Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZU- PUDPP in 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12– ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 64. in 120. člena OPN občine Rače – Fram (MUV, št. 19/17) in 15. člena Statuta občine Rače - Fram (MUV, št. 27/2011, 5/15) je Občinski svet Občine Rače – Fram na svoji 29. redni seji dne 6. novembra 2018 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Račah (za del območja EUP R-11) v občini Rače-Fram

I.  SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Rače – Fram (MUV, št. 19/2017) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko gradnjo v Račah (za del območja EUP R-11): v nadaljevanju OPPN.

(2) OPPN je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica s številko projekta 16/17-OPPN.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka še grafični del in

priloge.

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo v nepozidanem delu naselja Rače, ki leži ob skrajni severni meji UO naselja Rače ob neimenovanem vodotoku – lokalno Žabnik in je dostopno po javni poti.

(2) Predvidene so naslednje ureditve:

-    gradnja do šest enostanovanjskih stavb,

-    gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

-   ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo nove dovozne ceste.

III.  UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN

4. člen

(ureditveno območje)

(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo. Koordinate tehničnih elementov novih parcel so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se nahaja zemljišče s parcelno številko 2158 v katastrski občini

k.o. Rače (716).

(3) Meja območja obdelave poteka po parcelnih mejah parcele 2158 k.o. Rače.

(4) Po podatkih GURS je sklenjeno območje OPPN za gradnjo stavb in dovozne ceste veliko 4.260 m2.

5. člen

(vplivno območje)

(1) Ureditve, navedene v 4. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

(2) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

6. člen

(raba zemljišč)

(1) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:

-    območje OPPN je po namenski rabi opredeljeno kot S

– območje stanovanj s podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine znotraj EUP R-11.

IV.  UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V

PROSTOR

7. člen

(vrste gradenj)

(1) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov in njihova rekonstrukcija, dozidava in nadzidava. Spre- memba namembnosti obstoječih objektov je možna v skladu z vrstami dejavnosti iz 8. člena.

(2) Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, kakor tudi dozidava in nadzidava.

(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo glede na razvrščanje objektov.

8. člen

(vrste objektov)

(1) Enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju

(2) Nezahtevni in enostavni objekti v skladu z veljavnim predpisom

9. člen

(vrste dejavnosti)

Objekti bodo namenjeni stanovanju. Na območju občine so vse stanovanjske površine (SS) dopustne s spremljajočimi dejavnostmi razen, če ni za posamezno EUP določeno drugače v podrobnejših PIP.

V delu stanovanjske zgradbe (na največ 50 % tlorisne površine) so ob zadostitvi pogoju po zadostnem številu dodatnih parkirnih mest za dejavnost na lastnem zemljišču dopustne:

(J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti,

(K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti,

(L) Poslovanje z nepremičninami,

(N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,

(S) Druge storitvene dejavnosti.

10. člen

(lokacijski pogoji)

(1) Lega stanovanjskih objektov je določena z gradbeno linijo

in gradbenimi mejami.

(2) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni fasadni deli stanovanjskih objektov, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad. Gradbena linija objektov je oddaljena 7.0 m od roba nove dovozne ceste in velja za objekte na parcelah številka 2, 3, 4 in 5. Objekta na parceli številka 1 in 6 sta umeščena znotraj gradbene meje.

(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stanovanjskega objekta ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost. Gradbena meja je od meje s sosedom odmaknjena najmanj 4,0 m, od meje z razširjeno dovozno cesto 5,0 m in na parcelni meji z vodotokom 3515/1

k.o. Rače najmanj 4,0 m.

(4) Na parceli št. 2158 k.o. Rače se izvede nova parcelacija s 6 parcelami velikimi od 600 m2 do 660 m2 in dovozno cesto širine 5 m z razširitvijo za obračanje.

(5) Umeščanje stanovanjskega objekta je ob gradbeno črto oz. linijo znotraj gradbene meje (območje možne pozidanosti), ki je označena v situaciji.

(6) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo parcelo odmaknjeni najmanj 1,0 m s steno in najmanj 1,0 m od meje s cesto, kjer je odmik mišljen do zunanjega roba strehe. Odmik tovrstnih objektov do parcelne meje z vodotokom je najmanj 4,0 m.

(7) Odmik nezahtevnega in enostavnega objekta na meji s sosedi je lahko manjši ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(8) Dvoriščne ograje smejo biti postavljene v odmiku 0.5 m do parcelne meje po kateri poteka cestišče. Medsosedske ograje so lahko postavljene do meje oziroma na parcelno mejo ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

11. člen

(arhitekturno oblikovanje)

(1) Enostanovanjski objekti so zasnovani s slemenom pravokotno na novo dovozno cesto z dostopom iz vzhodne (hiša 1, 2 in 3) oz. zahodne (hiša 4 in 5) smeri. Hiša 6 ima možnost dostopa iz dveh smeri. Objekti so etažnosti pritličje in mansarda (P+M) ali pritličje in nadstropje (P+1). Tlorisna zasnova objektov je pravokotne oblike velikosti predvidoma 120m2, s toleranco v gabaritih znotraj gradbene meje.

Umeščanje je znotraj gradbene meje, ki je označena v situaciji. Faktor zazidanosti FZ je 0,5 in vključuje tudi tlorisne površine vseh nezahtevnih in enostavnih objektov. Delež zelenih površin je 25%.

Objekti so grajeni klasično ali montažno z dvokapnimi strehami, s čopi ali brez. Osnovno obliko strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe. Pri izbiri strešne kritine se upošteva arhitekturo objekta, podnebne razmere in ekonomičnost.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti v območju OPPN se oblikujejo čim bolj enotno in so podrejeni stanovanjskemu objektu. Strehe so lahko tudi ravne ali enokapne z minimalnim naklonom, možno s čelno masko. Kritina je pločevina, steklo ali drugi ustrezni material.

12. člen

(višinska umestitev)

(1) Končni izkopi gradbene jame na širšem VVO II so v skladu z Uredbo ... dovoljeni več kot 2.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode 263.50 m – podatek GZS – karte iz leta 2005, kar mora biti tekstualno in grafično jasno razvidno iz osnutka odloka.

(2) Nulte kote objektov (tlak v pritličju) je na višini javne poti oz. višji in znaša 0,00 = 268.00 m ± 0,50 m.

(3) Izkopi gradbene jame za vse vrste objektov smejo segati največ 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

13. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih novih gradbenih parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.

(2) Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko zgrajene iz avtohtonih materialov: lesa, opeke, kamna, kovane kovine ali žične mreže in ne smejo biti v celoti zidane. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Od zemljišča, po katerem poteka cestišče, morajo biti odmaknjene min. 0.5 m.

(3) Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 2,20 m.

(4) Na strani proti vodotoku parc. št. 3515/1 so lahko ograje izjemoma postavljene na mejo zemljišča (za varovanje pred padci in utopitvijo ter premoženja) s pogojem, da so lahke montažno-demontažne izvedbe, brez masivnih temeljev. V primeru intervencijskih del na vodotoku se ograja odstrani in po intervenciji jo je dolžan investitor sam postaviti na lastne stroške.

(5) Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih površin. Višina in izvedba ograj ob priključku dovozne poti na dovozno cesto mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.

(6) Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami, ki morajo biti od meje s cesto odmaknjene najmanj 1.0 m z zunanjim robom strehe. Za vsako stanovanjsko enoto sta predvideni najmanj dve parkirni mesti za osebna vozila.

(7) Pri gradnji in obdelavi zunanjih povoznih površin je zaradi VVO II potrebno izvesti vse ukrepe za preprečitev onesnaževanja podtalnice. Povozne in manipulativne površine morajo biti izvedene vodotesno in obrobljene z robnikom. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba  podpovoznimi materiali predvideti folijo ali drug primeren vodoneprepustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

14. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

V.  ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE

KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČVANJA OBJEKTOV NANJO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

15. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1) Za kompleksno ureditev predvidene prometne, komunalne in energetske infrastrukture si investitor pridobi ustrezno dokumentacijo, vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišč (po potrebi), zagotovi finančna sredstva za izgradnjo in jo zgradi. Po izgradnji investitor komunalno infrastrukturo brezplačno prenese v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

(2) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK ter KKS vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

16. člen

(prometno urejanje)

(1) Dovoz do območja obravnave bo po JP 840651 (parc. št. 2159/1 k.o. Rače), ki se ustrezno rekonstruira tako, da se razširi za 1 m po celi dolžini na parc. št. 2158 k.o. Rače, s čimer dosežemo prečni profil zemljišča za cesto 5 m. Prav tako je potrebno na stičišču z dovozno javno potjo parc. št. 2157/1 k.o. Rače ustrezno razširiti radij ceste na min. 6,0 m za potrebe nemotenega dostopa komunalnih in drugih večosnih motornih vozil in na zahodni strani javne poti omogočiti poznejšo prometno navezavo na EUP 10.

(2) Znotraj območja OPPN je potrebno izvesti protiprašno urejeno cesto širine min. 3,5 m na parceli širine 5,0 m, ki se s pravokotnim cestnim priključkom navezuje na javno pot.

(3) Na koncu dovozne poti (na S delu območja pozidave) je urejeno obračališče trapezne oblike veliko 12 m x (7-13) m za potrebe nemotenega izvajanje storitev javnih gospodarskih služb.

(4) Intervencijske in dostavne poti morajo biti ustrezno dimenzionirane in urejene brez ovir.

(5) Enojni hišni uvozi so širine 3 m, dvoji uvozi širine 5 m.

(6) Površinske vode iz utrjenih manipulativnih in dvoriščnih površin ne smejo stekati na cestišče.

(7) Celovito urediti odvodnjavanje cestišča znotraj območja OPPN;

17. člen

(mirujoči promet)

(1) Na posamezni gradbeni parceli se po principu 2PM/enodružinsko stanovanjsko hišo predvidi ustrezno število parkirnih mest.

(2) Peš in kolesarski promet potekata ob robu prometne površine.

18. člen

(vodovod)

(1) Oskrba novih objektov z vodo znotraj OPPN bo možna preko obstoječega javnega vodovodnega omrežja. Primarna vodovodna cev dimenzije DN 150 poteka po javni poti parc. št. 2159/1 k.o. Rače. V sklopu predvidene gradnje je v predmetnem območju obdelave za priključitev potrebno zgraditi sekundarni vodovodni cevovod PEHD DN 50, z navezavo (z montažo zasuna na odcepu) na obstoječi cevovod DN 150. Na vse hišne vodovodne odcepe je potrebno namestiti navrtne zasune (PEHD DN 25).

(2) Vsak stanovanjski objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni fi     in reducirni ventil.

(3) Obvezno je upoštevanje Odloka o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju Občine Rače – Fram (MUV, št. 11/09).

(4) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (V fazi PGD/PZI) je obvezno sodelovanje z režijskim obratom Občine Rače

– Fram z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih

objektov in napeljav.

19. člen

(kanalizacija splošno)

Izvede se ločen vodotesen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih in meteornih voda.

(fekalna kanalizacija)

(1) Znotraj območja OPPN se v trasi predvidenega cestišča na stroške investitorja izvede ločen sistem vodotesne kanalizacije za odvajanje onesnaženih vod s sekundarnim vodom UK PVC SN8 DN 200, na katerega se preko jaškov D=60 cm in povoznimi LTŽ pokrovi tip D 250 kN, izvedejo hišni priključki;

(2) Hišni priključki s cevmi UK PVC DN 150 cm se izvedejo izključno na revizijski jašek na predvideni sekundarni cevi DN 200 znotraj območja OPPN.

(3) Optimalni padec kanalov znaša 2% manjši lomi se izvedejo s koleni, večji od 450 pa praviloma z ustreznimi revizijskim jaškom.

(4) Predvidena ustrezno dimenzionirana (DN 200) interna kanalizacija znotraj OPPN se na stroške investitorja naveže preko revizijskega jaška (D=60 cm) na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki v naravi poteka po javni poti parc. št. 2159/1 k.o. Rače, v lasti in upravljanju občine Rače – Fram.

(5) Pred predajo v uporabo je potrebno novo zgrajene vode kanalizacije izprati in očistiti ter predati upravljavcu kanalizacije.

(6) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del), je obvezno sodelovanje z režijskim obratom Občine Rače – Fram z upoštevanjem katastra obstoječih kanalizacijskih objektov in napeljav;

(7) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo fekalne vode, odvajanje meteornih vod se rešuje na drugi način.

(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)

(1) Za odvajanje meteornih voda se za celotno naselje zgradi ločena vodotesna meteorna kanalizacija, ki se odvaja v bližnji vodotok parc. št. 3515/1 k.o. Rače, za kar si je potrebno pridobiti soglasje DRSV;

(2) Projektna rešitev odvoda padavinskih vod je izdelana na način, da v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok iz urbanih površin pred iztokom v odvodnik, kar dosežemo z zadrževanjem padavinskih vod (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...), ki jo uredijo in zgradijo investitorji na lastnih parcelah. Viški vode odtekajo v kanalizacijo meteornih vod z iztokom v vodotok.

(3) Za gradnjo iztoka padavinskih vod na vodnem zemljišču vodotoka parc. št. 3515/1 k.o. 716 Rače, je dolžan investitor skleniti pogodbo o služnostni pravici po določilih zakona o vodah. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču v lasti države, in jo je treba pridobiti po izdajo vodnega soglasja.

(4) Odvajanje padavinskih odpadnih vod iz parkirišč in manipulativnih površin je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj (tipa SIST EN 858-2) in usedalnika.

20. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Na obravnavanem območju ni elektroenergetskih vodov in objektov v lasti Elektro Maribor d.d..

(2) Predvidena priključna moč za 6 stanovanjskih zgradb je ocenjena na podlagi tabele Ta-77 Elektro Maribor na: 30 kW – (6 x 3 x 25 A).

(3) Pri pripravi OPPN je potrebno za področje distribucije električne energije upoštevati vso razpoložljivo in veljavno resorno zakonodajo in predpise.

(4) Za izvedbo napajanja predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno:

-    zgraditi nov nizkonapetostni razvod iz obstoječe transformatorske postaje T-484 RAČE 5 do nove RO predvidenih objektov po cesti parc. št. 2446, 3526, 2157/1, 2159/1 vse k.o. Rače v dolžini cca 300 m po načrtu, ki ga je potrebno naročiti na ELEKTRO Maribor d.d..

-    Zgraditi nove nizkonapetostne kabelske priključke od RO do PMO predvidenih objektov iz obst. NN omrežja;

(5) Pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nov NN KBV priključek, pridobiti služnostne pogodbe za zemljišče, čez katere bo potekala trasa NN priključka;

(6) K predlogu OPPN si je potrebno pridobiti mnenje.

21. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1) Obstoječe omrežje, ki poteka po eni od parcel na predvidenem OPPN, je potrebno glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(2) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

22. člen

(kabelsko komunikacijski sistem)

(1) Pri izvedbi napajanja/instalacije v območju OPPN je potrebno upoštevati, da je možna priključitev načrtovanih objektov na KKS omrežje na tehnično določeni točki, ki jo je definiral Telemach UG d.o.o..

(2) V površine za pešce ali v robu vozišč se predvidi izgradnja kabelske kanalizacije s hišnimi priključki za potrebe Telemacha. KK se zgradi z zaščitnimi cevmi 1xSTF110 mm v glavni trasi ter AC 32 mm do posamezni stanovanjskih ali poslovnih zgradb. Na križiščih, pri večjih spremembah smeri in na razdaljah, daljših od 70m, se predvidijo prehodni kabelski jaški, dimenzije fi. 800 mm, pokriti z LTŽ pokrovom nosilnosti 40t in napisom »TELEMACH«. Hišni priključki AC 32 mm se na eni strani zaključujejo v kabelskih jaških, na drugi strani pa na posameznem objektu, v naročniški podometni TK omarici. Telemach bo v času priključevanja naročnikov, v pripravljene zaščitne cevi uvlekel ustrezne komunikacijske optične kable.

(3) Mesto priključitve je prikazano v priloženi situaciji Telemach. Do območja obravnave na parc. št. 2158 k.o. Rače je položena kabelska kanalizacija, iz katere se izvede interni razvod v območju OPPN.

23. člen

(javna razsvetljava)

(1) V območju OPPN je potrebno načrtovati sistem javne razsvetljave (predvidoma dve LED svetilki; višina droga 5 6 m – optimalno višino določi projektant).

(2) Predvideti je konstrukcijo in svetila, ki ustrezajo zahtevanim normativom glede osvetljevanja okolice v skladu z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju.

(3) Razsvetljava, ki iz varnostnih razlogov ni nujno potrebna, naj se v drugem delu noči izklopi ali sveti s manjšo močjo.

24. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

Stanovanjske zgradbe bodo ogrevane individualno z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, razen toplotne črpalke sistema voda – voda in zemlja voda. Prezračevanje bo naravno in delno prisilno.

VI.  MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

25. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 8. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE

DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH

DOBRIN

26. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti ( 4. člen uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju Uradni list RS, st. 45/95). III. stopnja varstva je za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim ( mešano območje), območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ( v nadaljevanju: III. območje).

(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.

28. člen

(varstvo zraka)

(1) Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Ur. List RS 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS št. 73/94). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti se bodo ogrevali z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

-    vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

-    preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

-    čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne

ceste,

-    protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se

uporabljajo za prevoz.

29. člen

(ohranjanje narave)

Območje OPPN se ne nahaja v področju registriranem kot

posebej varovana naravna vrednota.

30. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

Na območju ni registriranih arheoloških ostalin.

31. člen

(vpliv posega na vodni režim in stanje voda)

(1) Poseg se nahaja po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) v ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO II (rumeno), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(2) Načrtovani poseg lahko vpliva na stanje voda in vodni režim, zato je potrebno upoštevati naslednje smernice:

-    Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno s trajno zasaditvijo in pešpotjo ter morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka K 6/1 (lokalno Žabnik) 5 m. Pas sega približno 2 m v privatno zemljišče parc. št. 2158 k.o. Rače,

-    Na strani proti vodotoku parc. št. 3515/1 k.o. Rače so lahko ograje za zaščito ljudi in premoženja izjemoma postavljene v manjši razdalji od brežine vodotoka s pogojem, da so lahke montažno-demontažne izvedbe, brez masivnih temeljev. V primeru intervencijskih del na vodotoku se ograja odstrani in po intervenciji jo je dolžan investitor sam postaviti na lastne stroške. Po vodnem zemljišču mora biti omogočen neoviran prost prehod.

-    Iz tekstualne in grafične obdelave OPPN je razvidna dispozicija objektov, ter vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura z mesti priključitve,

-    Odvod odpadnih vod je v javno kanalizacijo, ki poteka ob južni meji območja obdelave.

-    Projektna rešitev odvoda padavinskih vod je izdelana na način, da v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok iz urbanih površin pred iztokom v odvodnik, kar dosežemo z zadrževanjem padavinskih vod (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...), ki jo uredijo in zgradijo investitorji na lastnih parcelah. Viški vode odtekajo v kanalizacijo meteornih vod z iztokom v vodotok.

-    Za gradnjo iztoka padavinskih vod na vodnem zemljišču vodotoka parc. št. 3515/1 k.o. Rače, je dolžan investitor skleniti pogodbo o služnostni pravici po določilih Zakona o vodah. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču v lasti države, in jo je treba pridobiti po izdajo vodnega soglasja.

-    Alternativni viri ogrevanja objektov so vse vrste obnovljivih virov energije. Ogrevanje s toplotno črpalko sistema voda voda in zemlja – voda ni dopustno.

(3) Po podatkih z Atlasa okolja, ki je dostopen na internetu, je z opozorilne karte erozije razvidno, da se obravnavan poseg nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov. Zato je izdelano geotehnično mnenje z ugotovitvijo, da je teren v območju obravnave v popolnoma ravninskem področju in stabilen. Izračunana je nosilnost temeljnih tal za dva tipa temeljenja (pasovni temelji in temeljna plošča) z opisom načina temeljenja. Padavinske vode z območja zaradi sestava temeljnih tal (koeficient prepustnosti tal k = >1x10-8 cm/sec – gline) ni mogoče ponikati.

(4) Odvodnjo v območju brežin (erozijsko območje) je treba predvideti po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.

(5) Končni izkopi gradbene jame na širšem VVO II so v skladu z Uredbo ... dovoljeni več kot 2.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode 263.50 m – podatek GZS – karte iz leta 2005.

(6) Odvajanje padavinskih odpadnih vod iz parkirišč in manipulativnih površin je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj (tipa SIST EN 858-2) in usedalnika. Povozne in manipulativne površine morajo biti vodotesne in obrobljene z robnikom. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznimi materiali predvideti folijo ali drug primeren vodoneprepustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

(7) V skladu z ZGO si bo moral investitor po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.

32. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2) Obvezno je ločeno zbiranje odpadkov, ki se bodo zbirali na lastnih parcelah v ločenih zabojnikih.

(3) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rače–Fram (MUV št. 12/2012).

VIII.         REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI TER POŽARNA VARNOST

33. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje OPPN se nahaja v popolni ravnini izven območja poplav in ni plazovito. Zaradi VVO II in visoke podtalnice so izkopi gradbene jame dovoljeni > 2m nad najvišjo gladina podzemne vode 263.50 m. Erozivnost na brežinah vodotoka preprečimo z usmerjanjem vode v kanalete ali drugače utrjene mulde.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. Pri gradnji stavb je potrebna ojačitev prve plošče.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

-    tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

-    uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

- ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

-  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

34. člen

(varstvom pred požarom)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2) V skladu z Zakon o varstvu pred požarom so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dvoriščih zgradb z dovozom iz nove dovozne ceste in javne poti.

(4) Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine,

dovozno cesto in zelenice.

(5) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz

javnega vodovoda.

IX.  ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

35. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Gospodarska javna infrastruktura se v celoti izvede v eni etapi in sicer pred gradnjo stanovanjskih stavb.

(2) Protiprašna ureditev ceste se izvede pred predajo zemljišča v javno dobro in upravljanje Občini Rače Fram.

(3) Gradnja stanovanjskih objektov se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.

X.  DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

36. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-    pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti ob- stoječe infrastrukturne vode,

-    zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-    promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

-    sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

-    v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

-    zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

-    v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

-    v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

-    zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

- izvesti vse potrebne ukrepe varstva pred hrupom in drugih vplivov, ki so oz. bodo posledica obratovanja državne ceste

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

37. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba tangiranega in sosednjih zemljišč.

(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3) Med gradnjo se zagotovi:

-    ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),

-    odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na priobalnem zemljišču neimenovanega vodotoka,

(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

-    v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih služb.

(5) Gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

38. člen

(obveznosti investitorja)

(1) Investitor je dolžan:

-    pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

-    zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagoto- vljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-    promet med gradnjo organizirati  tako,  da  ne  prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,

-    zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,

-    zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb.

-    sprotno rekultivirati območja posegov,

-    v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,

-    preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,

-    sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,

(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in  prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4) Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno komunalno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

XI.  DOPUSTNA ODSTOPANJA

39. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stanovanjskih objektov je možno v območju za pozidavo, pri čemer pozidanost posamezne gradbene parcele z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ne sme presegati 50% njene velikosti.

(4) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…).

(5)   je preoblikovanje zarisanih gradbenih parcel z odstopanjem pri površini parcele za ±10%

(6) Na mestu dveh enostanovanjskih objektov se lahko zgradi en dvostanovanjski objekt (dvojček).

(7) Dopustno je preoblikovanje površin za odstavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev, kar se natančno določi v projektno dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(8) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja in poteki gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(9) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(10) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

(11)

XII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

Odlok z vsemi sestavinami in obveznimi prilogami je stalno na vpogled pri službi pristojni za urejanje prostora na Občini Rače–Fram.

41. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 034/29-244/2019       

Datum: 6. november 2018          

                                                                                                                    Župan Občine Rače–Fram

                                                                                                                        Branko Ledinek, s. r.