|
Na podlagi 33., 175., 182. in 190. člena
Zakona
o urejanju prostora (Ur.list RS, št. 110/02 in 08/03), sprejetega
Programa priprave zazidalnega načrta območja KO 12 PODBORŠT ter 16.
člena
Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99, 83/99 ter Uradne
objave glasila Občine Komenda, št. 01/2001) je Občinski svet občine
Komenda na 15. seji dne 20.07.2004 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA KO 11 PODBORŠT |
|
|
(KO 12 PODBORŠT) |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ureja območje KO 11 Podboršt, ki je bilo
v dosedanjih planskih aktih opredeljeno z oznako KO 12 Podboršt. Z
odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 in odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za
obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za
obdobje 1986 – 1990 – dopolnitev v letu 2003, za območje Občine Komenda
(Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 12/03) je bilo preimenovano v
območje z oznako Ko 11 Podboršt. Določajo se meje, namen s pogoji za
izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in
pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter
etapnost izvedbe posegov. Lokacijski načrt je na podlagi programa
priprave in pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti
izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, Ljubljanska 76,
pod številko projekta 03/2002 v januarju 2002 in ga na podlagi stališč
do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila
v novembru 2002 in v skladu z mnenji ključnih nosilcev urejanja prostora
in spremenjenim in dopolnjenim planskim aktom uskladila v marcu 2004. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
2. člen |
|
|
Območje urejanja je omejeno z mejo območja. Ta poteka
skladno sprememb in in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 in sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 –
2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 –
1990 – dopolnitev v letu 2003, za območje Občine Komenda (Uradne objave
glasila Občine Komenda, št. 12/03). Območje je na severu omejeno z
obstoječimi gozdnimi površinami, na zahodu z Vrtaškim potokom in cesto,
ki vodi v Komendsko Dobravo, na jugu z mejo območja KO 12 Podboršt, ki
omejuje obstoječe naselje Podboršt in poteka od vrha hriba pa vse do
obstoječih stavb ob vodotoku Pšata. Vsa zemljišča se nahajajo v
katastrski občini Mlaka. |
|
|
Območje vključuje sledeče parcelne številke oziroma dele
parcelnih številk: 234, 235, 240, 241, 288/1, 289/1, 289/2, 294/1,
295/1, 296, 297/1, 297/3, 297/4, 298, 302, 303, 304/1, 305/1, 305/2,
306/1, 306/2, 307/1, 308/1, 308/2, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315,
316, 317, 318, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 326/1, 326/2, 455/1, 457 in
458, vse k.o. Mlaka. Površina območja znaša 6,40 hektarja. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO |
|
|
3. člen |
|
|
Celotno območje, ki se ureja s tem lokacijskim načrtom je
skladno urbanistični zasnovi in sprejetim programskim zasnovam namenjeno
stanovanjskim dejavnostim ter v delu zelenim, gozdnim površinam. |
|
|
4. člen |
|
|
Območje se v skladu z mikroorganizacijo ureja na sledečih
konceptualnih izhodiščih, ki predstavljajo tudi temeljne funkcije
območja: |
|
|
- razvoj naselja Komenda temelji na usklajeni organizaciji
in izrabi prostora, pri čemer je potrebno intenzivirati izrabo še
prostih površin trenutno nezazidanih stavbnih zemljišč in do popolnitve
teh ne načrtovati večjih posegov na kvalitetna kmetijska zemljišča za
potrebe stanovanjske gradnje, |
|
|
- potreba po zagotovitvi možnosti bivalnih funkcij naselja
za pretežno lastni naravni prirastek terja realizacijo dopolnilne
stanovanjske gradnje naselja na zemljiščih, ki so v lasti krajanov
Podboršta, |
|
|
- bližina gozdnih in vodnih površin Vrtaškega potoka
narekuje zaokrožitev naselja s stavbami, ki so dimenzijsko po meri
obstoječega naselja in katerih pojavnost ne predstavlja konflikta z
obstoječim naseljem in izhajajoč iz tega |
|
|
- s krepitvijo zavesti o nujnosti ohranjanja naravnih
kvalitet prostora načrtovati poselitev tako, da se v optimalni meri
upošteva potrebo po sobivanju z obstoječim ekosistemom ter v ta namen
opredeliti podobmočja ohranjanja prvinskosti narave. |
|
|
5. člen |
|
|
Delitev funkcij prostora opredeljuje tudi oblikovanje
specifičnih namenskih rab posameznih podobmočij, ki se glede na lego in
namen dele na: |
|
|
- zahodni zaključek matičnega podobmočja obstoječega
stavbnega fonda jugovzhodnega dela območja z oznako FC KS, v katerem se
prepletajo prvotne kmetije s stavbami svoje primarne rabe (stanovanjske,
gospodarske in pomožne stavbe) in kasneje izvedene stanovanjske gradnje
potomcev ali redkih priseljencev, |
|
|
- podobmočje novooblikovane soseske na severozahodu
območja z oznako FC S, ki temelji na realizaciji potreb širšega naselja
po novogradnjah individualnih stanovanjskih hiš v urejenem okolju
navezanem na obstoječe naselje na vzhodu in hkrati zelene površine gozda
in obvodnih logov na severu in zahodu ter |
|
|
- osrednje, zeleno podobmočje z oznako FC Z, ki
predstavlja zelene površine travnikov in gozdov znotraj oblikovanih
površin stavbnih zemljišč in, ki hkrati omogoča ohranjati občutek
neposrednega stika z naravo in obratno, naravi, v povezavi z gozdnim
zaledjem, omogoča še nadaljnji razvoj prvinskega habitata. |
|
|
V območju se nahaja tudi del obvodnega sveta širšega
področja Vrtaškega potoka, ki se mu po delni preureditvi poteka
obstoječe trase, ki sicer poteka izven območja urejanja, ohranja
funkcijo obvodnega loga z vzpostavitvijo elementov avtohtone vegetacije.
To podobmočje nosi oznako FCV. |
|
|
Prav tako se v območju nahaja podobmočje širšega
prometnega sistema, ki poteka bodisi preko območja v ostala naselja
oziroma na zaledne gozdne površine, bodisi predstavlja ključne interne
prometnice, podobmočje je opredeljeno z oznako FC I. |
|
|
I. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBMOČJA, STAVB,
OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Območje sestavljajo podobmočja prepleta prvotnih kmetij in
kasnejših stavbnih plomb (FC KS), novooblikovane soseske (FCS), osrednje
zeleno območje (FCZ), manjši del sicer obsežnega obvodnega sveta
Vrtaškega potoka (FCV) in pomembnejše prometne infrastrukture (FCI).
Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje so različni glede na
prevladujočo namembnost podobmočja in so podani v nadaljevanju. |
|
|
1. PODOBMOČJE PREPLETA KMETIJSKE IN STANOVANJSKE DEJAVNOSTI – FC KS |
|
|
Podobmočje z oznako FC KS sestavlja dvoje celot z oznakama
od FC KS 1 in FC KS 2 in je namenjeno splošnem razvoju in krepitvi
sedanjih dejavnosti prepleta obstoječih kmetij ter stanovanjskih
dejavnosti. Namenjeno je pretežno funkcionalnim površinam obstoječih
kmetij z možnostjo smiselnega zaokroževanja stavbnega fonda v robnem,
vzhodnem delu. |
|
|
Za vse zaokrožitve v podobmočju se določa vrsto osnovnih
skupnih pogojev za urbanističnoarhitektonsko oblikovanje. Pogoji
izhajajo iz opredelitve arhitekturne regije v katero širše območje
Komende spada in predstavlja preplet Gorenjske in Ljubljanske regije s
tipičnimi značilnostmi gradnje obsežnejšega območja Kamniške kotline.
Splošna ugotovitev sicer je, da arhitekturni fond zaradi neustrezne
poselitve prostora (popolnitve vrzeli med kmečkimi domačijami),
neustrezne arhitekturne tipike dosedanjih infrastrukturnih mas in
siceršnjih grobih posegov (nekontrolirana stihijska rast prometne
infrastrukture, ki otežuje normalno dostopnost do stavb kot posledica
stihijske rasti stavb na dvoriščih in sadovnjakih domačij) nima več
izražene lastne identitete. Cilj določitve pogojev in usmeritev je
ohranjati identiteto tistih predelov arhitekturne krajine območja, ki že
vsebujejo določeno stopnjo kvalitetnih vrednostnih razmerij ustvarjene
identitete prostora, usmerjati rabo prostora in tipiko gradnje v ponovno
pridobitev identitete in ohranjati preostale dele stavbnih značilnosti,
ki ustvarjajo vsaj delno ohranjene ambiente, oziroma, ki so ostali vsaj
simbolni vzorci arhitekturnega oblikovanja regije. Možne so nadzidave,
dozidave in rekonstrukcije obstoječe gradnje, ki se nahaja tik ob
podobmočju po principu oblikovnega vraščanja z neposredno okolico in pod
pogoji navedenimi v nadaljevanju. |
|
|
1.1. Obstoječe stavbe kmetij, ki bi z prenovo ali
nadomestno gradnjo deloma posegla v podobmočje FC KS |
|
|
Določijo se sledeči pogoji prenove ali nadomestitve
gradnje dotrajanih stavb kmetij oziroma prostorskih enot: |
|
|
- ohranjati je potrebno prvotno tipiko kompleksa
podobmočja, ki je sestavljeno iz gručastih skupin domačij, pri čemer so
gruče med seboj ločene vsaj z zelenjem (sadovnjaki,...) a hkrati kot
celota še oblikujejo enotno naselbinsko podobo; podoba gručastega
naselja izhaja iz specifične lege naselja na pobočju oziroma
konfiguracijsko razgibanem zemljišču, |
|
|
- prenova ali nadomestna gradnja mora ohranjati
hierarhičnost v oblikovanju in vgrajenost v identiteto arhitekturne
krajine pri čemer število gruč in njihova razprostrtost ne sme presegati
značilnega merila krajine, |
|
|
- ob dejstvu, da razmerja med posameznimi stavbami v
okviru enotne arhitekturne skupine določajo osnovna prostranska
razmerja, se določa, da premostitveni posegi ali nadomestne gradnje
obdržijo medsebojne hierarhične odnose med stavbami domačije, ki tvori
osnovno prostorsko enoto, |
|
|
- ohranjati je tipične razporeditve stavb v kompleksu
domačij ob upoštevanju tipologije vrste kompleksa, njegovo lego v odnosu
do terena in glede na doseženo stopnjo oblikovati, |
|
|
- pri nadomestnih gradnjah je ohranjati velikostna
razmerja stavb glede na tlorisne značilnosti obstoječega objekta, glede
na dotedanje višinske gabarite in pri strehah glede na obliko (nakloni
35o – 45 o ) in kritino (barva, material), |
|
|
- pri prenovitvenih delih je potrebno pozornost posvetiti
ohranjanju in kvaliteti prezentacije arhitekturnih členov posameznih
delov stavb (posebnosti), ohranjati temeljna značilna razmerja okenskih
in vratnih odprtin in ohranjati značilne arhitekturne okrasne člene. |
|
|
1.2. Obstoječe stavbe novejših stanovanjskih gradenj
vkomponiranih v (med) značilne gručaste člene naselja, ki bi s prenovo
ali nadomestno gradnjo deloma posegla v podobmočje FC KS |
|
|
Pri prenovah ali nadomestnih gradnjah je izhajati iz
zahtev vraščenosti v značilnosti, kvalitetni stavbni fond naselja pri
čemer je obvezno upoštevati: |
|
|
- stavbno tipologijo v enoti (domačiji) v ali ob kateri se
objekt nahaja, |
|
|
- specifiko lege na parceli ali v okviru domačije, |
|
|
- vsebino, značaj in funkcije stavbnih enot, |
|
|
- orientiranost in prilagojenost terenu (izboljšanje
dostopnosti, dovozi, komunalna infrastruktura), |
|
|
- gabarite obstoječe gradnje v odnosu do tipičnih in pri
tem upoštevati značilna volumska razmerja (etažnost, razmerja stranic od
1:1,3 do 1:2) |
|
|
- tipiko streh, ki naj se s prenovo prilagaja bližnjim
domačijam tako v naklonu kot izboru in strukturi kritine, |
|
|
- lego in obliko arhitekturnih členov, ki naj povzemajo
značilnosti naselja oziroma arhitekturne regije, |
|
|
- značilne členjenosti fasad in fasadnih razmerij ter
prepoznavne materiale, strukture ter barvitost, ki so značilne za
naselje oziroma širše, regijo. |
|
|
1.3. Novogradnje stanovanjskih in gospodarskih stavb
kmetij v južnem delu FC KS1 in FC KS2 Novogradnje, ki bi bile kot
samostojne stavbe oblikovane v podobmočju FC KS s tem odlokom niso
načrtovane. Glede na značilnosti vašega robu so dovoljene novogradnje le
v smislu zaključka |
|
|
posega, ki je sicer v večinskem delu načrtovan v sosednjem
območju z oznako KO 12 Podboršt. Novogradnje morajo tako kot prenove in
nadomestne gradnje upoštevati kriterije, pogoje in usmeritve iz
predhodnih dveh točk poglavja 1 tega člena. |
|
|
2. PODOBMOČJE NOVOOBLIKOVANE SOSESKE - FC S |
|
|
Podobmočje z oznako FC S sestavlja troje funkcionalnih
celot, pri čemer sta prvi dve FC S 1 in FC S 2 na severu podobmočja in
sta prometno navezani na skupno zbirno cesto, ki poteka po sredini med
njima v smeri sever-jug, tretja, FC S 3 pa na jugu. V podobmočju se
nahaja 56 bivalnih enot, pri čemer jih je dvoje združenih v dvojčke.
Stavbe na ta način skušajo oblikovno slediti tipologiji gradnje
(razmerja stranic in volumni) v neposredni bližini. |
|
|
Oblikovanje podobmočja izhaja iz: |
|
|
- usklajenosti in prilagojenosti reliefnim značilnostim in
neprimernosti rabe tal za kmetijsko proizvodnjo, |
|
|
- prilagoditi zasnove gručastih skupin stavb silhueti in
veduti naselja, pri čemer se novogradnje s svojo lego in etažnostjo
stavbe podrejajo markantnejši legi obstoječega |
|
|
- naselja Podboršt, |
|
|
- obstoječe zasnove in prostorske organiziranosti naselja,
ki omogoča s strukturo prometnic in konfiguracijo naselja smiselno
zaokroževanje na zahodnem delu z oblikovanjem podobmočja FC S, |
|
|
- kontinuiranega procesa nadaljevanja kvalitetnega dela
naselbinske tipologije in |
|
|
- členjenosti gabaritov in fasadnih nizov ter površin
(ulic, obcestnih in obvodnih ambientov Vrtaškega potoka). |
|
|
2.1. Funkcionalna celota FC S 1 |
|
|
Funkcionalna celota FC S1 se nahaja v ravninskem delu
zahodnega predela območja, vpeta med obvodne avtohtone vegetacije
Vrtaškega potoka in notranjo zbirno prometnico novo oblikovane
stanovanjske soseske. Obsega pet funkcionalno zaokroženih sklopov
stanovanjskih stavb, ki z izjemo prvega, najjužnejšega (A), ki združuje
šest stanovanjskih enot, združujejo po štiri stanovanjske enote. |
|
|
Med funkcionalno zaokrožene sklope je umeščena interna
prometnica z obojestranskim pločnikom in peš iztekom v obvodno zelenje.
K vsakemu sklopu je določeno dvoje parkirnih mest na zahodni strani
sklopa ter po štiri parkirna mesta pred uvozom v interne prometnice. |
|
|
Med funkcionalno
zaokrožene sklope je umeščena interna prometnica z enostranskim
pločnikom. Parkirna mesta se zagotavljajo na posamezni gradbeni parceli
stavb.« Prav tako se spremeni zadnji stavek prvega odstavka iste
podtočke tako, da se beseda »šest« nadomesti z besedo »osem«. Dopolni se
tudi tretji odstavek iste podtočke in sicer tako, da se za prvim stavkom
doda nov stavek, ki se glasi: »Tlorisni gabarit dvostanovanjskih stavb v
Fe S1A/6 (Fe S1A/6a Fe S1A/6b) je 9,00 m x 14,00 m, enakih tlorisnih
dimenzij sta tudi stavbi v Fe S1A/5 (Fe S1A/5a in Fe S1A/5b) in Fe S1B/2
(Fe S1B/2a in Fe S1B/2b). |
|
|
Tlorisni gabarit posamezne bivalne enote/stavbe je 9,00 m
x 12,00 m (razmerje stranic 1:1,33), vertikalni gabarit pa P + M.
Oblikovanje fasad, okenskih in vratnih odprtin, naklonov strešin in
strukture kritine je prilagoditi značilnostim širšega območja urejanja
pri čemer so možna odstopanja v smislu kvalitetnejšega poenotenja
oblikovanja novooblikovane soseske podobmočja FC S ob ohranjanju
tipičnih značilnosti arhitekturne regije. |
|
|
Glede na večje število bivalnih enot v funkcionalno
zaokroženem sklopu A se določa dodatna interna prometnica iz lokalne
ceste Komenda-Komendska Dobrava s štirimi parkirnimi mesti. |
|
|
2.2. Funkcionalna celota FC S 2 |
|
|
Funkcionalna celota FC S2 se nahaja med notranjo zbirno
prometnico novooblikovane soseske na zahodu in starim delom naselja
Podboršt na vzhodu, od katerega jo hkrati deli večje območje ohranjenih
zelenih travnatih in gozdnih površin kot zelena cezura in del naravnega
habitata širšega gozdnega zaledja. |
|
|
Obsega sedem funkcionalnih zaokroženih sklopov
stanovanjskih stavb, ki združujejo od dve pa do šest stanovanjskih enot.
Tlorisni in vertikalni gabariti stavb so, glede na lego v prostoru,
različni. Sklop stanovanjskih stavb A povezuje štiri bivalne enote, od
katerih so vse štiri samostojne, tlorisnih dimenzij 9,00 m x 12,00 m.
Vse stavbe so vertikalnih gabaritov P + M.
Sklop ima tako kot večina
ostalih (z izjemo sklopov F in G) na zahodni strani ob notranji zbirni
cesti zunanja parkirna mesta. |
|
|
Sklop stanovanjskih stavb B povezuje štiri bivalne enote
enakih tlorisnih in vertikalnih gabaritov kot sklop A. Med sklopoma se
nahaja notranja interna prometnica, ki omogoča dovoze do štirih stavb.
Sklop C povezuje štiri samostojne stanovanjske stavb, pri čemer sta
zahodni dve tlorisnih dimenzij 9,00 m x 12,00 m,
razen stavbe v Fe
SA2/2, ki je tlorisnih dimenzij 10,00 m x 13,00m vzhodni pa sta deloma
atrijski osnovnih dimenzij 9,00 m x 14,00 m in krajšim pravokotnim
krakom v smeri zahoda, tlorisnih dimenzij 9,00 m x 2,00 m. Vertikalni
gabarit vseh štirih stavb je P + M. |
|
|
Sklop D obsega štiri stanovanjske stavbe. Trije so
tlorisnih dimenzij 12,00 m x 9,00 m, južni pa predstavlja samostojno
stanovanjsko enoto atrijske zasnove, osnovnih tlorisnih dimenzij 9,00 m
x 14,0 m in krajšim pravokotnim krakom 2,00 m x 9,00 m. Vertikalni
gabariti vseh so P + M. Stanovanjski sklop stavb z oznako E leži
najseverneje ob notranji zbirni cesti, ki se ob tej lokaciji krožno
zaključuje z rondojem in izvozom v gozdne površine severno od območja
urejanja. V sklopu se določa postavitev dvoje prostostoječih
stanovanjskih stavb tlorisnih gabaritov 9,00 m x 12,00 m in vertikalnega
gabarita P + M. Med sklopoma D in E poteka v smeri proti vzhodu krak
zbirne ceste, ki napaja vseh šest stavb sklopa F ležečih na pobočju. |
|
|
Sklop stanovanjskih stavb F je s svojo oblikovano zasnovo
prilagojen konfiguraciji terena, ki se spušča v smeri proti zahodu.
Sklop obsega troje atrijskih stavb in troje vzdolžno položenih stavb.
Tlorisne dimenzije enakokrakih atrijskih stavb so 18,00 m x 18,00 m v
zunanjih gabaritih, oziroma 9,00 m x 9,00 m v notranjih dimenzijah
atrija. Širina posameznega kraka znaša 9,00 m. Vertikalni gabarit stavb
je (K) + P + M. Ostali dve stavbi sklopa F sta tlorisnih dimenzij 9,00 m
x 14,00 m in vertikalnega gabarita (K) + P + M, ena pa 9,00 × 18,00 m
istih vertikalnih gabaritov. Sklop stanovanjskih stavb z oznako G se
nahaja pod gozdnim robom v severovzhodnem delu območja. Predstavlja
logični zaključek sklopa F, pri čemer se prometno navezuje na obstoječo
prometnico naselja, ki poteka vzhodno ob njem in se izteka v gozdno pot
severneje. Sklop obsega dvoje stanovanjskih stavb tlorisnih dimenzij
9,00 m x 12,00 m, vertikalnega gabarita (K) + P + M. |
|
|
2.3. Funkcionalna celota FC S3 |
|
|
Funkcionalna celota FC S3 se nahaja v ravninskem delu
območja, položena med višje ležeče obstoječe naselje na vzhodu in
prometno povezavo Komenda – Komendska Dobrava na zahodu. |
|
|
Funkcionalna celota obsega osem stanovanjskih enot, pri
čemer so po dve enote združene v dveh dvojčkih. Stanovanjska dvojčka sta
tlorisnih dimenzij 9,00 m x 18,00 m, posamične bivalne enote pa 9,00 m x
12,00 m. Vertikalni gabariti vseh stavb so glede na lego v območju P +
M. Oblikovalski principi oblikovanja funkcionalnih celot FC S2 in FC S3
so enaki principi oblikovanja FC S1, pri čemer je upoštevati usmeritve
zadnjega stavka drugega odstavka podtočke 2.1. tega člena.
Oblikovalski principi
oblikovanja funkcionalnih celot FC S2 in FC S3 so enaki principom
oblikovanja FC S1.
Glede na obliko
novooblikovanih gradbenih parcel se namesto dvojčkov določa možnost
postavitve tudi prostostoječih individualnih stanovanjskih stavb pri
čemer so tlorisni gabariti stavb opredeljeni v grafičnem delu sprememb
in dopolnitev lokacijskega načrta. |
|
|
3. PODOBMOČJE OBSTOJEČIH ZELENIH POVŠRIN - FC – Z |
|
|
Zavest ohranjanja zelenih potez z avtohtono vegetacijo kot
delom obstoječega ekosistema je v območju stavbnih zemljišč KO 11
Podboršt rezultirala v oblikovanje osrednjih zelenih površin v delu, ki
ohranjajo prvotno namensko rabo. Zemljišča parcelnih številk312, 313,
315 in 316 k.o. Mlaka se tako nameni ohranitvi naravnega biotopa travnih
in gozdnih površin ter s tem omogoča ohranitev in razvoj obstoječega
habitatnega tipa. Ohranja se tako zelene travne površine pobočja, kot
gozdne površine severnega dela podobmočja. |
|
|
Na obravnavanih površinah se dovoljuje običajna kmetijska
dela, ki so potrebna za eksploatacijo primarnih namenskih rab, v gozdu
sečnja v obsegu, ki omogoča ohranjanje reprodukcijske sposobnosti gozda
in tako zagotavlja avtohton biotop. |
|
|
4. PODOBMOČJE DELA OBVODNEGA SVETA VRTAŠKEGA POTOKA – FC V |
|
|
Skrajni zahodni rob območja, ki se na jugu končuje z
obstoječo prometnico je opredeljen kot specifično podobmočje obvodnega
sveta. V podobmočju se varuje ogrožen habitatni tip, še posebej se v
skladu s projektom regulacije in sočasne renaturacije potoka ohranjajo
ključni elementi avtohtone vegetacije grmičevja in drevja. Posebno
pozornost je posvetiti stiku s podobmočjem FC S1, kjer se po regulaciji
robne predele ustrezno gručasto zasadi z avtohtonim zelenjem in drevesno
vegetacijo. V severnem delu podobmočje, kjer se ohranja potek Vrtaškega
potoka se v skladu s principi sonaravnega urejanja vse potrebne
vodnogospodarske ureditve izvajajo tako, da se kar v najmanjši možni
meri posega v zeleni pas ob vodotoku. Dovoljujejo se redna vzdrževalna
dela in v skladu s študijo varovanja pred visokimi vodami obvezno
zagotavljajo ustrezni vodnogospodarski ukrepi za eliminacijo nevarnosti
poplavnih voda. |
|
|
5. PODOBMOČJE PRIMARNEGA PROMETNEGA SISTEMA – FC I |
|
|
Preko celotnega območja urejanja poteka več prometnic.
Glavna tranzitna žila povezuje Komendo s Komendsko Dobravo in poteka po
zahodni strani območja. Nanjo se navezuje notranja zbirna cesta
novooblikovane soseske (podobmočje FCS), ki v vzhodnem delu hkrati z
dvoje krakov povezuje novooblikovano sosesko z obema zbirnima cestama
obstoječega dela naselja. |
|
|
V. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA |
|
|
7. člen |
|
|
Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in
naprav se izvaja na sledečih osnovah: |
|
|
1. PROMETNO OMREŽJE |
|
|
Prometna ureditev območja izhaja iz navezav na obstoječo
prometno mrežo osrednjega dela naselja ter tranzitno prometnico v smeri
Komendske Dobrave. Poleg urejanja obstoječih prometnic se v območje
uvaja tudi sistem prometnega oskrbovanja novooblikovane soseske, ki se
jo s priključki na obstoječo prometno omrežje vpne v celotni prometni
sistem naselja Podboršt. Prometno omrežje se glede na lego in hierarhijo
prometnic deli na: |
|
|
- tranzitno prometnico v smeri sever – jug, ki povezuje
naselje Komenda s Komendsko Dobravo in dalje sosednjo občino Cerklje na
Gorenjskem; prometnica je asfaltirana, širine 5,00 m z enostranskim
pločnikom širine 1,20 m, ki poteka ob vzhodni strani vozišča. Izven
naselja je na zahodni strani vozišča določena izvedba utrjene bankine
širine 0,50 m. |
|
|
- notranjo zbirno cesto podobmočja FC S, ki po 30 – ih
metrih za priključkom na tranzitno prometnico Komenda – Komendska
Dobrava tvori štirikrako križišče, ki s svojim vzhodnim krakom povezuje
novooblikovano sosesko z obstoječim naseljem, z južnim krakom napaja
funkcionalno celoto FC S3, s svojim severnim krakom pa funkcionalni
celoti FC S1 in FC S2. |
|
|
Prometnica je širine 5,00 m z obojestranskim pločnikom
širine 1,50 m; za potrebe mirujočega prometa so ob zbirni cesti določena
po štiri parkirna mesta na posamezni sklop objektov (dodatna dva sta
določena ob zaključkih internih prečnih prometnic med posameznimi
sklopi). Za sklop A v funkcionalni celoti FC S1 so dodatno določena
štiri parkirna mesta z navezavo interne prometnice na zahodno tranzitno
cesto, za sklopa F in G v funkcionalni celoti FC S2 pa so parkirne
površine opredeljene v okviru posameznih funkcionalnih zemljišč bivalnih
enot oziroma se dopušča možnost gradenj lastnih garaž v sklopu
posameznega objekta.
Parkirne površine
so opredeljene v okviru posameznih funkcionalnih zemljišč (gradbenih
parcel) bivalnih enot oziroma se dopušča možnost gradenj lastnih garaž v
sklopu posamezne bivalne enote. |
|
|
Vse površine za pešce, ki se nahajajo v območju urejanja
KO 11 Podboršt morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih
materialov, tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in
vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. |
|
|
Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno
vertikalno in horizontalno signalizacijo. |
|
|
Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površini.
Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. |
|
|
Dovozne poti do stavb in manipulativne površine morajo
biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter
odvodnjavane. |
|
|
Zagotovljene so potrebne ustrezne parkirne površine, ki so
zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljena od stanovanjskih in
drugih stavb, oziroma so s polno ograjo ločene od funkcionalnih zemljišč
stavb v kritičnih prerezih.
Za vsako bivalno
enot v območju mora posamezni investitor na lastnem zemljišču (gradbeni
parceli) zagotoviti dvoje parkirnih mest. |
|
|
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno
hortikulturno urjene, posebno ob javnih cestah in vodotokih. |
|
|
Na celotnem kompleksu pozidave je predviden prostor za
ekološki otok z ločenim zbiranjem odpadkov. Posamezni investitor je
dolžan vzdolž svoje parcele ob lokalni cesti zagotoviti 1,5 m širok
koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje stavb
ali omrežij javne infrastrukture. |
|
|
Kanalizacija, vodovodi, plinovodi, telefonski in drugi
vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in
njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s
soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. |
|
|
Ne dovolijo se dela, ki bi lahko povzročila spremembo
vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na
stabilnost cestnega telesa ali na promet na cesti in niso opredeljena v
tem odloku. |
|
|
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste
predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav,
ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa
dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste. |
|
|
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije
stavb, objektov, naprav in napeljav je odgovoren pristojni občinski
organ za ceste. |
|
|
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob
občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah
varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. |
|
|
Gradnja in rekonstrukcija stavb, gradbenih objektov in
naprav v varovalnem pasu občinske ceste je dovoljena le s soglasjem
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in v skladu s tem
odlokom. |
|
|
2. ZUNANJE UREDITVE |
|
|
Zunanje ureditve se ločijo na urejanje zunanjih površin
novooblikovane soseske ter skupnih zelenic ob prometnicah.
Gradnja ograj ni
dovoljena. Kot razmejitev med posameznimi funkcionalnimi enotami se
določa zasaditev živic maksimalne višine 1,20 metra. |
|
|
Ureditve v splošnem izhajajo iz funkcij posameznih
podobmočij ter se podrejajo konceptu ureditev zelenih območij. Določa se
intenzivna zasaditev vseh obcestnih površin in vmesnih parkovnih
predelov, kjer to omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih
vodov in podzemnih objektov. V skladu s pogoji je upoštevati režim
Vrtaškega potoka kot specifične vrednote s poudarkom na ohranjanju in
dopolnitvi naravne drevesne vegetacije v zahodnem delu območja.
Optimalno se s primerno drevesno vegetacijo zasadi tudi parkirne
površine. Za kompenzacijo primanjkljaja vegetacije, do katerega lahko
pride z realizacijo FC S1 in dela prometne infrastrukture, se v takšnem
primeru določa izvedba izravnalnih ukrepov, s katerimi se omili oziroma
nadomesti posledice posega. Konkretizacija izravnalnih ukrepov se v teh
primerih določi v okviru strokovne ocene obremenitve okolja. |
|
|
3. VODOVODNO OMREŽJE |
|
|
Vodovodno omrežje se deli na obstoječe, ki napaja
podobmočje FC KS in na novopredvideno, ki napaja podobmočje FC S. Preko
območja poteka obstoječ salonitni vodovod AC 250, ki ga je potrebno
obnoviti. V skladu z zasnovo urejanja se vse novogradnje priključujejo
na vodovodno omrežje. Dopolni in nadgradi se obstoječi vodovodni sistem,
določa se navezava na obstoječi vod in obnova dotrajanih salonitnih
vodovodov. V skladu s pogoji soglasjedajalca se nova vodovodna mreža, ki
mora biti vezana v vodovodno zanko, izvaja z NL K9 EN 545 in PE 100. Pri
pripravi projektne dokumentacije je izdelati projektno rešitev
vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji je projektno
obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili,
in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode. |
|
|
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali
prometno infrastrukturo je vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novo
predvidene vodovodne naprave je locirati večinoma v zelenicah, pri čemer
morajo biti vsi novo projektirani objekti odmaknjeni minimalno 2,00 m od
osi vodovoda. |
|
|
4. HIDRANTNO OMREŽJE |
|
|
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti
vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim
mestom. Določajo se tudi lokacije možnih črpališč protipožarne vode iz
vodotoka Pšata na južnem robu območja. |
|
|
5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
|
|
Območje KO 11 Podboršt se nahaja blizu roba 3. varstvenega
pasu vodnega vira zato je upoštevati določila Odloka o varstvenih
pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG 1 in ukrepih
za zavarovanje voda, pri čemer je upoštevati projektna izhodišča
Odvajanja meteornih in sanitarnih odpadnih voda iz področja naselij OKS
Komenda, Moste in Križ (Hidroinženiring, št. 43- 118-00-96 / december
1997). Za novopredvidene stanovanjske in eventuelne širitve kmetijskih
stavb v FC KS 1 FC KS2, ki morajo biti priključeni na vodotesno
kanalizacijsko omrežje, je potrebno izdelati projektno dokumentacijo.
Pri projektiranju se mora upoštevati predpisane vertikalne in
horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.
Novopredvidene stavbe morajo biti od osi kanalizacije oddaljene od 3,0 m
do 6,0 m, odvisno od globine in dimenzije kanalizacijske cevi. |
|
|
Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno
kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov
odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. |
|
|
V skladu z zahtevo pristojnega soglasodajalca je
prepovedana v varstvenem pasu 5,0 m od osi kanalizacije saditev
drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino
ter s tem povzročajo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred
izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih
lovilcih olj. |
|
|
6. OGREVANJE |
|
|
Ogrevanje stavb in priprava sanitarne tople vode bo v
končni fazi s sistemom ogrevanja vezano na lokalno plinovodno omrežje.
Do izgradnje se določa lokalni plinski vir ogrevanja za vsako stavbo
oziroma zaokroženo etapo posebej, ki pa se po priključitvi na sistem
plinifikacije odstrani. |
|
|
7. ELEKTROOMREŽJE |
|
|
Obstoječe stavbe vzhodno ob obravnavanem območju se
napajajo iz obstoječe transformatorske postaje Podboršt. Novopredvidene
stavbe podobmočja FC S se preko razdelilnega priključka priključujejo na
obstoječo trafo postajo Podboršt. Določajo se trase nizkonapetostnih
vodov od TP do stavb, zato se za priključitev novopredvidenih stavb na
električno omrežje zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje.
Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno
dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega
sklopa stavb na eni lokaciji ob vstopih v posamezne sklope stavb
podobmočja FC S. |
|
|
8. JAVNA RAZSVETLJAVA |
|
|
Celotno območje bo opremljeno z omrežjem javne
razsvetljave. Določa se postavitev svetilk ob glavnih zbirnih cestah
območja, prometnicah, ki potekajo preko območja in na prečni napajalni
cesti. Prav tako se osvetlijo vsa parkirna mesta. |
|
|
Vse zbirne ceste morajo biti opremljene z javno
razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali
ponoči varen in pravilen potek prometa. Omrežje javne razsvetljave se
rešuje s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne
moči električne energije. Stavbe v zazidalnem območju imajo interno
javno razsvetljavo s svojim prižigališčem. To se priključi na
nizkonapetostno omrežje. |
|
|
Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi z zakonom
določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od
ostalih komunalnih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v
zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni
izvedbi. Za območja, ki so brez javne razsvetljave je potrebno
predvideti za dostopne ulice, hortikulturne in druge površine nizke
lučne svetilke, ob glavnih ulicah in cestah pa enotne visoke kandelabre
tipske oblike z betonskimi podstavki, enotnimi za območje Občine
Komenda. Predvidevajo se rezervati za zemeljske napajalne vode, sedanje
nadzemne instalacije podobmočja FC KS se prenesejo v podzemno izvedbo. |
|
|
9. TELEKOMUNIKACIJE |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje je deloma že izvedeno s
kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter vključeno v TC Komenda.
Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju
urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno
zaščititi ali prestaviti skladno predhodno izdelani projektni
dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev
obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC
Komenda. |
|
|
10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM |
|
|
Obstoječe CaTV omrežje je na območju Komende speljano
večinoma po trasi telefonskega in razvodnega naročniškega sistema
Komenda. Za novopredvidene stavbe podobmočja FC S in eventuelne
popolnitve v FC KS se določa priključitev na CaTV sistem z izvedbo
podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v
predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih
vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest z odmikom 2,0
m od roba asfaltne ceste oziroma v hodnikih za pešce. V primerih
prečkanj melioracijskih jarkov oziroma vodotoka se ta izvedejo izven
pretočnega profila, v primerih prečkanja pod dnom pa mora biti kabel v
zaščitni alkaten cevi ter vidno označeno mesto prečkanja. |
|
|
Razvod kablovodov je v skladu s projektno dokumentacijo za
podobmočje FC S predviden v zvezdni obliki oziroma z razcepniki z
upoštevanjem združevanja okvirno po osem stanovanjskih stavb (po dvoje
stanovanjskih sklopov) na eno samostoječo omarico na lahko dostopnem
kraju. Za vse stavb je potrebno zagotoviti CaTV priključek z vzidano
omarico, potrebno pa je zagotoviti tudi dovod električne energije za
potrebe napajanja aktivnih elementov. |
|
|
11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE |
|
|
Lega območja zahteva, da se nižinskim delom zahodnega dela
območja namenja posebna pozornost z vidika varstva pred visokimi vodami
in hkrati tudi z vidika varovanja prvinskih kvalitet krajine obvodnega
sveta. Območje KO 11 Podboršt namreč na zahodni strani tangira strugo
Vrtaškega potoka. |
|
|
Določa se, da novogradnje stavb ne smejo posegati znotraj
priobalnega pasu vzdolž obravnavanih vodotokov v širini 5-ih metrov na
obeh straneh brežin, računajoč razdaljo od zgornjega roba brežine. Za
Vrtaški potok se določa izvedba regulacije osrednjega in južnega dela
poteka ob območju urejanja. |
|
|
Znotraj teh pasov je možno gojiti primerno zarast in sicer
takšno in na tak način, da bo možen dostop do struge na vsaki lokaciji v
primerih interventnih posegov oziroma rednih vzdrževalnih del. Drevesna
in grmovna zarast naj ne bo linijsko sajena ali negovana, ampak
gručasto, s takšnimi razmaki med gručami ali posameznimi drevesi, ki
bodo dovoljevali nemoten dostop. Zacevljanje ali prekrivanje vodotoka ni
dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma
prehod preko vodotoka (mostovi, prepusti). |
|
|
Vse sanitarne odpadne vode morajo biti speljane v javno
kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Ker na območju še
ni javne kanalizacije z odvodom na čistilno napravo, je zgolj začasno
dovoljeno sanitarne odpadne vode organizirano voditi v vodotesne
večprekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka (Strokovno navodilo
o urejanju gnojišč in greznic Ur.l. SRS št. 10/85), ob izgradnji
kanalizacije pa priključiti nanjo, greznice pa opustiti. Vse meteorne
vode z zelenic in strešin je možno preko peskolovov voditi v vodotoke
ali ponikati, vse meteorne vode s povoznih površin pa je prav tako možno
ponikati ali speljati v površinske odvodnike, vendar preko peskolovov in
lovilcev olj. |
|
|
Vse morebitne tehnološke odpadne vode (kmetijska
proizvodnja), ki bi potekale preko območja morajo biti pred izpustom v
javni kanal ali vodotok primerno očiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod). Vse odpadne vode s cestnih
površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja (Ur.l. RS št. 35/96). |
|
|
Glede na to, da je del območja poplavno ogrožen je
zagotoviti vsem objektom varnost pred stoletnimi visokimi z upoštevanjem
0,50 m varnostne višine. Morebitna gradnja mostov in cest v območju
vodotoka mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena
pa mora biti varnost stavb pred stoletnimi visokimi vodami z
zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine. |
|
|
VI. VARSTVO OKOLJA, MERILA ZA VARSTVO NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
TER MERILA IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO |
|
|
8. člen |
|
|
Merila za varstvo narave in biotske raznovrstnosti se
nanašajo na naravno vrednoto Vrtaškega potoka (4474) s pritoki. |
|
|
Za vodotok Pšata, ki poteka v delu funkcionalne celote FC
KS 5, se določa, da se ohranja z Vodotok Vrševnik s svojim vplivnim
pasom zajema celotno področje med prometnico Komenda – Komendska Dobrava
in zahodnim delom poselitve v območju KO 11 Podboršt (FC S1). Manjši del
območja (podobmočje dela obvodnega sveta Vrtaškega potoka – FC V) se
nahaja na površinah, ki jih je smiselno ohranjati v funkciji naravnega
biotopa, z regulacijo dela Vrtaškega potoka pa urejevati tako, da se ta
biotop v kar največji možni meri ohranja. Določa se, da se po delni
sonaravni regulaciji vodotoka gradnja stavb ne približa vodotoku na manj
kot 10 metrov. Glede na zavedanje pomembnosti podobmočja se celotni
zahodni del FC V ohranja kot avtohtoni obvodni svet z omejenimi posegi,
ki jih je možno izvajati zgolj s soglasjem pristojnega Zavoda RS za
varstvo narave, Območna enota Kranj. Dovoljuje se delna prestavitev in
renaturacija Vrtaškega potoka v predelu funkcionalne celote FC V s
prestavitvijo struge proti zahodu. |
|
|
Izvede se sonaravno, z uporabo popletov, z razgibano
brežino, tako da se ohranja oz. obnovi meandriranje potoka z obvodnimi
logi in obnovljeno avtohtono drevesno vegetacijo. Vzpostavi se nov
obojestranski obvodni zeleni pas dreves, širine najmanj 4 metre. Ohranja
se čimveč obstoječe vegetacije. Toge ureditve struge s skalometi v
betonu in oporni zidovi in oporni zidovi niso sprejemljivi. |
|
|
Zaradi ohranjanja nahajališč miocenskih fosilov v Vrtaškem
potoku in ob severnem delu območja urejanja je potrebno ob odkritju
fosilov ob regulaciji potoka in ob gradnji o tem obvestiti Zavod RS za
varstvo narave, Območna enota Kranj. |
|
|
Prav tako se v prvotni funkciji v celoti ohranja zelena
enklava travnatih in gozdnih površin podobmočja FC Z. |
|
|
Pri realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih rešitev je
potrebno smiselno, v navezavi z ostalimi členi odloka upoštevati sledeče
zahteve:
(1)
Odmik posegov in gradnje vseh vrst (objektov, infrastrukture in cest)
mora biti vsaj 10 metrov odmaknjen od potoka, tako da se ohranja potok
in obrežni pas z vegetacijo kot odprt zeleni pas.
(2)
Zagotavlja se prost dostop do Vrtaškega potoka.
(3)
Morebitno odvajanje meteorne kanalizacije v potok naj se načrtuje tako,
da bo izpust iz meteorne kanalizacije samo eden.
(4)
Ohranja se naravna dinamika potoka, njegovih naraven in razgiban tok z
meandri.
(5)
Ohranja se posamezna drevesa, drevesne živice in ostanki gozda zaradi
ohranjanja biotske raznovrstnosti območja.
(6)
Zaradi ohranjanja ugodnih življenjskih pogojev za potočnega škržka naj
se prepreči vsakršno onesnaženje vode vključno s povečano kalnostjo.
(7)
Nasipavanje gradbenega materiala in drugih odpadkov, nastalih pri
gradnji, na območje vodotoka z naravovarstvenega vidika ni sprejemljivo,
zato se ne izvaja.
(8)
O pričetku izkopov za gradnjo objektov je treba o tem teden dni pred
načrtovanimi deli predhodno obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE
Kranj, zaradi terenskega ogleda izkopa in možnosti najdb plasti s
fosili, ki jih pričakujemo v območju naravne vrednote, lahko pa se
pojavijo tudi v širšem območju Vrtaškega potoka.
(9)
Na travniku naj se na nepozidanih površinah ohranja obstoječi habitatni
tip travnikov.
(10)
V celoti naj se ohranjajo gozdni robovi in živice – utrjene površine naj
bodo oddaljene vsaj 5 m od roba gozda oz. živice. Izjemoma se v živico
posega na manjšem delu (do 10% dolžine živice), vendar le v času med 15.
avgustom in 1. marcem, kar je izven obdobja razmnoževanja ptic.
(11)
V obvodno vegetacijo naj se bistveno ne posega, med gradnjo naj se jo
zavaruje z gradbeno ograjo; utrjene površine naj bodo vsaj 5 m oddaljene
od roba odvodne vegetacije. |
|
|
9. člen |
|
|
Javna higiena območja KO 11 Podboršt se zagotavlja z
določitvijo mesta ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim
rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in
odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za
reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja
odpadkov; določa se ekološki otok. |
|
|
10. člen |
|
|
Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije
zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal
in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v
naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in
drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju stanovanjskega
naselja. Prav tako morajo zagotoviti oblikovanje stavb in razpored
prostorov, ki omogočajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih
prostorov, oziroma v nasprotnem, z mnenjem pristojne institucije pri
izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.
V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom
določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev
pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno
opredeliti rešitve za deficitarne situacije. |
|
|
Pri nadaljnjem načrtovanju projektnih rešitev za gradnjo je potrebno
upoštevati sledeče zahteve:
(1)
V skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št.
31/2004, spremembe: 10/2005, 83/2005 in 14/2007) mora biti v projektni
dokumentaciji PGD izdelana zasnova požarne varnosti z izpolnjenim
izkazom požarne varnosti, iz katere je razvidno, kateri so načrtovani
ukrepi požarne varnosti.
(2)
Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, ali so ukrepi požarne
varnosti načrtovani na podlagi 7. ali na podlagi 8. člena Pravilnika o
požarni varnosti.
(3)
Če načrtovani objekti ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.l.
RS, št. 132/2006) sodi med objekte, za katere je obvezna izdelava
študija požarne varnosti, je pred izdajo gradbenega dovoljenja ob
upoštevanju 206. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni
list RS, št. 102/04 in 14/05-popr.) in 49. člena Zakona o varstvu pred
požarom (Ur.l. RS, št. 71/1993, 87/2001 in 105/2006) potrebno pridobiti
soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. V
skladu z 2. odst. 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 105/2006) Uprava izdaja soglasja k
projektnim rešitvam za objekte, za katere je predpisana izdelava študije
požarne varnosti.
(4)
Zahteve za poti in dostopa za intervencijska vozila se določijo v skladu
s standardom SIST DIN 14090. |
|
|
11. člen |
|
|
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih
nesreč je poleg ukrepov iz 7. člena tega odloka potrebno zagotoviti še
ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine,
intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov,
zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara
oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti
zadostne količine požarne vode. Posebej je potrebno zagotoviti vse
ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov visokih voda Vrtaškega potoka
in posredno potoka Pšata ter visokega vodostaja podtalnice. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV |
|
|
12. člen |
|
|
Lokacijski načrt KO 11 Podboršt se izvaja v več etapah, ki
so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina
objektov predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape v
kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape je treba izvesti
pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri
izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
ki ga izdela načrtovalec lokacijskega načrta. |
|
|
13. člen |
|
|
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi
oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo
obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v
prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
14. člen |
|
|
Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti: |
|
|
- zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z
izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi
predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja; |
|
|
- izvedbo pritličja in eventualno kleti na način, ki
onemogoča kakršenkoli vpliv podtalnice in vodotokov z vidika ogroženosti
poplavnih vod; |
|
|
- pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti
pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih
kapacitetah; |
|
|
- izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih
vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta
možnost obstaja; |
|
|
- izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega
okolja pred negativnimi vplivi; |
|
|
- izvedbo izravnalnih ukrepov v primeru posegov na
skrajnem zahodnem delu območja, ki se ohranja kot naravni ekosistem. |
|
|
IX. ODSTOPANJA |
|
|
15. člen |
|
|
Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom
lokacijskega načrta predpisanih gabaritov, so za stavbe dovoljena do 200
cm v vertikali in horizontali, oziroma 500 cm v horizontali za
infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v posebnem delu projekta
ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim
konceptom ureditve območja. |
|
|
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav
izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu
bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri
občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi
strokovne presoje in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora
ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oz. funkcija območja in
se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v
prostor. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
16 . člen |
|
|
Lokacijski načrt območja KO 11 Podboršt je vsem
zainteresiranim na vpogled na Občini Komenda. |
|
|
17. člen |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor. |
|
|
18. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih
objavah Glasila občine Komenda. |
|
|
|
|
|
Štev.: 35005-0001/2000 |
|
|
Datum: 20.07.2004 |
|
|
|
|
|
ŽUPAN |
|
|
Tomaž DROLEC |
|
|
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
lokacijskem načrtu območja KO 11 Podboršt (Uradne
objave Glasila Občine Komenda, št. 6/2007)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
IV. KONČNE DOLOČBE |
|
|
15. člen
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta območja KO 11 Podboršt so
vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Komenda.
16. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja v okviru Ministrstva za
okolje in prostor inšpekcija, pristojna za gradbene zadeve.
17. člen
Ta
odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnih objavah Glasila
Občine Komenda. |
|
|
|
|