
arheoloških ostalin (površinski arheološki pregled v mreži s sondiranjem
in geofizikalne arheološke raziskave), podal izhodišča tako za varovanje
arheološke dediščine kot za načrtovanje oz. izdelavo projektne
dokumentacije. Dokončna podrobna namembnost zemljišč se določi šele na
podlagi rezultatov arheoloških zavarovalnih izkopavanj na zemljiščih z
izdelavo ustrezne dokumentacije, ki omogoča znanstveno obdelavo najdišča
in ustrezno zaščito arheoloških najdb. Zagotoviti bo potrebno
prezentacijo eventuelno odkritih arheoloških zidanih struktur »in situ«,
to je na mestu najdbe, in predstavitev v sklopu nove arhitekture in /ali
v ureditvi njene okolice oz. spremembo izvedbenega načrta, ki bi utegnil
škoditi arheološki dediščini; |
|
4. posebno pozornost je potrebno nameniti ustrezni oblikovni zasnovi
stavbnega kompleksa zaradi ohranjanja značilne zahodne hajdinske vedute
s cerkvijo sv. Martina; |
|
5. kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi
kritin iz žgane opeke; |
|
6. dopustna maksimalna višina objektov je K+P+1; |
|
7. druge varstvene režime v prostoru. |
|
(5) V EUP ZH 13 Zgornja
Hajdina – Megalaxia – je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
|
1. izhodiščno namensko rabo prostora v EUP, ki je ZS (površine za
oddih, rekreacijo in šport). Te površine so namenjene oddihu, rekreaciji
in športu. Dopustne spremljajoče dejavnosti so le dejavnosti, ki služijo
za potrebe rekracije in športa; |
|
2. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov in
ureditev; |
|
3. upoštevanje varstvenih režimov in predpisov varovanja okolja; |
|
4. v okviru izdelave OPPN je potrebno poiskati takšno rešitev
umestitve ureditev, ki bo zagotavljala ohranitev z vidika narave
pomembnih habitatov ter opredelila načrt ureditve in rabe območja brez
bistvenega vpliva na sosednje gozdne površine (preprečevanje
prekomernega hrupa in svetlobnega onesnaževanja); |
|
5. pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (višino
podtalnice, vodovarstveno območje) in temu primerno prilagoditi ustrezne
tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju
nevarnih snovi; |
|
6. zagotoviti dovolj parkirnih mest, ki so potrebna za opravljanje
dejavnosti; |
|
7. za zmanjšanje vpliva na krajino in zmanjšanje vedutne
izpostavljenosti je potrebno predvideti po obodu območja proti odprtemu
prostoru (razen proti avtocesti) zasaditev z avtohtonim visokoraslim
drevjem; |
|
8. izločiti načrtovanje objektov, ki v skladu z uredbo o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega
polja (Ur. list št. 59/07, 32/11, 24/13,79/15), niso dopustni; |
|
9. v fazi izdelave OPPN je potrebno izdelati prometno preveritev oz.
študijo kot obvezno strokovno podlago pri nadaljnjem načrtovanju. |
|
(6) V EUP ZH 15 Zgornja
Hajdina – gostinsko nastanitvena cona ob avtocestnem priključku – je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
|
1. izhodiščno namensko rabo prostora v EUP, ki je BT (površine za
turizem). Dopustne so gostinske in nastanitvene dejavnosti, dejavnost
avtokampov (parkirišče za avtodome) in spremljajoče dejavnosti, ki
služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti; |
|
2. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo predvidenih objektov; |
|
3. upoštevanje varstvenih režimov in predpisov varovanja okolja; |
|
4. v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11,
24/13 in 79/15) je prepovedana gradnja objektov za črpanje vode in
helioportov na VVO II, pri načrtovanju ostalih objektov in ureditev pa
je potrebno upoštevati določilo devete točke tega odstavka; |
|
5. na podlagi že izvedenih arheoloških raziskav je potrebno pred
pričetkom gradbenih del opraviti arheološko zaščitno izkopavanje na
celotni površini, s katerim se arheološke ostaline nadzorovano
odstranijo; |
|
6. na vzhodni strani območja EUP (ob sosednjem območju razpršene
poselitve A) je potrebno zasaditi pas zelenja, ki bo ločeval območje za
turizem od sosednje razpršene poselitve; |
|
7. natančna umestitev in etažnost objektov (tipologija pozidave,
stopnja izkoriščenosti zemljišč za pozidavo) ter prometna in
infrastrukturna ureditev območja bo določena v OPPN. Pri tem pa je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
a. najvišja dopustna višina objektov je 12 m, |
|
b. največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele je 0,4,
največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele je 1,6. Faktorja se
izjemoma lahko prekoračita, če to pomeni večjo kakovost prostora in so
zadovoljene potrebe po zelenih in prometnih površinah, |
|
c. nastanitveni objekt (hotel) se umesti v vzhodnem delu EUP z
ustreznim odmikom od obstoječe stanovanjske stavbe na območju razpršene
poselitve na vzhodni strani območja. Predvideni objekt mora biti od meje
zemljišča sosednjega lastnika (na vzhodni strani) odmaknjen najmanj 20
m. V primeru gradnje objekta manjših dimenzij, kot je prizanano v
grafičnem delu Strokovne podlage za spremembo namenske rabe za umestitev
gostinsko nastanitvene cone Hajdina (Umarh d.o.o., št. projekta: 03/18,
maj 2018, dopolnitev april 2019, maj 2019), se naj povzame zahodno
gradbeno linijo (ohranja se razdaljo proti avtocesti ter poveča razdaljo
proti objektu vzhodno). Zaradi večjega odstotka utrjenih površin in
predvidenih gradenj morajo biti predvideni objekti biti umeščeni vsaj 20
cm nad okolišim terenom. Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila
zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, ki so potrebna za opravljanje
dejavnosti. Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim
rastlinjem. Ob načrtovani prometni mreži znotraj območja tranzitnega
hotela naj bodo urejene zelene površine z zasaditvijo, poudarjeno v
smeri proti območju razpršene poselitve na vzhodu ter proti odprti
kmetijski krajini na jugu. Ker je objekt tranzitnega hotela lociran
tako, da v odnosu do avtoceste tvori vrata Ptuja in spodnjega Podravja
naj arhitektonsko oblikovanje sledi sodobnim trendom pri oblikovanju
objektov na tovrstnih lokacijah, |
|
d. postajališče za avtodome se umesti v zahodnem delu EUP. Okvirno je
predvidenih šest parkirnih mest za avtodome, ki merijo vsaj 7 x 5 m in
ustrezna oprema, ki obsega oskrbovalni otok, ekološki otok, električne
priključke ipd. Proti glavni cesti in proti avtocesti je potrebno
zagotoviti ustrezno zasaditev z drevesi (zeleno bariero). Na celotnem
območju postajališča (dovozne in parkirne površine) je priporočljiva
ureditev zaključnega sloja s travnatim satjem; |
|
8. v fazi izdelave OPPN je potrebno izdelati prometno preveritev oz.
študijo kot obvezno strokovno podlago pri nadaljnjem načrtovanju; |
|
9. v fazi izdelave OPPN je potrebno zagotoviti strokovno podlago
Študijo obremenitve s hrupom z upoštevanjem predvidenih sprememb prometa
v 20-letnem planskem obdobju in vseh virov hrupa, ki bi lahko pomembno
vplivali na obremenjenost s hrupom na obravnavanem območju. Iz Študije
obremenitve s hrupom mora biti jasno razvidno kakšni so potrebni
protihrupni ukrepi s katerimi se zagotovi, da predpisane mejne vrednosti
ne bodo presežene in kdo je njihov investitor; |
|
10. v postopku priprave OPPN je potrebno izvesti analizo tveganja, iz
katere bo razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega
sprejemljivo in če se zaradi njegovega vpliva na vodni režim in stanje
vodnega telesa izvedejo zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize
tveganja za onesnaženje izhaja, da je tveganje za onesnaženje zaradi
tega posega sprejemljivo. |
|
|
|
4 Prehodne in končne določbe |
|
|
|
100. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
(1) Postopki za izdajo
dovoljenja za poseganje v prostor, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo
tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na
obravnavanem območju veljali pred uveljavitvijo tega odloka. |
|
(2) Nezahtevni in enostavni
objekti morajo biti končani v enem letu od pričetka del. |
|
|
|
101. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1) Z dnem uveljavitve tega
odloka prenehajo veljati za območje Občine Hajdina: |
|
1. Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Hajdina: |
|
a. Dolgoročni plan Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/1986, 20/1988, 219/90,
12/1993, 16/1994), |
|
b. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj,
dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/1997), |
|
c. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za: odsek
hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve
v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg.
Hajdina (Uradni list RS,št. 45/2003), |
|
d. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni
list RS, št. 78/2004), |
|
e. Obvezna razlaga prostorskih aktov Občine Hajdina (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 11/2008), |
|
f. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina – spremembe
in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2009); |
|
g. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina – spremembe
in dopolnitve 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011). |
|
2. Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje
Občine Hajdina: |
|
a. Družbeni plan Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 25/1986, 28/1986, 12/1987, 28/1990-prečiščeno
besedilo, 32/1990-popravek, 25/1991, 12/1993, 16/1994), |
|
b. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za
območje Mestne občine Ptuj, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 8/1997), |
|
c. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za: odsek
hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve
v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg.
Hajdina (Uradni list RS, št. 45/2003), |
|
d. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni
list RS, št. 78/2004), |
|
e. Obvezna razlaga prostorskih aktov Občine Hajdina (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 11/2008), |
|
f. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina – spremembe
in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2009); |
|
3. Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina: |
|
a. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine
Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/1992,
22/1992-popravek, 27/1993, 26/1994; Uradni vestnik Mestne občine Ptuj,
št. 11/1997, 12/1997-popravek, 23/2007-obvezna razlaga) v obsegu, ki
ureja območje Občine Hajdina, |
|
b. Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta:
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 27/2007, 11/2008-obvezna razlaga); |
|
4. Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev območja P10-S8/1IHajdina
(Uradni list RS, št. 105/2003). |
|
|
|
102. člen |
|
(veljavnost prostorskih aktov) |
|
(1) Po uveljavitvi tega
odloka ostanejo na območju Občine Hajdina v veljavi in se še naprej
uporabljajo: |
|
1. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območji urejanja P10-S8/2
in P10-S8/3 Hajdina (Uradni list RS, št. 65/2006) – OPPN 1, |
|
2. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za cesto G1-2 (HC) Hajdina -
Ptuj na območju Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 79/2004) – DPA 3, |
|
3. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku
Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/2005) – DPA 1, |
|
4. Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci -
mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 75/2010, 56/2012)
– DPA 4, |
|
5. Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in
rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš (Uradni list RS, št.
51/2009) – DPA 2, |
|
6. Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M9
Lendava-Kidričevo (Uradni list RS, št. 47/2016) – DPA 5, |
|
7. Odlok o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja
prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9
Njiverce – ob avtocestnem priključku (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 1/2017) – OPPN 2. |
|
|
|
103. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem odloka) |
|
(1) Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvaja inšpektorat pristojen za prostor. |
|
|
|
104. člen |
|
(vpogled v občinski prostorski načrt) |
|
(1) OPN Hajdina je na
vpogled v času uradnih ur na sedežu Občine Hajdina in na sedežu Skupne
občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v Ptuju. |
|
|
|
105. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
(1) Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 20.6.2019 |
|
Datum: 350-8/2019 |
|
|
|
|
Občina
Hajdina |
|
|
mag. Stanislav Glažar, župan |
|
|
|
|
  
|
|
|