Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž  (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/2016), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi št. 4/16) so:

Občinski svet Ormož, na 25. redni seji, dne 20.11.2017,

Občinski svet Občine Središče ob Dravi, na 24. redni seji, dne 08.12.2017 in

Občinski svet občine Sveti Tomaž, na 25. redni seji dne 21.11.2017 sprejeli

TEHNIČNI PRAVILNIK

Javnega vodovodnega omrežja Ormož

v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se urejajo tehnična izvedba, uporaba in vzdrževanje javnega sistema za oskrbo s pitno vodo, ki ga upravlja ali ga bo prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje Ormož d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) v skladu z Odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/2016) in drugimi veljavnimi predpisi.

Določila tega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo vplivajo na javni vodovod.  Poleg  tega  tehničnega  pravilnika  je  potrebno  upoštevati  še  vse veljavne republiške  in  občinske  predpise,  ki  urejajo področje  oskrbe  s  pitno  vodo,  predpise  s  področja  graditve objektov in urejanja prostora ter navodila proizvajalcev uporabljene opreme.

Pojmi

2. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:

Pitna voda je voda v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo.

Vodovodni sistem je sklop medsebojno funkcionalno povezanih elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.

Sekundarno omrežje obsega razdelilna vodovodna omrežja in opremo namenjeno neposrednemu priključevanju uporabnikov znotraj nekega območja oskrbe. Ta omrežja so v okviru zdravstveno tehničnih možnosti namenjena tudi za zagotavljanje požarne varnosti takega območja.

Primarno omrežje obsega objekte in naprave namenjene oskrbi večjega števila naselij ali ureditvenih območij. Primarni vodovodni sistemi povezujejo transportni sistem s sekundarnimi omrežji.

Transportno omrežje obsega objekte in naprave namenjene oskrbi s pitno vodo več občin ali regije.

Vodovodni priključek je namenjen odjemu vode je namenjen odjemu vode iz javnega vodovodnega omrežja za končno porabo; je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema.

Priključni cevovod je cevovod od sekundarnega omrežja do merilnega mesta, vključno z navrtno garnituro na sekundarno omrežje in vgradno garnituro s cestno kapo.

Merilno mesto je prostor za vodomer in pripadajočo armaturo.

Začasni nadomestni cevovod zagotavlja oskrbo s pitno vodo v času izvajanja rekonstrukcij, obnov ali večjih popravil.

Praznotok je iztočni cevovod za odvajanje izpustnih vod iz vodovodnega omrežja.

Vodohran ali rezervoar je objekt, ki hrani rezervo vode, uravnava tlačne razmere in izenačuje konice porabe ter omogoča požarno varnost območja kjer se nahaja.

Razbremenilnik je zbiralnik pitne vode manjše zmogljivosti, ki služi predvsem za nižanje tlaka pri napajanju nižje ležečih naselij.

Črpalne naprave so namenjene ustvarjanju zadostnega tlaka in pretoka v vodovodnem sistemu ter prečrpavanju vode v višje ležeča območja oskrbe.

Razlikujemo tri tipe črpalnih postaj:

·  sistemska črpališča, ki so potrebna za nemoteno obratovanje celotnega vodovodnega sistema in so namenjena dvigu vode v sistemske vodohrane primarnih vodovodnih sistemov,

·  prečrpalnice namenjene dvigu vode v višje ležeče vodohrane ali območja oskrbe,

·  naprave za višanje tlaka, ki v območjih oskrbe zagotavljajo ustrezne tlačne razmere.

Črpalni sistem je tlačni ali tlačno-povratni sistem v katerem je pretok in/ali tlak vzpostavljen z eno ali več črpalkami.

Težnostni ali gravitacijski sistem je sistem v katerem pretok in/ali tlak povzroča težnost vode.

Elementi cevovodov so posamezni elementi, ki so potrebni za pravilno delovanje in upravljanje vodovodnega sistema.

Cevi so del vodovoda s poenotenim notranjim premerom, ki je normalno ravna in ima na koncu obojko, ravno površino ali prirobnico.

Spojniki (fazonski kosi) so deli vodovoda namenjeni za odcepe, spremembe smeri pretoka in premera cevi.

Armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka, regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki, varovanje pred povratnimi pretoki itn.

Pribor so vsi pomožni elementi vodovoda (razen cevi, spojnikov in armatur): vijačni material, tesnilni material, vgradne garniture za zasune, nosilci vodomerov, pribor za hidrante in ostala oprema.

Pojmi pri polaganju cevi

Slika 1: Prerez jarka

Agresivna tla so tla katerih material lahko korozivno ali drugače škodljivo vpliva na dele cevovoda in je zato potrebna posebna pozornost pri zaščitnih ukrepih.

Katodna zaščita je metoda za zaščito kovinskih delov cevovoda pred korozijo, pri kateri je zaščiteni material katoda proti obdajajočemu materialu.

Kontaminirana tla so tla, ki so zaradi prejšnje rabe ali neposredne oziroma posredne infiltracije kemikalij obremenjena s kemičnimi ali drugimi snovmi. Take razmere je potrebno posebej proučiti in upoštevati.

Povratni pretok je pretok vode, ki prihaja izven sistema v nasprotni smeri od predvidene smeri pretoka.

Potrebna količina vode je ocenjena potrebna količina vode v časovni enoti.

Priprava pitne vode je postopek, s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vrednost in jo s tem pripravimo za  končnega uporabnika. Tako pripravljeno  vodo lahko uporabljamo kot pitno vodo.

Dezinfekcija  pitne  vode  je  ciljno  zmanjševanje  morebitnih  prisotnih  mikroorganizmov  oziroma preprečevanje  razmnoževanja  mikroorganizmov  z  namenom  varovanja  zdravja  uporabnikov  do  te stopnje,  da  vsebnost  mikroorganizmov  ne  predstavlja potencialne  nevarnosti  za  zdravje uporabnikov.  V  tem  pravilniku  pomeni  dezinfekcija  kemično  obliko  dezinfekcije. 

Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke,

II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA

Kvaliteta pitne vode

3. člen

Kakovost pitne vode iz vodovodnega sistema mora ustrezati vsem zahtevam predpisov v RS. Materiali iz katerih so izdelani elementi vodovodnega sistema vključno s tesnili in premazi, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.

Staranje pitne vode

4. člen

Vodovodni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da je v normalnih obratovalnih pogojih onemogočeno zadrževanje vode v sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje kakovosti pitne vode.

Zavarovanje proti povratnemu toku vode

5. člen

Vodovodno omrežje mora biti projektirano, opremljeno in izvedeno tako, da je izključena možnost vpliva okolice in povratnega vpliva vode iz internih vodovodnih omrežij na javni vodovod.

Določitev lokacije in delovanje zračnikov ter blatnikov mora biti izvedeno tako, da je preprečeno vstopanje vode iz okolice v vodovod. Oprema, ki se s tem namenom vgrajuje v vodovodno omrežje mora izpolnjevati zahteve odgovarjajočih standardov.

Prekinjevalec povratnega toka se vgradi na vsakem priključku in sicer za vodomerom.

Zahteve za projektiranje

6. člen

Poraba vode, pretočne hitrosti itd. se določa v skladu z veljavnimi predpisi.

Tlak v omrežju

7. člen

Dobavni tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz omrežja in je na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča normalno stanje v vodovodni mreži.

Tlak v omrežju ne sme presegati 6,0 bar. V primerih, ko je tlak na mestu priključitve izven meje normale, je potrebno tlake v vodovodnem omrežju ustrezno korigirati.

Toplotna zaščita javnih vodovodov

8. člen

Cevovode  je  potrebno  položiti  tako,  da  trajno  obratujejo  brez  motenj  v  pričakovanem temperaturnem  območju  od + 4 °C do + 20 °C.

Javni  vodovodi  so  praviloma  vkopani  in  potekajo  pod cono zmrzovanja praviloma v globinah definiranih v 15. členu tega pravilnika.

V primeru, da se predvideva obratovanje izven pričakovanega  temperaturnega  območja,  se  mora  izvesti  ustrezna toplotna zaščita vodovoda.

Zaščita javnega vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem

9. člen

Javni  vodovodi  morajo  biti  zgrajeni  po  navodilih  proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je potrebno na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Trasa cevovoda naj poteka tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem z izkopnim

orodjem in omogoča varno delo delavcev.

10. člen

Vodovodne cevi se zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno  prestreči  mehanske  obremenitve,  doseči  toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje.

Za zaščito cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne cevi in cevi iz nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in presek zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi (material) in možnosti izvleka.

Trasa  cevovoda  mora  biti  pred  vstopom  in  izstopom  iz zaščitne cevi izvedena tako, da je možen izvlek cevi.

Zaščita pred morebitnim onesnaženjem se doseže:

·  z  zadostnimi  odmiki  vodovoda  od  možnih  virov  onesnaženja,

·  z vgradnjo vodovoda v zaščitno cev,

·  z glinenim nabojem.

III. ELEMENTI JAVNIH VODOVODOV

Dimenzije elementov javnih vodovodov

11. člen

Nazivne mere elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in sicer:

·  DN / ID, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,

·  DN / OD, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.

Dimenzije zunanjih razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih:

·  DN / ID: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600,

·  DN / OD: 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110.

Geometrija cevi, fazonskih kosov in armatur

12. člen

Cevi morajo biti ravne v okviru toleranc, podanih v standardu  za  cevi  razen,  če  se  dobavljajo  v  kolutih.  Kadar  se dobavljajo v kolutih, mora biti v standardu naveden minimalni radij koluta.

Kot med čelno ploskvijo in vzdolžno osjo cevi, fazonskih kosov in armatur mora znašati 90˚.

Loki naj imajo prednostne kote:

·  11°, 25°, 22,5°, 30°, 45°, 90°.

Materiali elementov javnih vodovodov

13. člen

Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so predvideni za oskrbo s pitno vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku s pitno vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.

Za nove javne vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN16 bar, ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN12,5 bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar in drugi cevovodi z ustreznimi dokazili o primernosti za oskrbo s pitno vodo.

Ostali elementi javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature)  so  lahko  iz  nodularne  litine,  LTŽ  ali  nerjavnega materiala.

Za  priključne  vodovode  se do  vključno  DN  / OD 63 uporabljajo cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN 12,5 bar ali iz polietilena PE 100 z nazivnim tlakom PN 16,0 bar.

Vsi elementi javnega vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni  proti  škodljivemu  delovanju  okolice  (korozija,  blodeči tokovi itd.).

Transport in skladiščenje elementov cevovodov

14. člen

Deli javnih vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih komadov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi snovmi. Če se temu

ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti.

Globine javnih vodovodov

15. člen

Minimalna globina vodovodov s premerom do DN 100 znaša praviloma 1,0 m do temena cevi in 1,2 m za vodovode z nazivnim premerom nad DN 100 od dokončno urejenega terena.

Maksimalna globina vodovoda praviloma ne sme presegati 2 m do temena cevi od dokončno urejenega terena.

Če predpisanih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.

Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 40 cm oziroma DN + 40 cm pri dimenzijah od DN 90 naprej.

Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm. V jarku izkopanem v terenu IV. In V. kategorije je za polaganje cevovoda potrebno obvezno pripraviti posteljico v debelini 10 cm. Posteljica sme biti izvedena iz ustreznega zemeljskega materiala v kateri ni prisotno kamenje in drugi trdi delci, ki bi lahko povzročili odrgnine na cevi ali iz peska granulacije 0 – 8 mm oziroma v skladu zahtevami projekta in navodili proizvajalcev cevi.

Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi – cona cevovoda se sme opraviti s peskom granulacije 0 – 8 mm ali z zemljo, v kateri ni prisotno kamenje in drugi trdi delci oziroma v skladu zahtevami projekta in navodili proizvajalcev cevi.

Zasip cevovoda nad cono cevovoda se v območju povoznih površin izvede z gramoznim materialom, na ostalih površinah se izvede z ustreznim zemeljskim materialom oziroma v skladu zahtevami projekta in navodili proizvajalcev cevi.

Križanje in prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti

16. člen

Pri križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega vodovoda s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne instalacije med 45°in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.

Križanja je potrebno obdelati v projektu izvedenih del.

17. člen

V izjemnih primerih se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.

Vertikalni odmiki

18. člen

Vertikalni  odmiki  med  javnimi  vodovodi  in  drugimi  podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v nadaljevanju. Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi komunalnimi vodi.

19. člen

Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi:

Vodovod nad kanalizacijo:

·  vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču),

·  vertikalni odmik je najmanj 0,5 m,

·  v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.

Vodovod nad toplovodom:

·  toplovod  mora biti  toplotno  izoliran,  debelina  izolacije mora zadostovati zahtevam, navedenih v ostalih poglavjih tega pravilnika,

·  vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.

Vodovod nad plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:

·  vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.

20. člen

Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi:

Vodovod pod kanalizacijo:

·  vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

·  ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran, vodovod mora biti dodatno varovan (glineni naboj, PVC folija, obbetoniranje),

·  vodovod mora biti dodatno varovan (glineni naboj, PVC folija, obbetoniranje…)

·  vertikalni  odmik  od  temena  zaščitne  cevi  do  temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.

Vodovod pod toplovodom:

·  vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

·  ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1 m na vsako stran,

·  vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne napeljave mora znašati najmanj 0,5 m.

Vodovod pod plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:

·  plinovod, PTT, TV in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi in ustrezno signalizirani,

·  ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran,

·  vertikalni odmik znaša najmanj 0,5 m.

21. člen

Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik in preprečiti prenose sil.

Pri križanju komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno signalizirani.

22. člen

Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod potrebno zaščititi pred posedanjem in zlomom.

Horizontalni odmiki (svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov ter drevoredov

23. člen

Za gradnjo trajno grajenih objektov v varovalnem pasu vodovoda, si mora lastnik objekta oz. investitor pridobiti soglasje upravljavca. Upoštevati je potrebno minimalne odmike od:

·  priključnih vodov najmanj 1 m,

·  ostalih vodovodnih cevovodov najmanj 3 m.

Kolikor  predpisanih  odmikov  ni  mogoče  doseči,  je  potrebno vodovodni cevovod položiti v vodotesno zaščitno cev najmanj 0,5 m od zunanjih robov objekta (tlorisne površine).

Horizontalni  svetli  odmiki  ostalih  komunalnih  vodov  od oboda vodovodne cevi morajo praviloma znašati:

Horizontalni odmiki so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.

V  soglasju  z  upravljavcem  javnega  vodovoda in lastnikom vodovoda  so  dovoljeni  tudi  izredni  odmiki  v  primeru  polaganja  komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in sekundarni razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je dovoljeno vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in sicer v skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh, poglobljenim za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni posteljici. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih objektov, naprav in podzemnih napeljav.

24. člen

Odmik vodovodnega cevovoda od greznic in drugih deponij z zdravju škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaženja, je najmanj 5 m. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda in lastnikom vodovoda so v posebnih primerih odmiki lahko tudi drugačni. V tem primeru mora biti vodovod položen v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.

25. člen

Odmik  vodovodnega  cevovoda  od  drevoredov  oziroma posamičnih dreves mora znašati najmanj 2,0 m.

26. člen

Pri izgradnji drugih komunalnih vodov je potrebno še posebej paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih vodovodnih naprav.

27. člen

Na vodovodni cevovod in v njegovi neposredni bližin – na vsako stran 3 m, ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda in lastnikom vodovoda so v posebnih primerih odmiki lahko tudi drugačni. V tem primeru mora biti vodovod položen v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.

Podzemno prečkanje železnice

28. člen

Poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev:

·  prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi,

·  ustji zaščitne cevi morata biti izven območja železniške trase,

·  izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi.

·  na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izvedena revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami.

Podzemno prečkanje vodotokov

29. člen

Prečkanje vodotokov je lahko v nadzemni oziroma podzemni izvedbi in je izvedeno v ustrezni zaščitni cevi. Pri  podzemnem  prečkanju  vodotoka  se  cevi  polagajo v  primerno  izkopane  jarke  v  dnu  vodotoka.  Način  izkopa, polaganje  javnega  vodovoda  in  zasip  so  odvisni  od  vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit ...).

Vsako prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej.  Pri  tem  je  treba  upoštevati  navodila  proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo in zahtev soglasodajalcev.

Podzemno prečkanje cest, ulic, hodnikov za pešce

30. člen

Pri križanju javnega vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede na prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi. Prečkanje je potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami soglasodajalcev.

31.člen

Potek vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj bo lociran na eni od brežin, tam, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je potrebno predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora biti zagotovljen dostop. Jašek mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev prilagojeno tem zahtevam.

Predvideti je potrebno pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je potrebno predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi drugih instalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.

Predvideti je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del.

Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran, uporabljajo naj se predizolirane cevi. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim plaščem.

Posebej je treba obdelati prehoda vodovoda v zemljo. Pri novih mostovih naj bo praviloma predvideno polaganje vodovoda v kineto.

Vodovodni jaški

32. člen

Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd.

Glede na navedeno delimo jaške na:

·  jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški),

·  jaške za povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški),

·  jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni jaški),

·  jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški).

Zahteve za armaturne, merilne in prečrpalne jaške

33. člen

Velikost jaška definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene in možnost vstopa. Razdalja med zadnjo  prirobnico  in  steno  jaška  mora  biti  na  vseh  straneh najmanj 20 cm.

Iz krovne plošče se na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek  tlorisne  dimenzije  100  x  100  cm,  ki  mora  izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren. Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku.

Na mestu vstopne odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala. Vstopna odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v njo.

Nad  vstopno  odprtino  se  mora  izvesti  natično  vstopno držalo  neto  višine  100  cm  iz  nerjavnega  materiala,  ki  se  po uporabi obesi v sam jašek.

Jaški morajo biti opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na mestu objekta (5 t, 15 t, 25 t in 40 t). Na povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD.

Prečrpalnih jaškov ni dovoljeno locirati oziroma izvesti v povoznih površinah.

Na nepovoznih površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so opremljeni s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom za fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo.

Pokrov mora biti izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v jašek.

Za demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali demontažni strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena najmanj dva elementa za dviganje.

Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasutja.

Vsak jašek mora imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok vode, ki se nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju podani pogoji izvedbe odvodnjavanja.

Jašek mora imeti pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40 x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev jaška. Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5% padcem proti poglobitvi.

Jaški  z  vgrajenimi  zračnimi,  reducirnimi  in  varnostnimi ventili  morajo  imeti  obvezno  izvedeno  stalno  odvodnjavanje iz jaška.

Izvedba jaška mora biti vodotesna.

Prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom iz debelostenske cevi iz nerjavečega materiala.

Jaški v terenu z visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem vzgona.

Vstopna odprtina na jašku mora biti praviloma izven prometnih površin.

34. člen

Dimenzije  in  lokacije  jaškov  se  določijo  s  projektom,  ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja določila:

·  višina jaška merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj 1,8 m, pri čemer je rob najvišjega dela spojnega kosa ali armature najmanj 100 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 50 cm nad dnom jaška,

·  širina jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom vgrajenih armatur in steno jaška na strani vstopne odprtine najmanj 120 cm ter 50 cm na nasprotni strani vstopne odprtine,

·  dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur, povečana za najmanj 40 cm,

·  jaški so praviloma pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko uporabijo tipski jaški drugačnega tlorisa.

35. člen

Zbiralniki  vode  s  prosto  gladino  (vodohrani,  prečrpalne postaje,  razbremenilniki  ...)  morajo  imeti  obvezno  vgrajene zračnike za prezračevanje. Vodne celice morajo biti obdelane z zalikanim betonom in premazane z ustreznimi vodonepropustnimi materiali, ki morajo izpolnjevati higienske pogoje za pitno vodo.

Tla armaturnega dela jaška – objekta (armaturna celica) morajo  biti  obdelana  s  ploščicami  odpornimi  proti  zdrsu  in obrabi, stene pa obdelane v keramiki. V teh objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni odvzem vzorcev in kontrolo kakovosti vode.

Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih kosov in opreme

36. člen

V vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojno kosi in oprema, ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih  standardih  in  imajo  za  to  ustrezno  dokazilo  ter  za katere proizvajalec zagotavlja 10 letno garancijo.

V izjemnih primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter higiensko neoporečnost.

Vodovodne  armature  se  vgrajujejo  na  lahko  dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno zamenjavo.

Pri  načrtovanju  je  potrebno  izbrati  tak  sistem  in  način izvedbe  spajanja  cevi,  armatur  in  opreme, ki  bo  zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal najbolj ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja ...).

37. člen

Vsi prirobnični fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa, morajo biti iz nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Uporabljajo se lahko LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po predhodnem soglasju upravljavca.

Za  spajanje  prirobničnih  vodovodnih  elementov  se  pri novogradnjah uporabljajo vijaki in matice iz nerjavnega jekla.

38. člen

Za  zaporne  armature  se  za  vse  dimenzije  uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (EV) iz nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).

V objektih (prečrpališča, vodohrani, jaški) se lahko uporabljajo prirobnične ali medprirobnične metuljaste lopute z ekscentričnim polžnim odpiranjem – disk iz nerjavnega materiala. Lopute morajo omogočati vgradnjo električnih krmilnih naprav.

Pri vgradnji v zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura – spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa. Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko  epoxi  prašno  zaščiten.  Naleganje  pokrova  je konusno s podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na teren.

Pogon regulacijskih armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne regulacije, mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektromotorni pogoni za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali trifaznim izmeničnim elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom.

39. člen

Lomi 30˚ in več za cevovode >= DN 100, morajo biti izvedeni s sidrnimi spoji in obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je določena v projektu. Sidrna dolžina cevovoda ne sme biti manjša od 12 m.

Prehodi čez stene objektov se izvedejo z ustreznih materialov v vodotesni izvedbi.

40. člen

Na mestih javnega vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi  za  odzračevanje  pri  polnjenju  javnega  vodovoda  in  pri sesanju ter praznjenju javnega vodovoda.

Praviloma  se  izvedejo  kot  podzemni  zračniki  DN  80  z vgradno garnituro iz nerjavnega materiala s pripadajočo cestno kapo.

41. člen

Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.

Izvedejo se kot podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu brez požarne funkcije, z dvema linijskima zapornima armaturama.

42. člen

Ograje, vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti izvedeni iz nerjavnega materiala.

43. člen

Praviloma se vse zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne armature naj bodo na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu.

Priporoča  se  vgradnja  zračnika,  naprave  za  sprostitev tlaka in izpust med dvema armaturama v odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih zadoščajo za ta namen hidranti.

Razdalja  med  zapornimi  armaturami  ne  sme  biti  večja od:

·  1000 m na transportnih vodih,

·  500 m na primarnih in sekundarnih vodih.

Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene:

·  na odcepu vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh,

·  na priključku za hidrant,

·  na priključku za zračnik,

·  na priključku blatnika oziroma izpusta,

·  pred čistilnim kosom in za njim,

·  neposredno  na  vodovod,  s  čimer  je  omogočeno  zapiranje  posameznih  delov  omrežja  pri  posegih  v  vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove),

·  neposredno na vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih vodovodov ali delov vodovodnega sistema.

Cestne kape morajo biti podložene s podložnimi ploščami.

Hidranti se morajo vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot varovanje proti zamrznitvi).

Označevanje vodovodnih armatur

44. člen

Vodovodne  armature  (zasuni,  zračniki,  blatniki,  izpusti, sifoni  pri  prečkanju  vodotokov)  in  podzemni  hidranti,  ki  so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.

Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu  v  neposredni  bližini  vgrajene  armature  praviloma  na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz pocinkane cevi, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...).

45. člen

Na označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem sistemu.

Za  označevanje  vodovodnih  armatur  in  podzemnih  hidrantov  se  uporabljajo  označevalne  tablice  po  standardu,  ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice.

Označevanje vodovodnih naprav in cevovodov

46. člen

Vodovodni  cevovod  se  označi  tako,  da  se  30  cm  nad njim položi ustrezen trak z napisom POZOR VODOVOD za označitev poteka cevovoda.

47. člen

Vsi novozgrajeni javni vodovodi, vključno z vodovodnimi priključki, morajo biti geodetsko posneti. Obstoječi vodovodi in obstoječi priključki se morajo geodetsko posneti ob rekonstrukciji.

Kataster  komunalnih  vodov  se  vodi  v  obliki  digitalnega katastra z GIS orodji.

Označevanje vodovodnih objektov in naprav

48. člen

Vsi vodovodni objekti in naprave, kot so prečrpališča in vodohrani se označijo z označevalno tablo na kateri so navedeni podatki o imenu objekta, lastniku, upravljavcu, letu izgradnje, letu rekonstrukcije in zaščitnem režimu.

Označevanje vodovodnih priključkov

49. člen

Vodovodni priključek je označen s tablico na mestu zaporne armature na odcepu sekundarnega vodovoda. 

Obstoječi vodovodni priključki se s tablico označijo ob rekonstrukciji.

IV. OBJEKTI IN NAPRAVE

Prečrpališča

50. člen

Prečrpališča morajo biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme.

Prečrpališča na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti delno vkopane nadzemne izvedbe.

Prečrpališča na sekundarnih cevovodih so lahko tudi podzemne izvedbe. Objekt mora zadostiti arhitektonsko - urbanističnim pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu črpalnih postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški. Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in naravno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku.

Predvideni črpalni sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih frekvenčno krmiljenih črpalk.

V prečrpališčih na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri, v prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni agregat naj bo kompaktne izvedbe,  predviden  za  vgradnjo  na  betonski  podstavek  in opremljen z osnovno armaturo. Predvideti je  potrebno  zaporno  in  varovalno  opremo  črpalk,  zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev  hidravličnih  udarov,  opremo  za  preprosto  montažo  in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako prečrpališče mora biti opremljeno z glavnim vodomerom s pulznim izhodom ustrezne dimenzije in kontinuirano meritvijo pretoka s tokovno zanko 4 - 20 mA.  Zahteva se uporaba kvalitetnih  črpalk  v  nerjavni  izvedbi.  Prečrpališča  se  praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni cevovod (»booster«). Ko  to  ni  možno,  se  prečrpališča  izvedejo  z  vezavo  preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3. Črpalke morajo biti frekvenčno krmiljene na nivo rezervoarja  v katerega se črpa voda.  Za  vsako  črpališče  se  mora  izračunati nevarnost hidravličnih udarov in kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev.

Armature in cevi naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne, omogočajo pa izločitev in demontažo črpalk.

Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, ki je locirano za črpalnim agregatom.

V  objektu  se  mora  predvideti  vgradnja  elektroopreme za  pogon  naprav,  razsvetljavo,  ogrevanje  in  prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni  center. 

Dovod električne energije do predvidenega objekta mora biti  usklajen  z  razpoložljivimi  možnostmi  elektrodistributerja. Izbira  zagona  omrežja  se  predvidi  glede  na  dane  možnosti elektroomrežja. Za primer izpada električnega toka se morajo predvideti  priključne omarice za  priključitev  mobilnih  agregatov.

Priključna  elektroomarica  z  merilno  garnituro  mora  biti nameščena na mestu dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na zasnovo objekta. Priključna omarica se vgradi v skladu s pogoji soglasodajalcev.

Do objekta je potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne službe.

Na osnovi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno:

·  hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo,

·  hidravlično  dimenzionirati  delovne  in  maksimalne  parametre,

·  izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju,

·  določiti zaščitno opremo na osnovi maksimalnih parametrov,

·  izdelati navodila za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni  pretoki,  tlaki,  razbremenitev  maksimalnih  tlakov, varnostni parametri agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških).

51. člen

Po končanih montažnih delih je treba za instalacije v črpalni postaji izvesti tlačni preizkus. Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je potrebno čas trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti.

52. člen

Po  končanih  montažnih  delih  in  uspešno  opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi (zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo projektirani

parametri delovanja naprav z dejanskimi.

Pri poskusnem zagonu mora biti prisoten proizvajalec opreme oziroma dobavitelj opreme.

Vodohrani

53. člen

Pri vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

·  funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100% nepropustnost vodnih celic,

·  način  dostopa  do  vodohrana  z  vozili  za  vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi,

·  talni vodohran mora imeti dve ločeni vodni celici,

·  dovod električne energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za vlažne in mokre prostore,

·  prezračevanje vodohrana (naravno ali prisilno),

·  toplotna in hidro izolacija,

·  način osvetlitve notranjosti objekta,

·  način obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija in prenos podatkov (gladina, temperatura, status črpalk, alarmiranje ipd. – podatke določi upravljavec glede na zahteve sistema) do črpališča oziroma nadzornega mesta,

·  način  varovanja  prelivanja  vode  (regulacijski  ventil  – električni ali s plovcem ipd.),

·  preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,

·  zračniki morajo biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice,

·  vhodna vrata iz nerjavnih materialov in toplotno izolirana,

·  odpiranje vhodnih vrat navzven,

·  pred vhodom predpražnik z urejenim odvodnjavanjem,

·  vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla,

·  vodne  celice  in  armaturna  celica  morajo  biti  ločeni  s PVC ali aluminijastimi okni,

·  vstopne  lestve  in  ostali  kovinski  deli  (rešetke,  ograje ipd.) v vodohranu morajo biti iz nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo in ozemljene,

·  vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti,

·  vodne celice in predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki izpolnjujejo sanitarno higienske pogoje za pitno vodo,

·  vtočni in iztočni cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode na dostopnem mestu,

·  armaturne in regulacijske naprave naj bodo predvidene v ločenem prostoru (armaturni celici),

·  če je predvidena dezinfekcija s klorom, se mora predvideti poseben prostor z ločenim vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in vsemi varovalnimi ukrepi,

·  način izvedbe odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta,

·  v vodohranu mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu.

Zaščita vodovodnega omrežja in naprav

54. člen

Vodooskrbni objekti (prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki,  zajetja,  ipd.)  morajo  biti  zaščiteni  tako,  da  ni  možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.

Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se varujejo tehnično.

Tehnično se vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.

Zaščita (varovanje) objektov se izvaja:

·  z zaklepanjem,

·  z  alarmnimi  napravami  in  ostalimi  načini  tehničnega varovanja,

·  z zaščitno ograjo,

·  z vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,

·  z ustrezno zaščito zračnikov proti možnosti vnosa snovi ali stvari.

Objekti umetnega bogatenja podtalnice

55. člen

Pitna voda se pridobiva s črpanjem podtalnice na območju Mihovcev in z umetnim bogatenjem podtalnice. Glavni objekti priprave pitne vode so:

·  črpališče v kanalu reke Drave,

·  usedalniki,

·  grobi filter,

·  ponikovalna polja,

·  vodnjaki,

·  rezervoarji,

·  čistilna naprava pitne vode.

Vsi objekti razen črpališča v kanalu reke Drave se nahajajo v območju VVO 1 in so ograjeni.

Črpališče v kanalu reke Drave je locirano izven vseh vodovarstvenih pasov, na brežini kanala reke Drave je opremljeno s črpalkami in pripadajočo opremo.

Za sedimentacijo surove vode so do prodnega sloja izkopani zemeljski bazeni – usedalniki.

Objekt za grobi filter je armiranobetonska škatlasta konstrukcija, ki je zapolnjena s pranim granuliranim prodom. Filter je predeljen s perforiranimi ploščami, ki služijo za odtok vode.

Za ponikanje vode so zgrajena infiltracijska oz. ponikovalna polja. Infiltracijsko polje je armiranobetonska škatlasta konstrukcija brez dna. Dno bazena je sestavljeno iz filtrskih gramoznih plasti skozi katera se voda infiltrira v podtalje. Infiltracijaska polja napajajo vodnjake.

Med infiltracijskimi polji so zgrajeni vodnjaki.

Za projektiranje, izvedbo in vzdrževanje objektov umetnega bogatenja podtalnice in čistilne naprave pitne vode se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika in veljavni predpisi v RS, navodila proizvajalcev opreme in projektanta.

Zajem podtalnice z vodnjaki

56. člen

Objekti izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice:

·  raziskovalne vrtine,

·  piezometri,

·  vodnjaki.

V postopku načrtovanja in izvedbe objektov za raziskave, meritve in izkoriščanje podtalnice se upošteva zakonodaja za to področje.

Objekt vodnjaka

57. člen

Objekt vodnjaka je prostor nad vrtino vodnjaka, predviden za vgradnjo armature, tlačnih cevovodov, merilno-regulacijske opreme, elektro-krmilne opreme, opreme za odvzem vzorcev in opreme za drenažo tlačnega voda.

Pri podzemnem objektu veljajo splošne zahteve, opisane v poglavju Zahteve za armaturne, merilne in prečrpalne jaške (33. in 34. člen tega pravilnika), pri nadzemnem objektu pa splošne zahteve, opisane v poglavju Prečrpališča (50. člen tega pravilnika).

Objekt mora biti izveden tako, da omogoča ustrezen razpored opreme in dostop do vsakega dela opreme, minimalni prehodi morajo biti vsaj 0,8 m.

V krovni plošči podzemnega objekta mora biti predvidena montažna odprtina s pokrovom, velikost odprtine mora biti minimalno 800 x 800 mm oziroma prilagojena tehnološkim zahtevam montaže. Vsi pokrovi morajo ustrezati glede na možne maksimalne obremenitve na določeni lokaciji.

Dimenzije objekta (tloris in višina) morajo biti ustrezne za manipulacijo črpalnega agregata (dolžina in širina) pri demontaži črpalke in elektromotorja in pri izvajanju manjših montažnih posegov.

Armatura

58. člen

Za delovanje črpalke, za varovanje povratnega toka in za zaščito delovanja mora biti vgrajena naslednja armatura:

·  v primerih predvidene (možne) povečane vsebnosti peska v črpani vodi je treba predvideti vgradnjo oziroma priključke in zaporno armaturo za vgradnjo avtomatskega filtra,

·  predvideti je treba varnostno armaturo za zaščito sistema proti pojavom hidravličnega valovanja in udara, vgrajena mora biti tako, da je možna izločitev iz delovanja in servisiranje, odtok pa speljan v drenažni iztok oziroma nazaj v vodnjak,

·  za merjenje pretoka je treba vgraditi ustrezni merilnik pretoka, zagotovljeni morajo biti tehnični pogoji za natančnost meritev (minimalno potrebni del ravnega cevovoda, brez elementov motenj pred predvideno vrsto merilnika pretoka in za njo),

·  za bolj preprosto montažo in demontažo opreme je treba na ustreznih mestih predvideti demontažne kose preproste izvedbe, – vodenje zaporne armature mora biti ročno in z elektropogonom z indikacijo položaja ter možnostjo daljinskega upravljanja,

·  predvideno mora biti odjemno mesto za jemanje vzorcev,

·  vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih.

Tlačni cevovodi

59. člen

Tlačni cevovodi v vodnjaku morajo biti predvideni za ustrezni tlačni razred, višji od maksimalnega delovnega tlaka črpalke. Dolžine posameznih segmentov naj bodo standardne (fazonski kosi) in tipizirane (0,5 m, 1 m, 1,5 m, 2 m, 2,5 m oziroma največ 3 m) glede na razpoložljiv prostor, namenjen za montažo in demontažo, nad vodnjakom.

Spajanje cevi naj bo prirobnično, spojni material odporen proti koroziji in drugim vplivom. Cevovodi izven vodnjaka (v armaturnem jašku) naj bodo iz podobnih materialov. Povezovalni elementi cevovodov v armaturnem jašku naj bodo tipski. Vsi deli cevovoda morajo biti izdelani po veljavnih standardih.

Merilna oprema

60. člen

Predvidena oziroma vgrajena mora biti naslednja merilna oprema:

·  merilnik pretoka črpalke, vgrajen na ustreznem mestu za zagotovitev zahtevane točne meritve pretoka, omogočati mora vse zahtevane izhodne podatke za odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski prenos podatkov v nadzorni center,

·  merilnik tlaka za krmiljenje delovanja črpalke (tudi kot krmilni parameter frekvenčne regulacije) in kontrolo izhodnih parametrov,

·  manometer z dušilko in polnjen z glicerinom (kompenzacija sunkov),

·  merilnik nivoja podtalnice z varnostnim izklopom črpalke pri ustreznem najnižjem nivoju, inštaliran v zaščitni cevi, z nivojskimi sondami

·  varovanje poplavitve jaška, vklop drenažne črpalke.

Elektrooprema

61. člen

Predvidena mora biti elektro-razdelilna omara za:

·  napajanje in zaščito črpalnega agregata z vgradnjo odklopnika, mehkega zagona ali frekvenčnega regulatorja,

·  napajanje merilne opreme, opreme za krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni center,

·  napajanje razsvetljave, prezračevanja in ogrevanja objekta ter za napajanje servisnih vtičnic za vzdrževalna dela,

·  napajanje elektromotornih pogonov armature in druge pomožne opreme,

·  priključek na rezervni vir napajanja (mobilnega dizel agregat) prek odklopnika,

·  izenačitev vseh kovinskih mas v objektu na ozemljitveni zbiralki,

·  izvedbo energetske prenapetostne zaščite in ustrezne prenapetostne zaščite naprav in inštrumentov.

Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem

62. člen

Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu in oprema za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko upravljanje naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov mora biti kompatibilna z obstoječim nadzornim programom.

Varovanje objektov

63. člen

Na lokaciji objekta je potrebno predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. Območje VVO1 mora biti ograjeno z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop do objektov. Prav tako je potrebna izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa na območje VVO1.

Preizkušanje cevovodov

64. člen

Tlačni preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem javnem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi, fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi temeljenja.

Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda in je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.

Tlačni  preizkus  za  sekundarni  in  priključni  cevovod  se izvedeta ločeno.

Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PZI) in v skladu z navodili upravljavca.

Dezinfekcija

65. člen

Po zaključku gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov cevovodov je treba javne vodovode in priključke dezinficirati.

Dezinfekcijo  izvaja  pooblaščena  organizacija.  Po  opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje za mikrobiološko analizo v primernem časovnem presledku.

O  uspešno  opravljeni  dezinfekciji  se  izda  potrdilo.  Na osnovi tega potrdila se javni vodovod sme vključiti v obratovanje.

V primeru, ko se pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del, že z izpiranjem s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna.

Daljinsko upravljanje in nadzor vodovodnega sistema (SCADA)

66. člen

Vse ključne objekte na vodovodnem sistemu je potrebno opremiti s sistemom daljinskega nadzora in upravljanja ter povezati na centralni nadzorni sistem upravljavca vodovoda.

Pri izvedbi, širitvi ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih javnega vodovoda, je potrebno upoštevati tehnične standarde  in  smernice,  ki  se  že  uporabljajo  v  zgrajenem telemetričnem  sistemu  zaradi  poenotenja  sistema  in  sinergijskih  učinkov. 

Nadzorni sistem mora biti vzpostavljen kot sistem strojne in programske opreme osnovane na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska oprema nadzornega sistema mora z objekti komunicirati prek APN/GPRS, 3G, 4G tehnologije ali prek lokalnih omrežij. Nadzorni sistem mora omogočati pregled delovanja vodovodnega sistema tudi z drugih lokacij na lokalni poslovni mreži (LAN), omogočen pa mora biti tudi zunanji internetni dostop z uporabo spletnega brskalnika, oziroma WLAN/GPRS/UMTS dostop z pametnimi telefoni ali tabličnimi računalniki oziroma z  drugimi zato namenjenimi napravami. Omogočeno mora biti tudi SMS obveščanje in alarmiranje operaterjev, kar vse zagotavlja večjo dostopnost, preglednost in zanesljivost sistema ter omogoča racionalizacijo stroškov vzdrževanja in skrajša odzivne čase ob pojavu napak.

(1) Zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri nadgradnji nadzornega sistema:

·  Vsa oprema mora biti kompatibilna z nadzornim programom ATVISE,

·  Oprema mora zagotavljati brezhibni nadzor tudi takrat, ko je na voljo samo GPRS povezava,

·  v vsakem objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov vodooskrbe po funkcionalni specifikaciji,

·  v primeru izpada nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno  odvisni  objekti  vzpostaviti  medsebojno  komunikacijo,

·  ob izpadu el. energije v objektu mora biti zagotovljeno delovanje merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s pomočjo naprav za neprekinjeno napajanje z avtonomijo najmanj 8 ur.

·  programska oprema mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh tehnoloških parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem sistemu.

Hidranti

67. člen

Hidranti so potrebni za gašenje požarov, lahko pa se jih uporablja tudi za obratovalne namene: polnjenje, praznjenje, zračenje in izpiranje.

Kolikor obstajajo tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za gašenje požarov - hidranti in hidrantna omrežja.

68. člen

Minimalni  premer  cevovoda,  na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 100.

Pred hidranti je obvezna vgradnja zapornega zasuna za izključitev le-tega v primeru morebitnih popravil.

69. člen

Hidranti so lahko podzemni ali nadzemni.  Hidrant mora imeti odvod vode iz ohišja, telo mora biti obsuto s peskom. Glava hidranta podzemne izvedbe mora biti najmanj 10 cm in maksimalno 30 cm pod niveleto pokrova cestne kape. Cestna kapa mora biti nameščena tako, da je omogočena neovirana namestitev hidrantnega nastavka in odpiranje s hidrantnim ključem.

70. člen

Hidrante se vgrajuje čim bliže vodovodu brez slepih krakov, z namenom preprečitve staranja vode v odcepih.

71. člen

Interno hidrantno omrežje velja za interno napeljavo uporabnika in je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom (vodomerom) in varovalom proti povratnemu toku. Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. V internih hidrantnih omrežjih je priporočljivo zagotoviti izmenjavo vode. Za kakovost vode v takem omrežju upravljavec vodovodnega sistema ni odgovoren.

72. člen

Na območjih, kjer ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in hidrantnih omrežij na javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na druge načine.

V. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD

Vodovodni priključki

73. člen

Na javni vodovod mora bi priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe vode z obračunskim vodomerom.

V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne del stavbe (stanovanjske in posloven) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

Na kmetijskih gospodarstvih ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoti in imajo enega lastnika in se s pitno vodo oskrbuje več stavb, se odjem vode lahko zagotavlja na enem odjemnem mestu.

Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Uporabnik javne službe je v primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta eden od solastnikov, ki sprejme vlogo uporabnika in plačevanje računov.

Uporabnik javne službe v večstanovanjskih stavbah je upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom ki ureja stanovanja. V primeru, da je na odjemnem ali odjemnih mestih zagotovljeno ločeno merjenje porabe pitne vode z obračunskimi vodomeri, so lahko uporabniki javne službe lastniki delov stavbe. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika upravljalec javne službe razdeli stroške porabljene vode na podlagi števila delov (stanovanjskih in poslovnih).

Vsaka  stavba  oziroma  gradbeni  inženirski  objekt  lahko ima načeloma le en priključek na javni vodovod. Priključek na javni vodovod ima lahko en ali več obračunskih vodomerov.

Vodovodni priključek je spojna cev med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom in je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvzemu vode iz vodovodnega sistema za končno porabo.

Meja med vodovodnim priključkom in interno instalacijo je vodomer.

Nov vodovodni priključek se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje, izdanega v upravnem postopku, s katerim se določi tip vodomera v dimenziji, ki jo določi projektant v dostavljeni projektni dokumentaciji. Prav tako mora biti v projektni dokumentaciji določena lokacija merilnega mesta.

Če se ugotovi, da je kasnejša dejanska poraba večja od maksimalno predvidene, mora uporabnik pridobiti vsa potrebna dovoljenja in si na lastne stroške preurediti priključek.

Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih površinah in po funkcionalnem zemljišču priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek drugih zemljišč. V takem primeru si mora lastnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča o nameravanem posegu oziroma soglasje pristojnega organa za polaganje in postavljanje priključka v območju javnih površin in njihovih varovalnih pasov.

Priklop  na  javno  vodovodno  omrežje  in  vodovodni  priključek lahko izvede samo upravljavec javnega vodovoda. V javno  vodovodno  omrežje  in  priključek  lahko  posega  samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja.

Skrb za zaščito, snažnost in dostopnost vodomernega jaška je obveza uporabnika priključka.

Za vsak novi vodovodni priključek in rekonstruiran obstoječi vodovodni priključek se izvede geodetski posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem (GIS) upravljavca – operativni kataster in tlačni preizkus z 1,5 kratnikom obratovalnega tlaka.

Za stanje in vzdrževanje interne vodovodne napeljave in posledično za vpliv na kakovost pitne vode, ki izhaja iz aktivnosti na interni vodovodni napeljavi po vodomeru, je odgovoren uporabnik.

Vodovodni priključki po namenu

74. člen

Vodovodni priključki se po namenu delijo na:

·  stalne priključke, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in drugih porabnikov,

·  začasne priključke oz. gradbiščne priključke, namenjene za začasne potrebe (sejmi, krajevne prireditve, gradbiščni priključki ter pomožni in manj zahtevni objekti) in javno porabo (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) in so časovno omejeni. Izvedejo se na osnovi vloge za začasni priključek.

Tehnična izvedba priključka

75. člen

Sestavni deli vodovodnega priključka:

·  navrtna garnitura sistem – ZAK) oziroma odcep z armaturo na sekundarni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo,

·  priključna  (zaščitna cev pod povoznimi površinami, vodotoki, viri onesnaženj…) z vsem pripadajočim materialom,

·  merilno mesto v vodomernem jašku.

Po izgradnji vodovodnega priključka se v upravljanje in vzdrževanje upravljavcu prenesejo naslednji elementi:

76. člen

Pred izvedbo vodovodnega priključka mora biti izvršen ogled in določena mikro lokacija merilnega mesta, pridobljena vsa dovoljenja za izvedbo ter izvršena vsa pripravljalna dela, ki jih mora novi uporabnik izvesti pred izvedbo montažnih del za nov vodovodni priključek oziroma za prestavitev obstoječega vodovodnega priključka.

Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih  in  po  funkcionalnem  zemljišču  priključnega  objekta. Trasa  lahko  poteka  tudi  preko  drugih  zemljišč,  vendar  mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v koridorju 3 m.

Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD.

Priključna cev mora biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:

·  pod urejenimi površinami, razen pod zelenicami,

·  pod povoznimi površinami,

·  ob objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,

·  v primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen.

Za zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...).

Velikost  zaščitne  cevi  mora  biti  najmanj  dve  dimenziji večja od priključne cevi.

Zaščitna cev mora biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi.

Zaščitno cev se vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in horizontalnimi radiji.

Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen.

Na javni vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo.

77. člen

Priključna cev mora biti zaradi odzračevanja izvedena tako, da pada v smeri proti odcepu na sekundarni cevovod. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, ko je zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov vgrajenih na sekundarnem cevovodu.

78. člen

Priključna cev poteka praviloma pravokotno na cevovod na katerega se priključuje.

79. člen

Dimenzioniranje priključkov in vodomerov

80. člen

Dimenzije priključnega cevovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne napeljave na podlagi izračuna pretoka vode po enotah obremenitve. Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera priključne cevi DN 32, najmanjša velikost vodomera pa DN 20.

81. člen

Vodovodni priključek se praviloma izvede iz PE cevi.

Tip vodomera odobri in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka.

Na omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in umerjeni v skladu z veljavno zakonodajo za vodomere za hladno vodo.

Vsi  vodomeri  morajo  imeti  veljavno  oznako  o  overitvi.

Obračunski  vodomeri  so  praviloma  horizontalne  izvedbe.

82. člen

Za že obstoječe objekte se določi dimenzija obračunskega vodomera na osnovi podatka o številu odjemnih mest, ki ga je dolžan uporabnik podati pred izdajo soglasja.

Kolikor pride kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih  mest  in  s  tem  do  manjše  ali  večje  priključne  moči, upravljavec  preuredi  priključek  in  merilno  mesto  na  stroške uporabnika. Uporabnik pri upravljavcu vloži vlogo za spremembo priključka, kateri mora predložiti ustrezno dokumentacijo iz katere izhaja upravičenost predvidene spremembe priključka.

Vodomeri DN 50 in več so lahko samo kot kombinirani vodomeri.

Priključno mesto na javni vodovod

83. člen

Priključno  mesto  na  javni  vodovod  zajema  pripadajoči zaporni in spojni element, vgradno garnituro in cestno kapo.

Za priključke dimenzije <= DN/OD 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim oklepom za cevi iz PE ali nodularne litine z  integriranim  zapornim  ventilom, bajonetni priključek zgoraj za vrtljivo koleno (360º – brez vijačenja), spajanje z vgradna garnitura. brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj); vrtljivo koleno (360º), bajonetni priključek za spajanje z navrtalnim oklepom (brez vijačenja), hitra spojka za spajanje s PE cevjo, pripadajoča teleskopska vgradna garnitura, spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa-mala. Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno z podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv.

Za priključke dimenzije > DN/OD 63 veljajo določila poglavja  –  Vgradnja  vodovodnih  armatur,  spojnih  komadov  in opreme.

Merilna mesta in vodomerni jaški

84. člen

Merilna mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi komadi v smeri dotoka vode:

·  zaporni element,

·  čistilni kos (vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih > = DN 50),

·  ravni del pred vodomerom (pri vodomerih > =DN 50),

·  vodomer,

·  ravni del za vodomerom (pri vodomerih > = DN 50),

·  nepovratni ventil,

·  zaporni element.

85. člen

Pri gradnji novih priključkov se vodomer s predpisano  armaturo  (merilno mesto) vgradi v vodomerni jašek neposredno za parcelno mejo uporabnika oziroma se jašek vgradi na najkrajši možni razdalji od vodovoda na katerega je izveden priključek. Vodomerni jaški so lahko tipski PVC termo jaški z litoželeznim pokrovom ali betonski jaški z ustrezno vstopno odprtino, ki je določena v 86. čl. tega pravilnika, z litoželeznim pokrovom ali pokrovom iz nerjavnega materiala in vstopno lestvijo. Tipski jašek mora biti termično zaščiten.

Notranje dimenzije betonskih vodomernih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov kot je navedeno:

*Opomba: dimenzije so svetle mere

Vodomerni jašek mora biti lociran na urejeni površini, ki omogočajo neoviran dostop in vstop do merilnega mesta, praviloma se jašek vgradi na nepovozni površini. Vodomernega jaška ni možno vgraditi v kategorizirane cestne površine. Merilna mesta v jaških ne smejo biti izpostavljena vplivom onesnaževanja in zalitja meteornih vod ter morajo biti zaščitena pred vplivi zunanjih mehanskih poškodb in vremenskih razmer.

86. člen

Vodomerni jašek za kombinirane vodomere mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev in na dnu izvedeno poglobitev, ki omogoča odvajanje vode iz internega vodovodnega omrežja preko praznotoka. Jaški z vgrajenimi prekinjevalci povratnega toka morajo obvezno imeti urejen praznotok.

Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno kanalizacijo ni dopustno.

V vodomernem jašku mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od dna na nosilcih ali konzolah. Nosilci morajo biti nameščeni na mestih, da je omogočeno neovirano servisiranje elementov v vodomernem jašku (zamenjava vodomera). Prehod cevovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno. Preprečiti je treba morebitno posedanje jaška na priključni cevovod.

Dimenzije pokrova so:

·  za vodomere do DN 80: 60 x 60 cm

·  za vodomere DN 100 in večje: 80 x 80.

87. člen

Vodomeri na že obstoječih priključkih se vgrajujejo v zunanje vodomerne jaške, če pride do kakršnega koli posega na objekt, ki je določen z upravnim aktom.

88. člen

V primeru obstoječih vodovodnih priključkov, kjer je vodomer vgrajen v kletnih prostorih objekta in pride do spremembe namembnosti kletnih prostorov v zasebne ali bivalne prostore, je potrebno vodomerno mesto prestaviti v vodomerni jašek izven objekta.

89. člen

Vsa merilna mesta, kolikor niso to tipski vodomerni jaški, morajo imeti izveden odtok, ki omogoča zbiranje in odvajanje kondenzne vode ali vode, iztekle zaradi popravil v merilnem mestu.

90. člen

V primeru, ko je vodomer v objektu (samo v primeru obstoječih priključkov), morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

·  vodomer  mora  biti  pritrjen  na  ustrezen  nosilec,

·  prehod  cevovoda  skozi  steno  jaška  se  mora  izvesti vodotesno,

·  cevovod od prehoda skozi steno do vodomera mora biti izveden iz ustreznega materiala,

·  vodomeri morajo biti vgrajeni na suhem, svetlem, čistem ter lahko in vedno dostopnem mestu za potrebe upravljavskih (odčitavanje, popis, izločitev, kontrola delovanja) in vzdrževalnih del (menjava in servis vodomerov, ventilov pred vodomeri ...),

·  temperatura  na  merilnem  mestu  ne  sme  biti  nižja  od + 4 °C  in  ne  višja  od  + 20 °C  (vodomer  mora  biti  zavarovan pred zmrzovanjem).

91. člen

Če je tlak v omrežju višji od 6,0 bar, se za obračunskim vodomerom vgradi naprava za znižanje tlaka – reducirni ventil, ki je sestavni del priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni hišni instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil in kompenzacijsko posodo.

92. člen

V primeru, da tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 1,5 bar na mestu obračunskega vodomera, pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni zagotovljen tlak 0,5 bar na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno le-tega zagotoviti z napravo z dvig tlakov. Le-ta se vgradi na delu interne instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni del interne hišne instalacije.

Naprave za višanje tlaka (hidroforji in druge naprave) se na vodovodni sistem priključujejo prek vmesnega zbiralnika v interni napeljavi, v katerega priteka voda iz priključka preko dotočnega ventila s plavačem. Dotok mora biti nad gladino vmesnega zbiralnika, da ne more priti do povratnega vpliva vode iz internega omrežja v javni vodovodni sistem. Za napravo za dvig tlaka si mora uporabnik vgraditi tlačno varnostno posodo, ki zmanjšuje hidravlične udare v inštalaciji. Uporabnikova vodovodna napeljava s hidroforno napravo mora biti razvejena tako, da je tisti del objekta, ki je lahko oskrbovan neposredno iz javnega vodovodnega sistema, ločen pred zbiralnikom. Naprava za zviševanje tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi.

V  primeru  vgradnje  naprave  za  dvig  tlaka,  le-ta  ob  zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju. Rešitev poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od potrebnih  količin  vode  in  obratovalnih  pogojev  v  soglasju  z upravljavcem javnega vodovoda.

Vključitev naprav uporabnika na interni vodovodni instalaciji

93. člen

Naprave za ogrevanje vode in druge tovarniške ter tehnične naprave, ki rabijo vodo iz vodovodnega sistema ter delujejo pod višjim tlakom, kot je tlak v sistemu, ali se zaradi njihovega delovanja voda lahko vrača v sistem, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz instalacije v vodovodni sistem.

Uporabnik  je  dolžan  pri  izdelavi  internega  vodovodnega  omrežja  predvideti  tehnično  rešitev,  ki  bo kompenzirala višje tlake v internem vodovodnem omrežju, ki nastajajo pri pripravi tople vode.

Interno  vodovodno  omrežje,  ki  pri  tehnološkem  procesu  uporablja  snovi,  ki  lahko  ogrozijo zdravstveno  neoporečnost  vode,  mora  biti  izvedena  tako,  da  je  popolnoma izključena  možnost povratnega toka vode iz internega vodovodnega omrežja v vodovodni sistem.

Drugo

94. člen

Za  vse  pogoje  projektiranja  in  izvedbe  vodovodnih  priključkov, ki se nanašajo na vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem poglavju, se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika.

95. člen

Fizičnim in pravnim osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati  v  javni  vodovod.  Na  trasi  javnega  vodovoda  se  ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje.

96. člen

Priključki oziroma interna vodovodna instalacija, ki ni izvedena v skladu s tem pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi ob prvi rekonstrukciji priključka oziroma ob prvi rekonstrukciji interne vodovodne instalacije. 

VI. VODENJE KATASTRA VODOVODNEGA SISTEMA

97. člen

Vodenje in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah in popravilih vodovodnega omrežja. Osnova za vzdrževanje katastra vodovodnih naprav je elaborat gospodarske javne infrastrukture in operativni elaborat, ki ga izdela izvajalec montažnih del za potrebe evidentiranja v geografskem informacijskem sistemu upravljavca vodovodnega sistema.

Elaborat gospodarske javne infrastrukture mora biti izdelan v analogni in digitalni obliki ter skladno z veljavno zakonodajo.

Operativni elaborat za potrebe upravljavca mora biti izdelan v analogni in digitalni obliki ter v skladu s 100. členom tega pravilnika.

98. člen

Operativni elaborat je dodatek k elaboratu gospodarske javne infrastrukture, ki je namenjen upravljavcu vodovodnega sistema za potrebe obratovanja in vzdrževanja vodovodnega sistema ter za vodenje operativnega katastra vodovodnega sistema.

Izdelan mora biti v digitalni obliki v ESRI SHP formatu ali AutoCAD DWG formatu.

99. člen

Vsebina operativnega elaborata:

·  geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski posnetek terena, objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo z vsemi pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter pripadajočim materialom in profilom cevi,

·  tabela s podatki o odseku ter pripadajočemu materialu, profilu, proizvajalcih vgrajene opreme ter izvajalcu del,

·  tabela lomnih točk z oznako točke, vrsto točke, Y, X koordinato v Gauss - Krügerjevem koordinatnem sistemu, višine, natančnost in vrsto objekta v digitalni obliki Excel ali ASCII formatu (primer – Priloga 1),

·  atributne tabele za posamezen točkovni, linijski ali ploskovni element v Excel obliki - preko atributa ID morajo biti povezane s priloženo grafiko,

·  montažne sheme z detajlnimi skicami jaškov z merami,

·  fotografije jaškov, cevovodov, križanj raznih vodov, vozlišč, detajlov itn. v jpg formatu.

100. člen

Geodetski posnetek vodovoda in prenos v GIS temelji na dveh tipih točk:

·  Tip točke = C (Lomna točka cevi)

·  Tip točke = O (Lomna točka objekta)

Lomna točka cevovoda – snema se os cevovoda in mesta na ceveh na katerih je oprema vodovoda (npr. ventili, hidranti, zračniki, ...). V višinskem smislu je treba za vsako točko posneti eno od treh kombinacij:

·  kota terena in kota cevi,

·  kota terena in globina,

·  kota cevi in globina.

Kota terena se pogosto ujema z najvišjo koto objekta (jašek).

Lomna točka objekta – snemajo se karakteristične točke zunanjih mer objekta. V višinskem smislu se za vsako točko posname:

·  kota terena,

·  najvišja kota objekta,

·  najnižja kota objekta.

101. člen

Geodetske meritve je potrebno izvesti pred zasutjem objektov in cevovoda, vključno s priključki in ostalo infrastrukturo (signalni in optični kabli, katodne zaščite, električni priključki, itd.).

102. člen

Izvajalec del mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu in dostavo elaboratov upravljavcu vodovoda in lastniku vodovoda. Elaborati morajo biti dostavljeni najkasneje v roku 14 dni po izvedenem zaključnem priklopu na javno vodovodno omrežje. Po prejemu dokumentacije mora upravljavec poskrbeti za vnos spremembe v operativni kataster (GIS).

103. člen

V primeru, da je upravljavec tudi izvajalec del, mora poskrbeti za vnos vseh zgoraj navedenih sprememb v operativni kataster (GIS) ter v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZKGJI).

VII. NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA

Prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje

104. člen

Javni vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno pogodbo.

Prevzem novozgrajenih objektov

105. člen

Pri prevzemu novozgrajenih objektih so sestavni deli pogodbe:

·  upravna in projektna dokumentacija (lokacijska dokumentacija  in  lokacijsko  dovoljenje,  soglasja  in  dovoljenja  za posege v prostor, projekti PGD, PZI, PID, dokumentacija izvedenih  del,  katastrski  posnetek,  gradbeno  in  uporabno  dovoljenje),

·  investicijska vrednost objekta po končnem obračunu,

·  amortizacijska stopnja vodovodnih objektov in naprav.

Prevzem obstoječih objektov

106. člen

Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:

·  zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja,

·  program sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s predračunom stroškov sanacije,

·  terminski plan izvedbe programa sanacijskih del,

·  inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija, katastrski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti),

·  določitev virov financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega programa.

Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in  upravljanje  je  potrditev  sanacijskega  programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov.

Pogoj za končni prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa.

Vzdrževanje javnega vodovoda

107. člen

Na objektih javnega vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec odgovoren za izvajanje rednih vzdrževalnih del. Redna vzdrževalna dela v sklopu izvajanja gospodarske javne službe  pomenijo izvedbo manjših popravil in del na omrežjih, objektih ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.

Vzdrževanje vodovodnih objektov, naprav in omrežja obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga delimo na planirano in interventno vzdrževanje.

108. člen

Planirano vzdrževanje obsega:

·  preventivne preglede objektov, naprav in omrežja, s katerimi ugotavljamo možnost nastanka napake na posameznem delu omrežja,

·  kontrolne preglede objektov za spremljanje pravilnega delovanja in za vodenje potrebnih evidenc,

·  kontrolne preglede omrežja za spremljanje delovanja,

·  izvajanje raznih periodičnih opravil (izpiranje omrežij, nastavitve cestnih kap, pregled delovanja hidrantnega omrežja, čiščenja objektov…).

109. člen

Interventno vzdrževanje je namenjeno odpravljanju okvar na objektih, napravah in omrežju.

Če gre za večje okvare, ki povzročajo izpad dobave vode za dalj časa, mora upravljavec obvestiti uporabnike o predvidenem času prekinitve oskrbe s pitno vodo. Način obveščanja je določen v obvestilu, ki ga upravljavec  pripravi v začetku vsakega koledarskega leta in ga objavi na zadnji strani položnice.

Pri vsaki prekinitvi dobave vode je potrebno ravnati, kot da je instalacija po pritiskom in morajo biti iztočne pipe zaprte, električni bojlerji pa izključeni.

110. člen

Če se pojavijo okvare na več mestih hkrati, upravljavec odpravlja napake po naslednjem vrstnem redu:

·  glede na cevovod in število uporabnikov: transportni cevovodi, primarni cevovodi, sekundarni cevovodi, priključki in

·  glede na vrsto uporabnika: industrijski uporabniki, poslovne in trgovske stavbe, stanovanjski bloki in individualne hiše,

Za odpravo okvar mora imeti upravljavec organizirano dežurno službo, ki odpravi okvaro v čim krajšem času od ugotovitve iztoka vode oziroma najpozneje v 48 urah.

Smatra se, da primer okvare ni nujen, če s tem ni povzročena večja materialna škoda (iztok vode do 10 m³/dan), če zaradi okvare vodooskrba ni motena pri nobenem porabniku, če iztekajoča voda ne povzroča škode na objektih in predmetih ter če z nastankom okvare ne preti nevarnost v prometu, ljudem in živalim ipd. Vsi ostali primeri so nujni.

111. člen

O vseh okvarah je upravljavec dolžan takoj obvestiti lastnika vodovodnega omrežja. Obveščanje poteka preko elektronske pošte, obvestilo pa mora vsebovati naslednje podatke: datum okvare, lokacija okvare, mesto okvare in status okvare.

112. člen

Po odpravi okvare je potrebno opraviti še izpiranje in odzračevanje omrežja z namenom normalizacije delovanje vodovodnega omrežja.

113. člen

Sanacija terena se izvede po sanaciji okvare in je odvisna od lokacije in vrste okvare. Za zasip cevovoda veljajo določbe tega tehničnega pravilnika.

Sanacija asfaltov, robnikov, tlakovanih površin ipd., ki so bili poškodovani pri popravilu okvare se izvede v roku 3 mesecev od popravila okvare oziroma takoj, ko narava dela to omogoča (zimske razmere, razmočenost terena ipd.). Na nevarnih odsekih se teren začasno utrdi z betonom, kateri se pred asfaltiranjem odstrani. Sanacije po posegih v zimskem času je potrebno opraviti najkasneje do aprila naslednjega leta.

Sanacija mora biti izvedena na način, da ne pride do posedanja na občinskih cestah, pločnikih in drugih javnih površinah. Asfaltirane površine morajo biti strokovno sanirane (zasip gradbene jame mora biti nad cono cevovoda v celoti izveden z gramoznim materialom, podlaga mora biti ustrezno utrjena - nosilna, asfaltna površina rezana, na stiku stari – novi asfalt izveden premaz z bitumensko emulzijo in vgrajen asfalt enake ali boljše kvalitete kot predhodno poškodovana površina).

V primeru posedkov v obdobju 3 let po sanaciji asfalta  le te upravljavec sanirati na svoje stroške, razen v primerih, ko je zaradi varnosti potrebno asfaltiranje izvesti preden se teren, ki je razmočen zaradi okvare, ustrezno izsuši (križišča, regionalne ceste, dovozi do javnih ustanov, interventne poti ipd.).

Sanacija zemljine se izvede po sami okvari. V kolikor terena ni možno dokončno urediti zaradi razmočenosti le tega, se dokončna sanacija izvede v najkrajšem možnem času.

114. člen

Za zagotavljanje varnosti pri vzdrževalnih delih se upoštevajo določbe veljavne zakonodaje za to področje (varnostne ograje, prometna signalizacija ipd.).

Vzdrževanje priključkov in vodomerov

115. člen

Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja izvajalec javne službe – upravljavec.

Postopke ugotavljanja skladnosti in overitve vodomerov se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo za to področje.

116. člen

Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri porabniku ali okvare povratnega učinka tople vode, posledice zamrznitve, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika.

117. člen

Uporabnik mora obvestiti upravljavca o poškodbah na priključku in vodomeru, čeprav okvara ne povzroča prekinitve dobave vode, v 24. urah potem, ko je ugotovil napako (okvaro).

118. člen

Uporabnik vode lahko zahteva pregled vodomera, če meni, da vodomer napačno registrira porabo vode. Kontrolo vodomera opravi organ za ugotavljanje skladnosti. V času kontrole vodomera se uporabniku montira drug overjen vodomer.

Stroški izredne kontrole vodomera bremenijo upravljavca v primeru, da se izkaže, da vodomer napačno registrira porabo vode oziroma ne deluje v skladu s predpisanimi tolerancami, ki jih določa veljavna zakonodaja.

V primeru, da se ob izredni kontroli vodomera, ki je bila opravljena na zahtevo uporabnika, ugotovi odstopanje v dopustnih tolerancah, je uporabnik dolžan kriti stroške , ki so nastali z izredno kontrolo.

V primeru, da se  ob izredni kontroli vodomera ugotovi večje odstopanje od dopustnega, je uporabnik dolžan plačati povprečno porabo vode ugotovljene v tromesečju pred nastopom okvare. Za datum okvare se šteje datum ugotovitve okvare.

119. člen

Rekonstrukcija javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in naprav s katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji videz objekta.

Rekonstrukcija dela javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji javne infrastrukture.

Pregled projektov

120. člen

Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega sistema predloženi v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico nepopolno dokumentacijo  zavrniti  in  zahtevati  njeno  dopolnitev  skladno  z določbami tega tehničnega pravilnika.

Nadzor

121. člen

Katerikoli  investitor,  ki  gradi  ali  rekonstruira  vodovodne naprave,  katere  bo  po  dokončanju  del  prevzel  v  upravljanje upravljavec javne vodooskrbe, mora pridobiti ustrezna soglasja upravljavca v upravnem postopku. Bodoči upravljavec izvaja nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri vseh delih, ki se izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem vodovodu. Za vse posege v naprave javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno z izdanimi pogoji in soglasji, določili tega tehničnega pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področje vodooskrbe.

VIII. IZDAJA SOGLASIJ ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD

Izdaja projektnih pogojev in soglasij

122. člen

Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec določa:

·  pogoje, ki jih projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju predvidenega inženirskega objekta,

·  pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih objektov in naprav,

·  pogoje za priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje.

Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo projektnih pogojev.

Brez  izpolnitve  projektnih  pogojev  ni  mogoče  pridobiti soglasja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo soglasja se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo soglasja.

Soglasje za pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo

123. člen

Soglasje  za  pridobitev  gradbenega  oziroma  enotnega dovoljenja  za  graditev  je  soglasje  k  projektom  za  pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred izdajo soglasja se mora opraviti pregled načrta priključka in načrta interne instalacije oziroma pregled  projekta  objektov  in  naprav  vodovodne  mreže,  če gre za soglasje za gradnjo javnega vodovodnega omrežja in naprav. Soglasje se izda, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.

K vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD in PZI) ter potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka.

Soglasje za priključitev obstoječega objekta

124. člen

K  vlogi  za  izdajo  soglasja  za  priključitev  obstoječega objekta je potrebno priložiti: projekt izvedbe priključka, dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje (za objekte zgrajene po letu 1967)  ter  potrdila  o  plačilu  obveznosti  v  skladu  z  občinskim predpisom in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov  zemljišč,  preko  katerih  poteka  trasa  vodovodnega priključka.

Soglasje za začasni vodovodni priključek

125. člen

Soglasje za začasni vodovodni priključek se izda samo v izrednih primerih (za potrebe gradbišč, kratkotrajnih prireditev in  podobno).  Vlogi  za  izdajo  soglasja  za  začasni  priključek je potrebno priložiti veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo upravnih  organov  o  dovoljenju  prireditve,  situacijski  načrt  z vrisanim  objektom  in  razločno  vidnimi  parcelnimi  številkami, soglasje za prekop oziroma koriščenje cestišč in zemljišč ter prečkanj  obstoječih  komunalnih  vodov,  preko  katerih  poteka priključek.

Soglasje k posegom v prostor

126. člen

Soglasje k posegom v prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na obstoječem javnem vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh.

Ostala soglasja

127. člen

K rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih vodov (kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS in drugo) in k rušitvam obstoječih objektov, kjer ni potreben upravni akt, da upravljavec mnenje, ki določa pogoje izvedbe potrebnih del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh, odmike, predpisana križanja. Izdaja smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom.

Smernice k prostorskim izvedbenim aktom

128. člen

Smernice k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmike  od  obstoječih  vodovodnih  objektov  in  naprav  za  oskrbo z vodo, izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na  vrsto  vodovarstvenega  pasu,  potrebne  in  razpoložljive kapacitete  vode,  tlačne  razmere,  potrebno  zaščito  cevovodov, odmike, križanja, požarno varstvo, ki ga zagotavlja javni vodovod ter drugo.

V slučaju novih potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov in naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh. Pogoji, ki jih predpiše upravljavec so izdelani po predhodnem mnenju lastnika javnega vodovodnega omrežja.

Brez izpolnitve oziroma upoštevanja smernic ni mogoče pridobiti pozitivnega mnenja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo mnenja se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo mnenja.

Mnenja k prostorskim izvedbenim aktom

129. člen

Pozitivno mnenje se izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.

K vlogi za izdajo mnenja je potrebno priložiti dokumentacijo  (celotni  izvedbeni  akt)  vključno  z  predhodno  izdanimi smernicami.

Priključitev objektov na javni vodovod in ukinitev priključka

130. člen

Po izdanem ustreznem soglasju za priključitev naročnik poda zahtevek za izvedbo vodovodnega priključka.

131. člen

K vlogi za izvedbo vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:

·  gradbeno dovoljenje,

·  mapno  kopijo  zemljiškega  katastra,  staro  največ 30 dni,

·  soglasje upravljavca za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma enotnega gradbenega dovoljenja ali soglasje za priključitev obstoječega objekta,

·  podpisane in pri notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka vodovodni priključek.

Pred pričetkom del mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi vode.

132. člen

Praviloma se mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) ni mogoče priključiti dodatnih uporabnikov.

133. člen

Na obstoječem vodovodnem sistemu s katerim upravlja upravljavec lahko vodovodni priključek izvede samo upravljavec vodovoda.

V primeru nove gradnje vodovoda lahko vodovodni priključek izvede izvajalec del v skladu z določili tega pravilnika, soglasja upravljavca ter ob nadzoru upravljavca. Za izvedena dela mora v upravnem postopku oziroma upravljavcu predložiti ustrezna potrdila v skladu z veljavno zakonodajo.

134. člen

Začasni priključek za nezgrajeni objekt se izvede kot stalni vodovodni priključek. Voda iz začasnega priključka se uporablja samo za potrebe gradnje. Po izgradnji interne vodovodne inštalacije v objektu je uporabnik dolžan prijaviti spremembo začasnega v stalni priključek.

135. člen

Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku.

Priključek se ukine tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje (napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.

Prekinitev  priključka  izvede  upravljavec  vodovoda  na osnovi zahtevka uporabnika na njegove stroške.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

136. člen

Do dneva uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana soglasja. Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika, upoštevati ta tehnični pravilnik.

137. člen

Ta tehnični pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.

Številka: 007-10/2017 02\23

Ormož: 20.11.2017                                                                                     

Direktorica:

Pavla MAJCEN l.r.