Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Destrnik
(Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), 6. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Destrnik
(Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 05/04), je Občinski svet Občine
Destrnik na 15. redni seji 5. 11. 2004 sprejel |
TEHNIČNI PRAVILNIK |
o javnem vodovodu v občini Destrnik |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov
v občini Destrnik (v nadaljnjem besedilu: vodovod). |
2. člen |
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju in upravnem postopku, za izvajalca javne službe
in uporabnike vodovodov. |
3. člen |
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in
cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem
besedilu: voda). |
4. člen |
Naprave in objekti vodovoda so: |
- zajetja, |
- vodnjaki (vrtine), |
- črpališča, |
- čistilne naprave, |
- cevovodi, |
- prečrpališča, |
- vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
- objekti in naprave za zniževanje tlaka, |
- vodovodno omrežje, |
- omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
- drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje
cevovodov in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot njihov sestavni
del. |
5. člen |
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni
v upravljanju izvajalca javne službe. |
6. člen |
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno
funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo
izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za
tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom. |
II. DEFINICIJE POJMOV |
7. člen |
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
- zajetje = objekt za zajemanje vode, |
- vodnjak = objekt za zajemanje vode, |
- črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
- prečrpališče = enako kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v više
ležeči vodohran, |
- čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode, |
- vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
- raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v
cevovodu, |
- reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil, in
služi za znižanje tlaka, |
- cevovod = objekt za transport vode, |
- vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno,
primarno in sekundarno omrežje, |
- magistralno omrežje in naprave: |
- cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
- tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
- primarno omrežje in naprave: |
- cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma
cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, |
- cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi
stanovanjskimi ali drugimi območji, |
- sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje
uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za
požarno varstveno funkcijo, |
- zračnik = element za odzračevanje cevovoda, |
- blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
- priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
- jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev
zasunov in zračnikov), |
- vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
- vodomer = naprava za merjenje porabljene vode, |
- zasun = zaporni element na cevovodu, |
- hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz
vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne
hidrante), |
- uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda. |
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA |
8. člen |
Pri načrtovanju vodovoda se morajo poleg drugih predpisov, ki urejajo
tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega pravilnika ter soglasja in
smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe. |
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi |
9. člen |
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil), |
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE, |
3. jeklene cevi, |
4. keramične cevi. |
Vse vrste cevi morajo po kakovosti ustrezati veljavnim standardom. |
10. člen |
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih: |
- za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje, |
- na terenih z nestabilno nosilnostjo tal, |
- za vgradnjo v zaščitno cev, |
- v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz
drugih materialov, |
- spajanje PE cevi se izvaja z elektroupornimi sponkami. |
Največji dovoljeni premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je
potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
11. člen |
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov samo tam, kjer zaradi
zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi. |
12. člen |
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene.
Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim
ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo
očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali
drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni
dopustno. |
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod
tudi katodno zaščiten. |
b) Globine |
13. člen |
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom
cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih
površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena
cevi, vendar samo v izjemnih primerih. |
14. člen |
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s
točnostjo ±3 cm. |
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je za polaganje
cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v
minimalni debelini 10 cm. |
Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska
granulacije 0–4 mm. |
15. člen |
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti
izključno s sipkim materialom, plastične cevi pa s peskom granulacije
0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. |
16. člen |
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora
biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka
vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut
enako kot plastične cevi. |
c) Odmiki |
17. člen |
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop za
potrebe vzdrževanja. |
18. člen |
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: |
- čisti objekti in oporni zidovi 3 m, |
- greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim
materialom 5 m, |
- posamezna drevesa (drevored) 2 m, |
- drogovi (električni in PTT) 1 m. |
19. člen |
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni
minimalno: |
- kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki
globini kot cevovod, 3 m, |
- meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot
cevovod, 1 m, |
- plinovod 0,5 m, |
- energetski in telekomunikacijski kabli ter kabli javne razsvetljave,
ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m, oziroma 0,5 m,
če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
- toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod,
1,0 m, |
- vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo
biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. |
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen
neoviran dostop z ene strani. |
20. člen |
Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz
predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem
javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja. |
d) Križanja |
21. člen |
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki
je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega
komunalnega voda. |
22. člen |
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi
ne glede na material, iz katerega je cevovod. |
23. člen |
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz
jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z
zaščitnim plaščem. |
24. člen |
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi
napeljavami morajo biti: |
1. če poteka cevovod nad |
- kanalizacijo – 0,3 m, |
- toplovodno kineto – 0,4 m, |
- plinovodom – 0,4 m, |
- energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave
– 0,3 m; |
2. če poteka cevovod pod |
- kanalizacijo (izjemoma) – 0,6 m, |
- toplovodno kineto – 0,6 m, |
- plinovodom – 0,6 m, |
- energetskim in telekomunikacijskim kablom ter kablom javne
razsvetljave – 0,3 m. |
Za minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi
kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke
na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. |
Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
25. člen |
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora
biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v
soglasju z izvajalcem javne službe. |
e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih
elementov |
26. člen |
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora
biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. |
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z
izvajalcem javne službe. |
27. člen |
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in
armature, ki ustrezajo veljavnim standardom. |
Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega
fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora ustrezati min.
tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. |
28. člen |
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z
vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
29. člen |
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali
sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za
hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih
500–800 m v primarnem cevovodu. |
30. člen |
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z
gibljivim spojem. |
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode.
Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
31. člen |
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče
pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena
prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja. |
f) Jaški |
32. člen |
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno
regulacijske opreme. |
Minimalna velikost jaškov mora biti: |
- po višini 170 cm, |
- po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar
najmanj 120 cm na cevovodih do fi 150 mm, 150 cm na cevovodih do fi 250
mm in 180 cm na cevovodih do fi 600 mm, |
- po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2
najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm
na cevovodih do fi 150 mm, |
150 cm na cevovodih do fi 250 mm in 180 cm na cevovodih do fi 600 mm, |
- nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
- dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
- velikost vstopne odprtine mora biti min. |
dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se
mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora
ustrezati prometni obremenitvi, |
- jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora
imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno
nad elementom, |
- montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža
pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost
montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz
armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, |
- vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. |
Nosilna drogova lestve morata biti iz cevi fi 40 mm, nastopne prečke fi
18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. |
33. člen |
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne
(montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode.
V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. |
34. člen |
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju |
IV/c. |
g) Hidranti |
35. člen |
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m
oziroma odvisno od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju.
Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, je fi100
mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati
pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. |
36. člen |
Hidranti so podzemni in nadzemni. |
Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in
funkcionalnosti zemljišča. |
37. člen |
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku
zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
38. člen |
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega
hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. |
39. člen |
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane.
Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da
glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. |
Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. |
h) Preizkušanje cevovoda |
40. člen |
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s
katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. |
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O
uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata
podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del
investicijsko tehnične dokumentacije. |
41. člen |
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih
proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2
x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. |
Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
42. člen |
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben
prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljavec vodovoda v
soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o njem izda ustrezen
dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
i) Označevanje vodovodnih naprav |
43. člen |
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi
tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST
1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante. |
44. člen |
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če
v bližini ni objekta, se tablica postavi na za to posebej postavljen
drog. |
45. člen |
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni
zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora
biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom. |
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI |
a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
46. člen |
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z
izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi. |
K pogodbi mora priložiti: |
- situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno
dokumentacijo, |
- kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo
vodovodnega priključka, |
- projekt vodovodnega priključka, interne napeljave oziroma tehnološki
projekt za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda uporabljala v
tehnološke namene, |
- soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na
vodovodno omrežje |
- soglasje upravljavca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste) |
- služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa |
vodovoda prečka njihovo zemljo). |
47. člen |
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob
izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more
zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev
ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih potrošnikov. |
V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti
pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti
pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca
javne službe dogovori o možnosti, načinu in tehnični rešitvi izvedbe
priključitve. |
48. člen |
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe
naročniku |
– bodočemu uporabniku vode opravi: |
- odkaz trase priključka in merilnega mesta in |
- skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo
za izvedbo priključka. |
49. člen |
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz
pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno
omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem je bil izveden priključek. |
50. člen |
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih
količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot novi priključek,
pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je
potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
51. člen |
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. |
Stroške ukinitve poravna naročnik. |
b) Dimenzije priključkov in izvedba |
52. člen |
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe: |
– po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: |
|
Število izlivnih mest |
Vrsta in minimalna dimenzija priključka |
5–20 |
PE |
DN |
32/10 |
20–30 |
PE |
DN |
40/10 |
|
– če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne
napeljave oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2
l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
53. člen |
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe iz
poglavja projektiranje in gradnja vodovoda. |
c) Lokacija in izvedba merilnega mesta |
54. člen |
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bliže javnemu
vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več
uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu. |
55. člen |
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega
priključka zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do
vodomera. |
V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno
vodomernega jaška izven objekta. |
56. člen |
Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški,
opisani v 32. členu tega pravilnika. |
d) Tipi in dimenzije vodomerov |
57. člen |
Vrsto in tip vodomernih naprav, ki se uporabljajo za merjenje porabljene
vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi
projektant ob soglasju izvajalca javne službe. |
58. člen |
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji
vodomera plombira matični privoj s PVC plombo. |
Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z
določbami odloka o oskrbi s pitno vodo. |
e) nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole
vodomerov – vzdrževalnina priključka |
59. člen |
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za
pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem
obdobju. |
Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek
nazivnega pretoka vodomera in cene vode. |
Vzdrževalnina priključka = Qn (m 3 /h) x cena vode (SIT/m3) x obračunsko
obdobje (mesec) |
|
Vodomer |
DN (mm) |
20 |
25 |
32 |
40 |
50 |
65 |
80 |
100 |
150 |
50-k |
80-k |
|
|
100-k |
|
|
|
|
150k |
Nazivni pretok |
Qn (m3/h) |
2,5 |
6 |
6 |
10 |
15 |
25 |
40 |
60 |
150 |
40 |
60 |
|
|
|
90 |
|
|
|
200 |
· k – kombinirani vodomer |
60. člen |
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode,
upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku
ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi
druge dimenzije vodomerov. |
V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
61. člen |
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: |
- da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad
koto najvišjega izliva v objektu, |
- da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal
pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi
ostalih potrošnikov. |
62. člen |
Začasni priključek na javni vodovod je možen: |
1. za gradbišče (gradbiščni priključek), |
2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno
mrežo minimalnega premera 80 mm – ob pogoju: |
- da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, |
- da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne
vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, |
- da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem
javne službe, v kateri bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika
do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok začasne uporabe
priključka. |
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne
službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo
mora bodoči uporabnik predložiti. |
63. člen |
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne napeljave in se
lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe. |
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega
rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem
v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. |
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA |
64. člen |
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli
izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne
službe, med gradnjo nadzira strokovna služba izvajalca javne službe. |
65. člen |
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja
določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti
izvedenih del in vgrajenega materiala. |
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
66. člen |
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last
občini. |
Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo.
Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob
primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne
službe naslednjo dokumentacijo: |
- projekt z gradbenim dovoljenjem, |
- projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov
(ZGO-1) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra
komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe, |
- zapisnik o tlačnem preizkusu, |
- atest o izvedenem klornem šoku, |
- podatke o investicijski vrednosti, |
- uporabno dovoljenje. |
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne
službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v
upravljanju. |
67. člen |
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so
izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran
skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o
zdravstveni ustreznosti pitne vode, in urejene varstvene pasove. |
VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV |
68. člen |
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster
komunalnih naprav. |
Ta se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju
katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. |
Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati
namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo
stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo
podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina
izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
69. člen |
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra
komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe
sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu: |
1. pisni del, |
2. grafični del v državnem koordinatnem sistemu, |
3. skanogrami, |
4. elaborati. |
Ad/1 |
Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem
daljic ali ploskev). |
Ad/2 |
Grafični del vsebuje: |
a) Podloge: |
- digitalni katastrski načrt, |
- digitalni ortofoto načrt, |
- topografski načrt različnih meril (1 : 1000, 1 : 5000, 1 : 25 000 …), |
- druge podloge. |
b) Segmente katastra komunalnih naprav: |
- točkovni (hidranti, zasuni, zračniki …), |
- linijski (cevovodi ...), |
- ploskovni (jaški, vodovarstvena območja…). |
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata: |
a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov
…), |
b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov …, |
c) skanogrami, druga dokumentacija. Ad/4 Elaborati: |
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na
osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata,
zlasti: |
- pregledna karta območja novega cevovoda M 1 : 500, 1000, 5000, 10000 |
- situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z
vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki - podolžni profili |
- topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, |
- oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s
podatki meritev, |
- montažni načrti cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki,
odcepi, priključna mesta, križanja), |
- dimenzije, materiali, leto izgradnje, |
- situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v
digitalni obliki (dwg, dxf format) |
- drugi podatki. |
70. člen |
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah
na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje
podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
71. člen |
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra
takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos
spremembe v katastrski elaborat. |
72. člen |
O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. |
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
73. člen |
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku,
določenem za njegov sprejem. |
74. člen |
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Občine Destrnik. |
|
Številka: 032-01-8/2004-15R- 4/6 |
Datum: 5. 11. 2004 |
|
Župan Občine Destrnik: |
Franc Pukšič, s.r. |
|